MarUtors&l
Poštnin« pfacen« v gotovim
Cen a t Din
Leto H. (IX.), Ste*. 176
Maribor, sobota 4. avausta 1928
»
JUTRA:
«
izhaja razan nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani šL 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo ib uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Hal sedal?
Maribor, 4. avgusta.
Trodnevno zasedanje poslanskega kluba Kmečko-demokratske koalicije v bivši sabornici v Zagrebu je bilo včeraj zaključeno in poslanci so večinoma že odšli med narod, da ga obvestijo o svojih sklepih.
Dva tabora si stojita sedaj nasproti: v enem vlada in njena četvorna koalicija, v drugem predstavniki hrvatskega naroda, ojačeni s srbskimi prečani in slovenskimi naprednjaki. Tam pristaši srbske hegemonije, tu neizprosni poborniki za dejansko enakopravnost vseh plemen v vseh pravicah in dolžnostih. Neenaka je moč in še bolj različna so bojna sredstva obeh taborov. Težak in negotov bo tudi izid boja, čeprav je jasno, da mora prej-alislej zmagati pravica.
Z mirno vestjo lahko trdimo, da je Kmečko-demokratska koalicija prvo bitko ,ftpT dobila. Hegemonisti so namreč pričakovali, da se bodo dali zastopniki prečanskega ljudstva zapeljati h kakim nepremišljenim dejanjem, h agresivnosti. Izzivali so z amputacijo in podtikali vsemu gibanju protidržavne tendence. Toda brez uspeha. Poslanci Kmečko-demokratske koalicije so po svojem predsedniku Svetozarju Pribičeviču in v svoji deklaraciji, sprejeti v saboru, označili grožnjo z amputacijo kot veleizdajstvo nad državo in narodom, obenem pa čisto jasno manifestirali svojo zahtevo po novi ureditvi države, ki naj prinese trajen mir in končno konsolidacijo države. Hegemonisti so bili razočarani. Strašilo Ob-znane je padlo v vodo in vlada sama je morala priznati, da ne vidi v sklepih KDK ničesar nelegalnega.
Med tem je šla Kmečko-demokratska koalicija še korak dalje. Zavedajoč se, da more računati na uspeh le tedaj, ako je njena fronta strnjena, je javno pozvala vse ostale stranke v prečanskih pokrajinah, naj se ji pridružijo v boju proti reakciji in za zmago idealov resnične demokracije. In našla je odmev, kakršnega ni nihče pričakoval in kakršnega niso nikdar želeli beograjski vlastodržci. Hrvat-ska federalistična stranka, ki se rekrutira večinoma iz meščanskih slojev, je z obema svojima poslancema dr. Trumbi-čem in dr. Paveličem, ki sta bila izvoljena v Zagrebu, ter z vsemi pristaši že stopila v Kmečko-demokratsko koalicijo. Njenemu koraku je sledila tudi že organizacija Davidovičeve demokratske stran ke na Hrvatskem in v Slavoniji, pričakuje pa se, da bodo storili isto v najkrajšem času tudi demokrati v Dalmaciji. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je danes vsa Hrvatska en sam mogočen političen tabor brez nasprotnikov. In združitev vseh sil je vsekakor predpogoj za uspešno borbo. V lastni hiši pač ne smeš zadeti na noben, ovire.
Kmečko-demokratska koalicija se je pričela torej zelo skrbno in sistematično pripravljati za boj. Na prvi pogled sicer izgleda, kakor da bi bili porušeni vsi mostovi k prečanskim Hrvatom, Srbom in naprednim Slovencem. Nikakor! V pravilnem razumevanju položaja, ki nikakor ne dopušča še močnejših pretresov državnih temeljev, kakor so jih izvršili u-sodni streli 20. innjia 1928, so poslanci •Kmečko demokratske koalicije kot zastopnik* ogromne večine prečanskega ljudstva še vedno pripravljeni nuditi bratsko roko za sporazum. In že se oglašajo tudi treznejši srbski politiki ter svarijo vlado pred vsako nepremišljenostjo. Notranje-politični položaj Jugoslavije nedvomno še nikdar ni bil tako kritičen ka-
Proti izročitvi sokrivcev zločina 20. junija
SPREJEM DRŽAVLJANSKEGA ZAKONA — NARODNI SKUPŠČINI. — TOMA POPOVIČ IN DRAGOTIN JOVAN OVIC - LUNE NE BOSTA IZROČENA
SODIŠČU.
BEOGRAD, 4. avgusta. Vsled naraščajočega nerazpoloženja v vladnih vrstah ima Koroščeva vlada v narodni skupščini vedno večje težkoče.. Današnja seja je bila dolgo brez kvoruma, ker poslanci še vedno zelo slabo posečajo seje. Predsednik je bil dar nes sicer že ob 9. dopoldne na svojem mestu, moral pa je čakati celo uro, predno je bilo v dvorani zadosti poslancev.
Po prečitanju zapisnika je hotel predsednik preiti takoj na dnevni red, toda zemljoradniki so zahtevali pri-zivko, da se ugotovi, ali ima skupščina kvorum. Pri štetju se je izkazalo, da je bilo navzočih sto poslancev.
Kot prva točka je bilo na dnevnem redu nadaljevanje razprave o obtožbi proti dr. Periču. Ker se ni nihče oglasil k besedi, je odredil predsednik glasovanje. Proti obtožbi je glasovalo 150, za obtožbo 7 zemljoradnikov, Nemci pa so oddali prazne glasovnice.
Sledila je razprava o zakonu o državljanstvu. Po kratkem ekspozeju dr. Korošca je govoril zemljoradnik Voja L a z i č, ki je obžaloval, da je bilo treba čakati celih 10 let, predno smo prišli do tega zakona, ter povdarjal, da od dr. Korošca predloženi zakon še danes ne odgovarja potrebam. V istem smislu je govoril tudi Nemec dr.
K r a f t, ki je kritiziral posamezne določbe zakonskega načrta in se pridružil zahtevi zemljoradnikov, da naj se zakon znova preštudira in stilizira Pri glasovanju je bil zakon sprejet s 151 proti 12 glasovom.
Po izvolitvi odbora za nettunske konvencije je vladna večina na hitro izglasovala vse prošnje in pritožbe, ki so bile na dnevnem redu. Nato so bili izvoljeni še namestniki predsednika in podpredsednikov narodne skupščine za državni volilni odbor, nakar je bila seja ob 13. uri zaključena in sklicana prihodnja za pondeljek dopoldne z dnevnim redom: Debata o vladni deklaraciji.
Odbor za nettunske konvencije se je sestal takoj po skupščinski seji in je izvolil za predsednika dr. Miloje Milo-jeviča. Odbor bo imel svojo prvo sejo že danes popoldne.	.	...
Zanimivo je dalje, da so demokrati in radikali izvolili poseben odbor pravnikov-poslancev, da prouči vprašanje izročitve poslanca Dragotina Jovanoviča in Tomo Popoviča, ki ju obtožuje sodišče sokrivde na dogodkih 20. junija. Tako radikalski kakor demokratski odbor sta se izrekla proti izročitvi in je zato pričakovati, da bo tudi skupščina odklonila njiju izročitev.
Prečauec in Koroščeu dementi
ZAGREB, 4. avgusta. Glede na demen-ti dr. Korošca o znanih razkritjih posh Predavca, je podal posl. Predavec danes novinarjem izjavo, v kateri ugotavlja, da dr. Korošec ni dementiral ničesar, kar je on navedel. O kaki demencijaciji ne more biti govora, ker je podal Predavec obtožbo javno in odkrito. Izjava dr. Žižke pa je bila objavljena tudi že v jugoslovanskih listih, a vlada še ni ničesar storila, da bi jo pobila.
Zadnji Prpičev pajdaš obsojen na smrt
ZAGREB, 4. avgusta. Danes dopoldne je bila izrečena obsodba proti Ante Je-lintfu, članu glasovite Prpičeve tolpe. Jelinič je bil obsojen v smrt na vešalih. To je torej že sedmi član družbe Prpiča »malega«, ki je bil obsojen na smrt.
Proces proti morilcem predsednika Obregona
NEWYORK, 4. avgusta. Pred sodiščem v Mehiki se je pričela včeraj razprava proti Jose de Leonu in nje-
govim sokrivcem radi atentata na novega predsednika mehikanske republike, generala Obregona. V smislu mehi kanskega zakona se vrši najprej pred-proces, nato pa šele razprava pred porotniki. Proces bo trajal okrog šest dni. Včeraj se je pričelo zasliševanje atentatorja, njegovih sokrivcev in prič. Državni pravdnik zahteva smrtno kazen za vse. Obtožnica navaja, da je do kazano, da je bil atentator organiziran do zadnje podrobnosti. Zaroto je vodila opatica ženskega samostana Creot, ki jo smatra državno pravdništvo za intelektualno povzročiteljico atentata. Atentator Jose de Leon je priznal, da je mnogo občeval z nunami in da mu je opatica Creot dokazovala, da je smrt generala Obregona nujna potreba za blagor katoliške cerkve v Mehiki. Zato se je kot dober katoličan odločil, da je storil to sicer kaznivo, a dobremu namenu služeče dejanje. Zagovornik je glede na to izjavo zahteval, da naj se preišče duševno stanje atentatorja, v kar je sodišče tudi privolilo.
Obtožena opatica Creot je priznala, da je bila z atentatorjem v stikih, zani kala pa je, da bi ga nagovarjala k umoru in tudi ni mislila, da bi mogel Leon kaj takega storiti.
kor ravno letos, ko bomo praznovali desetletnico ujedinjenja in osvoboditve iz stoletnega narodnega robstva-Na vladi oziroma njenih glavnih strankah je, da omogočijo pameten sporazum. A ta je mogoč seveda samo po dogovoru dveh enakovrednih, na podlagi dejanske enakopravnosti. Tirati boj do skrajnosti bi bil pravi zločin nad državo in tudi iz-ch*;'%o idealov onih stotlsočev, ki so
prelili kri za Ustvarjenje Jugoslavije. Srbija, bivši jugoslovanski Pijemont, naj se tudi v sedanjem kritičnem času pokaže dorasla svoji nalogi, voditelji njenih političnih strank naj puste svoje ambicije in pohlepe po hegemoniji. Naša država bo uživala Oni ugled, ki ji gre ne samo po njeni moči temveč tudi po njeni zgodovinski bodočnosti, le tedaj, kadar bodo vsa tiš plemena resuično enakopravna.
Strašna uročina u Rmerihi
NEWYQRK, 4. avgusta. V okrožju mesta je nastopila zopet strahovita vročina. Temperatura znaša povprečno 40—50 stopinj Celzija v senci. Po uradni statistiki se na ulicah v mestu zgrudi vsako minuto do pet oseb, dnevno pa obleži mrtvih, zadetih od solnčarice, 10 oseb. V tvornicah so ustavili vse dnevno delo in obratujejo samo ponoči. Na ulicah so postavljeni posebni pršniki, ki neprestano škropijo in nudijo tudi pasantom priliko, da se ohlade. Rešilni oddelki so pojače-ni, ker so neprenehoma zaposleni. Lju dje hodijo večinoma v kopalnih oblekah.
Rentnifci - rudarji iz Nemčije
Daša vlada je pričela razgovore z nemško vlado, da uredi končno veljavno invalidske rente, penzije in sploh vse pod pore, ki pripadajo rudarjem, ki so delali v Nemčiji — po večini v Westfalskem in Porenju — in ki so se preselili v svojo domovino, ko so postali za rudarsko delo nezmožni. Zadeva se uredi sporazumno med obema vladama za preteklost in prihodnost. V to svrho potrebuje vlada podatke o vseh rudarskih vpoko-jencih in rentnikih, ki stanujejo v kraljevini SHS, in dobivajo penzije ali rente iz Nemčije, dalje o onih, kojim so bile že priznane podpore ukinjene, in slednjič o onih, ki so bili s svojimi tozadevnimi zahtevami zavrnjeni.
Navedejo se naj: imena in bivališča, imena rudnikov, pri kojih so bili zaposleni, čas, nosilec zavarovanja, nezgoda, delanezmožnost vsled starosti ali bole zn) i. t. d.
Rudarsko glavarstvo vabi vse prizadete, županstva, župnijske urade, delavske korporacije, sploh vsakogar, da mu pošlje potrebne podatke, ki so mu znani, in da opozori prizadete na ta poziv.
Prebivalci magdaienskega predmestja,
kakor tudi pasanti, ki bi radi znali, koliko kaže ura na magdalenskem zvoniku, se pritožujejo, da pri največjem napenjanju oči ne razločijo niti kazalcev, še manj pa številk na številčni plošči. Ker smo čitali pred par dnevi, da se prav v tem času popravlja ura na zvoniku glavne cerkve, vprašamo merodajne faktorje, aii ne bi kazalo, da bi se skušal odpraviti tudi ta nedostatek, za kar tudi najlepše prosimo. Hvaležnost vseh magd ilenskih prc bivalcev jn okoličanov za to uslugo je že v nparej zasigurana.
Topovi pokajo I
Sinoči so pri kopanju novih kanalov razstreljevali večje skale, na katere so pri dnevnem delu naleteli. Močna večkratna detonacija je vzbudila v lahkovernem Mariboru najneverjetnejše komentarje. Neki vneti klerikalec ie lan-siral vest, da je to na čast — dr. Korošcu. — Ker so se pa istočasno vršile nočne vojaške vaje in je bilo v presledkih slišati streljanje strojnic, so nekateri u-gibali vse mogoče stvari o Italijanih. Madžarih, Hrvatih in to posebno Neme), ki so mojstri o kovanju senzacij. —
Potok sredi ulic*.
Pred dnevi je v ulici »-Ob bregu«, ti
'1
vodi k Klferjevemu kopališča
defekt pri hidrantu, tal«) da s« je .......
kajpada vsula po ulic! In teče že sekaj dni. Do danes se še itfcdo ni našel, ki K ta Mf,r«eaeo nedostatek
Stran d.
inui	«
V M a r i b o r u, unc 4. V ni. 1^8.
Ob koncu pasjih dni v Mariboru
NOBILE - POLITIKA: - SIROTE
KLUDSKI IN DRUGO.
Takoj poreče kdo, da še nismo na koncu pasjih dni, pač pa da tičimo globoko v njih, saj so pričeli šele 23. julija in končajo 23. avgusta. Toda ta nekdo naj pomisli, da se pasji dnevi ne ravnajo po koledarju, ampak po višku vročine in — kakor vsa znamenja kažejo — so temu višku »špico« odbile štiri nedeljske nevihte.
Hudo je bilo, zelo hudo; tako med 30. in 36. stopinjami Celzija je kazal toplomer v senci celih 14 dni, ali še več in marsikdo si je želel vsaj en kos Nobilo-vega Severnega tečaja v Maribor. Toda prestali smo gorje, ki bi bilo lahko še hujše, da nismo imeli ves čas kaj raznolične zabave.
Časopisju se kar nič niso poznali časi kislih kumaric. Kakor brezmejno dolga morska kača se je vila po njih v neštetih stolpih dan za dnem Nobilova afera in donašala marsikdaj leden mraz v čitate-ljeve razbeljene možgane.
Zabavno je bilo v teh vročih dneh poglavje »sirot«. Pa nikakor ne misli, dragi čitatelj, da te povedem v duhu v okrilje. »Raufnkov« Dečjega Doma; mislim namreč tu na drugačne sirote, ki so se shajale po kavarnah in gostilnah, re-stavrantih, promenadah in celo barih-Te sirote so namreč razni ateki, ki so poslali svoje mamice in nežno deco na zaslužen oddih na deželo ozir. v tujino, čim dalje, tim bolje. Ti ateki... toda ne! Ni vse za javnost. No, facit je ta, da se eden hvali, da mora pred prihodom svojcev dobro okrtačiti in obrisati pod, da zabriše sledove »štekelcov«, ki po svoji obliki in velikosti kar nič niso podobni
maminim štekelcem. Drugi mora uničevati drugačne sledove, bolj vidne, manj zabrisljive, tretji... Toda, hvala Bogu, so to skoro brez izjeme renomisti, ki bi v družbi radi svoj ugled dvignili, češ, da so fantje od fare, goje pa skoro vsi isto skrito željo: mamce, nazaj!! V »štariji« ni jedača za nič, je draga in ob petkih ni štrukljev na mizi. Je pač tesna zveza med zakonsko zvestobo in ljubeznijo na eni strani in — želodcem na drugi strani.
Bognedaj, da bi se pozabilo na Klud-skega in na razne povorke po mestnih ulicah, ki so več ali manj bile s cirkusom v zvezi. Prav zabavno je bilo gledati tiste belo-plavo pobarvane vozove z zverinsko vsebino, ki so jih konji ali pa hreščeče stare lokomotive vlekle s kolodvora k magdalenskemu parku; veličastni so bili sloni, ki so se drug drugega za repek držali, ko so se v gosjem redu pomikali po mariborskem tlaku, nič manj zabavna ni bila fenomenalna povorka z »zlato» komando v soboto zvečer na čast naši diki, pobratimu gospoda Vukičevi-ča. Nedeljski »Slovenec« je svet pretre-sujočo pomembnost te sijajne manifestacije prav značilno ilustriral z besedami, da »ostane Mariboru neizbrisno v spominu«. Res je, nevihte si ozračje ohladile šele v nedeljo popoldne.
So še drugi činitelji, ki so Mariborčanom lajšali vroče gorje pasjih dni, tako n. pr- sladoledarji, pivovarnarji, lastniki kopališč in drugi. O vseh teh, kakor tudi o ranjkih kinematografih drugič enkrat kaj več, če se zopet pojavilo, v drugi predelani obliki, pasji dnevi.
Uprašanje glaune tržnice u fTlariboru
Da postaja vprašanje ureditve moderne in higijenične glavne tržnice v Mariboru od dne do dne aktualnejše, se ne da več zanikati. Sedanji Glavni trg je čimdalje bolj obremenjen z vsestransko naraščajočim prometom, ki prehaja v gotovih dnevnih dobah takorekoč v velemestnega. Radi tega se je moralo prestaviti Špeharje z Glavnega trga. (Reklo bi se, da je, kar se tiče Špeharjev, stvar v redu. Toda temu ni tako. Vsak estetično čuteč človek se mora muzati, ko ga slučaj zanese tržnega dne med Špeharje. Kaj res nima Maribor več prostora, da se z njim tako skopari?) Tudi mesarji delajo mestnim očetom velike preglavice- Na vse načine se rešuje problem me-sarjev s stojnicami. Za te obstoja baje neki načrt na istem Glavnem trgu, toda na desni strani, če prideš z državnega mostu. Da li bo s tem načrtom zadeva rešena v vsestransko zadovoljnost, je vprašanje. Zato ni čuda, če se že v vseh javnih in nejavnih lokalih razpravlja, kako in kje bi bilo najbolje postaviti in urediti mariborsko glavno tržnico. Začetkom so bila mnenja deljena in največ sc je govorilo o moderni preureditvi današnjega Glavnega trga v res vsestransko odgovarjajočo in higijenično rnaiiborsko glavno tržnico. Čim dalj pa se je začel utrjevati predsodek, da bi moderna tržnica na sedanjem prostoru stala ogromne novce in če bi danes zadostovala, bi gotovo ne zadostovala v bodoče. Pred seboj moramo pač imeti razvoj našega mesta v vseh ozirih in na vseh poljih. Zato naj bi se sedanji Glavni trg pretvoril raje v trg, kakršnega imajo pred magistrati razna večja mesta, n. pr. Trst, Zagreb in dr., dočim naj bi se za glavno, moderno in vsem predpisom odgovarjajočo tržnico našel drugi prostor in to za palačo Pokojninskega zavoda na desni strani Drave. Ni dvoma, da bi bil ta kraj najprimernejši prostor za mariborsko glavno tržnico. Sem bi se lahko namestilo vse panoge mariborskega trga: tako stojnice kot mlekarice, kmetice, mesarje, Špeharje, prekajevalce, krompirjevce itd. Ta prostor bi odgovarjal za glavno mariborsko tržnico tudi zato, ker se mesto širi in se bo širilo v glavnem le na desni strani Drave. Če se prištejejo še predmestja: Studence, Tezno, Pobrežje. No-
Osavas ter nova kolonija, kateri bo sledila gotovo druga in tretja, potem bo to mesto edino upravičeno, da se na njem izvrši ta prepotrebni in koristni projekt.
To so mnenja Mariborčanov, ki jim je res ležeče na povzdigi in modernizaciji našega prelepega obmejnega mesta — Maribora, kar smo hoteli zabeležiti kot kronisti. —
Po Draui u Beograd!
Jutri zjutraj torej zdrčijo z lahkimi čolnički iz Maribora proti Beogradu veslači Petrovič in Vezjak (I. S. S. K. Maribor) ter Ledvinka (S. D. Rapid), ki so se temeljito pripravili za 575 km dolgo vodno pot na Dravi in Donavi Vezjak in Petrovič imata leseni san-dolini, delo inž. Paseckija v Mariboru (po 950 Din), Ledvinka pa si je naročil za 5000 Din gumijast čoln znane znamke Klepper iz Nemčije. Petrovič je krstil svoj čolniček za Aknelo, Vez jak pa za Jelo; obe bo spremljal moški »Klepper«.
Veslači nameravajo prispeti v Beograd v petih dneh. Na potu bodo prenočevali v šotorih, ki jih imajo s seboj, da jim ne bo treba iskati od reke oddaljenih naselbin. Ustaviti se nameravajo le v Varaždinu, Osijeku, Vuko-varu, Novem Sadu in Zemunu, kjer so bili tamošnji športni klubi že vnaprej obveščeni o prihodu veslačev in naprošeni, da jim gredo na roko. Podjetna trojica športnikov starta jutr zjutraj ob 9.30 v kopališču Kater.
Ko smo predvčerajšnjem javili \ športu o nameravanem zletu Petroviča, Vezjaka in Ledvike ter zapisali, da proga Maribor-Beograd še ni bila prevožena po vodi (razen na splavih seveda!), se je oglasil v našem uredništvu neki gospod, ki se zanima za šport in nam potrdil gornji stavek, istočasno pa nas obvestil, da se ravno te dni mudi na isti poti iz našega me sta proti Beogradu troje mladih študentov. Preteklo sredo. 25. julija, so odrinili po Dravi proti Beogradu maturanti našega učiteljišča Slekovic, Kralj in Mlakar. Prvič so se javili s Terezijinega polja (nasproti madžar skega Barča) dne 28. julija in sporočili, da so že izven nevarnosti z ozirom na sipine in podobne ovire, ker od tam že tudi ladje vozijo. V Osijeku
so bili v pondeljek, v Vukovaru pa v sredo 1.t m., od tod so javili svojcem v Mariboru, da bodo dospeli v pre-stolico države najbrž v četrtek zvečer ali petek, t. j. včeraj zjutraj.
Tako je tudi v veslaškem športu prebit led v našem mestu. Prepričani smo, da bosta obe gornji »ekspediciji« znatno pripomogli k popularizaciji vodnega športa.
Vladika Hilarijon v Mariboru.
V nedeljo poseti mariborsko pravoslavno občino vladika Hilarijon. Pripelje se iz kopališča Radence dopoldne ter se vrne popoldne z zagrebškim brzovla-kom. Člani občine se naprošajo, da se slovesa ob odhodu polnoštevilno udeleže.
Uspeh mariborskega Aero-kluba.
Kakor znano, je bil doslej odhod jutranje ga potniškega letala iz Zagreba proti Beogradu ob šestih zjutraj, tako da so morali reflektanti za to vožnjo, stanujoči v Mariboru ali Celju, že prejšnji večer odpotovati v Zagreb. Mariborski Aeroklub se je zavzel pri društvu za zračni promet za spremembo voznega reda pri potniških avijonih in je bilo tej prošnji tudi- ustreženo. Te dni je prejel naš Aeroklub službeno obvestilo, da bo od ponde-ljka -6. tm- odhajal jutranji avijon iz Zagreba šele ob osmih, tako da se lahko Mariborčani poslužijo zagrebškega brzo-vlaka ob 2.50 ponoči. Vsekakor lep uspeh našega ogilnega aerokluba! —
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru je s prihodnjim šolskim letom prestavljena v Bukovo pri Negotinu. Vse intervencije, da se ohrani Sloveniji ta državni zavod, na katerega smo bili nemalo ponosni, so bile zaman. Ostane nam le nižja kmetijska šola. Dobro, da se za enkrat še ne dajo prenesti poslopja in vinogradi ... Dosedanji suplent na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru g. M. Kušterle je imenovan za profesorja v Bukovu. Prav tako sta premeščena v Bukovo profesorja gg. Ciril Jeglič in Vinko Sadar. —
Na višji pedagoški šoli v Zagrebu so po dovršenem osmem semestru diplomirali in s tem dosegli pravico na položaje profesorjev in oblastnih šolskih nadzornikov med ostalimi Slovenci tudi iz mariborske oblasti: Jožica Tomšič ;š Tezna, Joško Babšek iz Mako! in Gustav Šilih iz Valenja. —
|Prvi pogoj lepote:
j čista, nežna in gladka polt ki se doseže j z uporabo	1491	j
VESNA KRENEi
Lekarna Praunsperger Zagrab, Starčeviiev trg *t. 18.
Odborova seja krajevne organizacije SDS za V. okraj
drevi ob 20. uri v Mariborskem dvoru.
Srebrno poroko slavi v sredo, 8. avgusta višji davčni u-pravitelj v Ptuju, g. Ladislav Jer še s soprogo Štefanijo iz ugledne Pernatove rodbine v Ormožu. Čestitamo! —
Kocert v mestnem parku se bo vršil v nedeljo dne 5. t. m. ob 10.30 dopoldne.
Zatvoritev Meljske ceste vsled tlakovanja.
Mestni gradbeni urad prične v ponde ljek 6. tm. s preddeli za tlakovanje Meljske cešte in teden kasneje s tlakovanjem samim. Ta dela bodo trajala približno 3 mesece. V tem času bo Meljska cesta v posameznih predelih zaprta za prevozni promet, prosti ostanejo le trotoarji. Dovoz k posameznim hišam se bo po možnosti omogočal, vendar se že v naprej opozarjajo prizadeti posestniki, da omeje dovoz za časa dela na skrajni minimum. Prevoz v smeri proti Sv. Petru je po Plinarniški, Kacijanerjevi, Trste njakovi in Motherjevi ulici. Vsi vozniki se opozarjajo, da pazijo na opozorilne napise na križiščih posameznih ulic in se ravnajo po danih navodilih.
Nezgode pri delu*
Jože Stupan, 19. letni ključavničarski pomočnik, zaposlen pri podjetju g. Vladi-mira Schella, je dvigal železno traverzo. Pri delu mu je ista padla na — glavo in je dobil srednjeveliko rano na temenu. Po prvi zdravniški pomoči je bil oddan v domačo nego. — Smolo s svojimi prsti pa ima Lizika Ekart, o kateri smo že enkrat poročali, da je prišla s prsti pod sode. Na isti način si je včeraj zmečkala levi kazalec pri enakem delu —,
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mimo mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
Terpentin s
Mih'”*
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru
priredi v torek, dne 7. t. m. ekskurzijo V pivovarno »Union«. Zbirališče ob - % 3. pred pivovarno. Dostop imajo samo člani, ki naj se ekskurzije udeležijo v čim največjem številu. —
Ustanovitev izseljeniškega urada za Slo* venijo.
Te dni je pričel delovati oblastni izseljeniški urad za ljubljansko in mariborsko oblast, ki ima svoj sedež v Uubija-ni, Bleiweisova cesta št. 22, soba'Jsjr. 15. Smoter tega urada je, sodelovati v Vseh izseljeniških vprašanjih ter bo v tem pogledu tudi podpiral državne politične in izseljeniške oblasti. Urejuje se kataster naših izseljencev iz Slovenije, za katerega popolnost bo potrebno sodelovanje tako naših izseljencev v tujini, kakor tudi njihovih svojcev v domovini, posebno pa načih kmečkih uradov. —
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzo* javnih uslužbencev v Mariboru
priredi pri vsakem vremenu v^hedeljo dne 5. avgusta na vrtu restavracije Gambrinus dobrodelno vrtno veselico s sledečim sporedom: koncert na vrtu, ples v dvorani, srečolov, ribolov, ubijanje lonca, kegljišče z dobitki, automatični vrtilec in druge šaljive igre. Kegljišče se začne ob 8. zjutraj. Začetek ob 15. uri, konec ob 2. zjutraj. Pri koncertu igra godba »Omladina« in nastopi poštno pevsko društvo. Vstopnina 5 Din za osebo, otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti. Ker je čist! dobiček namenjen v podporo bolnih tovarišev, vdov in njih sirot, prosi društvo občinstvo za obilno udeležbo. —
Olepševalno društvo v Studencih vabi ponovno vse na ustanovno veselico, katero priredi v nedeljo 5. avgusta na vrtu . A. Senice. Veselični odbor je prevzel vso odgovornost, da ne bo manjkalo zabave in veselega razpoloženja. Okra šeni šotorčki bodo dobro založeni in prvakom na kegljišču se bo delil pristni Jeruzalemčan.	1487
Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlgpr, Maribor, Go moška ulica 15. —	IX
Jutri vsi k Balonu!
>Zarja« iz Pobrežja priredi prijetno za* bavo. Vstopnine prosto. —	1477
Zobozdravnik dr- Sedaj,
Gosposka ul. 2 ne ordinira do 27. avgusta	1474
Najcenejša In najboljša je sodavica V orig. angl.
SPARKLET
— sifonskih steklenicah —
Pri obolenju želodca,
črev in pri pokvarjeni prebavi vrača fl-poraba naravne Franc-Jožefo ve vode redno funkcijo prebavljalnih organov ter olajšuje prehod redilnih snovi v kri. — Zdravniška strokovnjaška mnenja pov-darjajo, da je Franc-Jožefova voda posebno koristna ljudem, ki se malo gib-ljeio. —,
Naia dekliška ferilalna kolo nija v Makarski
Makarska, 1. avgusta.
Polne hrepenenja po našem slikovitem Jadranu smo se odpeljale dne 10. julija že zgodaj zjutraj iz Maribora. Vse smo bile vesele; najbolj zadovoljno se je pa smejala mala Nada. Ob 11. smo bile že v Zagrebu, kjer smo obedovale, a nam ni posebno teknilo radi utrudljive vožnje in vročine. Ob 12. pa smo se odpeljale proti skalnatemu Krasu. Tu so se nam od pirale vedno nove slike. Gozdovi so izginili, videlo se je le še golo skalovje. Tu pa tam smo opazile borno hraško njivo s kamenito ograjo. V vozu je vladalo pravo veselje. Pripovedovale in smejale smo se. Šele pozno v noč je postalo vse mirno, toda že zgodaj zjutraj smo bile zopet pokonci. Vozili smo se še vedno po pustih, kraških tleh. Proti sedmi uri pa se je svet odprl in zagledale smo morje- V naših srcih se je vzbudilo še večje hrepenenje, še večje veselje. Kmalu za tem smo bile v Splitu. Tu smo si ogledale »Marjan«, odkoder je krasen razgled na morje in na mesto.
Ob dveh popoldan smo se vkrcale na parnik »Lika« in ob 6. smo bile na cilju. Najraje bi bile kar poskakale v vodo, toda to nam ni bilo še ta večer mogoče. Urediti smo si morale naše novo stanovanje, ki ima jako lepo lego. Kar pred hišo je morje, zadaj pa borov gozd. Vsa okna imamo vedno odprta, tako, da je prav zračno.
Drugo jutro pa je prišel zaželjeni trenutek — smele smo v vodo- Med nami je vladalo nepopisno veselje. Ene so poskušale, ali še znajo plavati, druge pa niso mogle verjeti, da je voda slana in so jo poskušale. Vidka pa je malo postrani gledala, ker smo ji med potjo pravile, da So v morju velike ribe, ki jo bodo pojedle. Pa saj je junaška; naposled si je '.vendarle upala v vodo. Kopamo se navadno v kopališču, ki je ugodno urejeno Šn ima lep senčnat gozd. Solnčenju smo se že privadile.
Gotovo bo vsakega zanimalo, kako se imamo tu na našem Jadranu.
Zjutraj spimo do sedmih. Za zajtrk dobimo kavo ali pa mleko s kruhom, za južino rogličke. Ob pol 9. pa že odrinemo v kopališče. V gozdiču, v hladni senci, odložimo obleko, nato pa hajd na obrežje, da nas prepeče vroče in zdravo solnce. Marsikdo bi mislil, da je pri solnčenju dolgočasno, toda ravno obratno. Pripovedujemo si razne zanimivosti. Še mala Nadica nam pove po svoje povest o »Rdeči kapici«, ali pa kaj zapoje. Ko dobimo dovoljenje, da smemo v vodo, po-skačemo vse naenkrat v vodo, in «rse plava, kot bi žabe spustil v mlako. V vodo nas ni prav nič težko spraviti. Kadar je treba iz vode, je to za nas prava pokora! Ob 10- dobimo južino, nato pa se zopet solnčimo.
Obed imamo opoldne in nam vsem dobro tekne. Po obedu počivamo do 3. Potem dobimo težko pričakovano pošto. Vsaka radovedno bere poročilo. Tako zvemo vsak dan važne mariborske o-vice. — Pozneje pa se ves popoldan .o-pamo in solnčimo, kakor- dopoldan. Db pol 5. dobimo kruh ž marmelado, ki se dobro prileže zdravim želodčkom- Večerjo pa imamo ob 7.
Po večerji, ko je že prijeten hlad, dimo na kamenju ob obali. Tu gledamo peneče se valove, poslušamo mestna godbo in zapojemo slovensko pesem. Ob 9. pa gremo spat. Dasiravno so naša ležišča malo trda, se vendar tudi na njih, ker smo utrujene, prav sladko zaspi.
Omeniti še moramo, da vlada letos — kakor vsepovsod — tudi tu silna vročina, ki povzroča tuintam kako slabost, ki pa zopet kmalu mine.
Tako živimo tu v zadovoljstvu in veselju in dnevi nam minejo kaj hitro .. -
Kmalu bo prišel čas, ko se bomo vrnile vse zdrave in okrepčane v Maric ir.
Tatovi dragocenih slik
UMETNIKU SE VARUJEJO SAME. — ANOMALIČNI TATOVI.
'O. -Mnogokrat čitamo, po kako ogromnih cenah se prodajo slike velikih mojstrov. V Berlinu in Londonu jedilo nedavno več razprodaj znamenitih slik in drugih umetnin. Stotisoče se je plačalo za posamezne slike.
Vsi originali velikih mojstrov so i rej dragoceni in mnogi se čudijo, da ni po muzejih in razstavah radi tolikih dragocenosti posebnih straž. Umetnine imajo svoje posebno varstvo- Kdor sam spozna veliko vrednost kake slike, si je tudi na jasnem, da bi lahko sliko prodal le v malem krogu trgovcev z'umetninami, ki so točno poučeni o gibanju v svoji stroki: Če prideš s sliko kakega starega mojsira k trgovcu, se ta takoj spomni, kje se vse take slike nahajajo in koliko so v.-elne. Tatvina bi se takoj razkrila.
Tatvine dragocenih slik se pa kljub temu dogajajo. Pleskarja Perugija, ki je v Parizu ukradel »Mono Liso«, so florentinski listi nazvali norca. Mož se je tega opravičila mnogo posluže/al. Ker se mu ni posrečilo vnovčiti dragocene slike, ja zatrjeval, da je hotel maščevati. Italijo, iz katere je Napoleon Bonaparte odnesel toliko umetnin. Skoraj vse tatvine dragocenih slik so se v zadnjem času ponesrečile. Rembrandtovo sliko »Pavel«, ki je bila ukradena 1. 1922 iz muzeja v Stuttgartu, so našli že po preteku par dni- Vnovčijo se lahko ukradeni briljanti, zlato in platin, vrednost gotovih slik je pa popolnoma fiktivna.
Nekateri tatovi so od visokih cen tako osumljeni in prevzeti, da niti ne razmišljajo o uporabi svojega plena. Pozneje šele uvidijo, da se taka dragocenost ne da spraviti v denar. Tat, ki je obiskal londonsko akademijo, je poslal ukradeno dragoceno sliko anonimno nekemu listu. Večkrat je povod tatvine slavnih slik pre-vneta ljubezen do umetnin, torej neka vrsta psihične anomalije. Taki tatovi se najdejo med visoko izobraženimi ljudmi. Lastninski nagon in pohlep je močnejši od moralne opore. V Marseillu je živel okrog I. 1830 neki Thirby, velik prijatelj umetnosti, ki je posedoval večjo galerijo slik. Nekoč najde nekje na prodaj sliko iz Ti-
zianove šole- Ta slika ga je tako fascinirala, da jo je skušal na vsak način dobiti v svojo last. Ker se je pri svojih zbirkah gmotno izčrpal, je nekoga umoril, da je prišel do denarja ter kupil sliko, brez katere se mu ni zdelo mogoče živeti. Dolga leta je bil umor za oblasti največja uganka. Na vse druge so prej sumili kot pa na uglednega Thirby-ja, ki živi samo za umetnost. Končno možu vest ni dala miru in sam se je v velikansko iznena-denje vseh prijavil sodišču kot morilec.
L. 1925 so v Curihu ugotovili trgovci umetnin, da je izginilo več dragocenih miniatur. Sumljiva je bila neka dama v bobrovem kožuhu. Poizvede so ugotovile da je to soproga nekega bankirja. Na policijo so prihajala tudi anonimna pisma, ki so to damo dolžila tatvine- Prišlo je do hišne preiskave, ki je pa izpadla popolnoma negativno. Osumljenka je dvignila velik užaljen in ogorčen krik in tudi listi so pisali o žrtvi sumničenja in in-dicij. Čez nekaj dni je dobila policija anonimno pismo, da so vse ukradene miniature v kolodvorski garderobi. Bile so res tam. Policija je v svoji vestnosti posnela z omota in kazet odtiske prstov in ko je bankirjeva soproga nekega dne po opravkih prišla na policijo, so pod neko diskretno pretvezo tudi od nje posneli odtis prstov. Daktiloskopi so z lahkoto ugotovili, da so odtisi eni in isti. Tako se je izkazalo, da je bil sum popolnoma upravičen.
Ameriški tatovi so pa tudi pri tatvini slik veliki mojstri- Ukradene dragocene slike dajo enosta.iio preslikati. Delo kakega starega slavnega mojstra se prikrije s kako kričeče barvano pokrajino in tako potuje dragocenost v kako drugo deželo, kjer se nove barve izperejo in staro sliko dobro prodajo. Tako je dobro organizirano zločinstvo premagalo tudi varstvo, katero imajo umetnine same.
Iz optike.
Učitelj dela poskuse v optiki: Kaj se zgodi, če pade luč v kotu 45 stopinj na vodno gladino?
Učenec glasno: Luč ugasnel
I
99
Imam
<(
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
RADION
pere sam !
varuje p
Speri
Jutrišnji šport
Okrog 8. prihod celjskih dirkačev-kole-sarjev na cilj pri Škofu na ‘Teznu, ob 9.30 veslači Petrovič, Vezjak in Led-vinka startajo pri Kaferju proti Beogradu.
ob 14. plavalna tekma na progi Kafer— Kristian-
ob 16. mladinska nog. tekma Rapid—Svo boda na igrišču SK Železničarja, ob 17.30 mlad. nog. tekma »Maribor«— Železničar istotam.
Pričetek mladinskih tekem.
Jutri se prično tudi v Mariboru mladinske nogometne tekme za pokal SK Ilirije. Na igrišču SK Železničarja se srečata ob 16- mladini Rapida in Svobode, ob 17.30 istotam pa »Maribora« in Železničarja. Igra traje 2 krat 35 minut; v slučaju neodločnega izida se podaljša tekma 2 krat 10 minut; pri ponovni neodločnosti odloči žreb. — Mladina Svobode se je zadnji čas jako dvignila in se bo moral Rapid resno potruditi za zmago. Naraščaja »Maribora« in Železničarja sta nedvomno najboljša v našem mestu. Njune tekme so bile doslej vedno zanimive, ker so dale lep šport s premišljenimi potezami. Radi izredno ni A e vstopnine 2 Din je pričakovati večje udeležbe občinstva, ki bo gotovo po vsej strani omogočilo zmagovalcu potovanje v Ljubljano.
MOLNP — službeno.
Prvo kolo mladinskih tekem za pokal SK Ilirije se odigra jutri na igrišču SK Železničarja, in sicer ob 16. SD Rapid— SK Svoboda in ob 17.30 ISSK Maribor— SK Železničar. Službujoča odbornika gg. Ilovar in Winterhalter. Vstopnina 2 Din-
Plavalno tekmo na Dravi
priredi jutri SD Rapid. Start bo ob 14. pri Kaferju, cilj pri Kristianu. Darila za zmagovalce, ki jih je daroval juvelir g. Peteln, so razstavljena pri imenovanem v Gosposki ulici in bodo še boljjiavdu-šila tekmovalce pri borbi za dosego prvih mest. Upamo, da bodo tej prvi večji prireditvi v plavanju sledile še druge.
ISSK Maribor — službeno.,
Plavanje: Pri jutrišnji plavalni tekmi Kafer—Kristjan startajo: Miha Hart-lieb, Tonček Laznička, Ivan Kovačič, Viktor Tominšek, Gojmir Gala in Stanko Pavletič.
I1azena: V pondeljek obvezen trening vseh hazenašic. — Kapetanka.
,SK »Železničar« plavalna sekcija.
Pozivajo se plavači Slaszar Ivan in Frič, Zierer Viktor, Bibič Rihard, Beloglavec Drago, Karmel Josip, Selič Josip in An-gleiter Anton, da pridejo v nedeljo točno ob 13.30 h kopališču Kafer. Imenovani se udeležijo plavalne tekme SD »Rapid«.— Načelnik.
Kolesarska dirka Celje—Maribor.
Jutri zjutraj priredi Slovensko kolesarsko društvo v Celju kolesarsko dirko na progi Celje—Maribor 64 km- Start bo ob 6., prihod na cilj pri Škofu na Teznu okrog 8. Mariborski kolesarji naj se v čim večjem številu udeleže sprejema gostov na cilju.
Logika Čurimurca.
— Čistoča je polovica življenja, razlaga učitelj in vpraša nato, kako si otroci to razlagajo. — Neki pisani Čurimurec odvrne »logično«-:
— Da se drugo polovico življenja ni treba umivati,	1
«
gožva:	,
Troie usod
Najbolj sem se bal, da bi zbolel in moral v bolnico. Še tedaj, ko je tako naneslo, nisem nič kaj rad zahajal v ta del kaznilnice. Nedavno mi je zdravnik predpisal izredno kopel. Izredne kopeli opravljajo kaznenci v bolniški kopalnici. Od tu me je pozval paznik v ordinacijski prostor, kjer stoji tehtnica. Vsedel sem se in hip nato mi je povedal kaznenec-bol-ničar težo mojega rojstva kosti. Ni bilo veliko, zato ni vredne, da bi zapisal-Paznik je medtem odhitel po nekem opravku. Treba je bilo malce počakati. S tovarišem iz bolnice sva pričela razgovor:
»Kako živiš?«, ga vprašam.
»Že gre, toda dolga je še.«
»Koliko še imaš?«
»Devet.«
»Mesecev?«
»Da, tistih — ciganskih.«
»Torej let?«
Globok vzdih. Prijel me je za rokav in mi mignil, fiaj stopim za njim. Tam nekje ne daleč stran so bila vrata z medeno kljuko. Odprl je in stopila sva v veliko, svetlo, a prazno bolniško sobo. Ob stenah so stale postelje, pregrnjene z velikimi, izpranimi pregrinjali. Poznale, so se na njih podolgem obledele modrikaste proge. Pregrinjala so visela na obeh straneh postelj skoro do tal. Obstal sem sredi sobe in se razgledoval po njej. Bolničar me je rahlo vščipnil v komolec, iztegnil roko in molče pokazal na okno. Majhna kletka iz bele žice je stala tam, in živa, temnosiva kepa v njej, ki je bila še najbolj podobna ptiču. Hotel sem bliže, a tovariš me je zadržal in šepnil:
»Čakaj! Ne vidiš, da ga hoče pitati?«
Na okno je bila tiho priletela kosova samica, sedla na poprečno palico železne mreže in se nemirno ozirala okoli sebe. Neprestano je dvigala in povešala dolgi, lopatasti rep, kot bi lovila ravnotežje. V kljunu se ji je svetilo nekaj temnega, mastnega. Mladič v kletki je počenil na dno in nepremično zrl navzgor,
v kljunato obličje materino. Za hip je obrnila ljubko glavico s temnimi, bleščečimi očmi v naju, kakor bi hotela reči:
»Mirujta in ne motita me v moji ljubezni! Ali ni dovolj, da mi je kruta roka odtrgala nebogljenega mladiča tako rekoč od prs? Saj vidita, da s svojim nežnim, neutrjenim kljunčkom ne more še zobati trdih zrn, ki mu jih je nekdo nasul v koritce. Kako bi dojenček užival tako hrano?«
Napol je razširila krila in skočila na kamenit podzidek ter se naglo približala kletki. Kot da sta se bila mati in dete v nemem pogovoru že prej sporazumela, ie mladič široko odprl svoj kljunček in krilata mamica je s čudovito spretnostjo položila vanj skozi gosto, rešetkasto steno mastni zalogaj. Sunkoma se je nato obrnila in radostno zletela na bližnjo smreko v bolniškem vrtu, ki je stala baš nasproti oknu. Počenila je nekam v gosto zelenje in veselo čebljajoč opazovala svojega ljubega jetnika, ki se je mežikajoč trudil, da bi pogoltnil sladčico.
»Kje si dobil mladiča?«
»Na vrtu. Gnezdili so v nekem grmu, ne visoko od tal. Troje jih je bilo.«
»Čemu si jih odnesel?«
»Če bi jih ne bil jaz, bi jih bila kuhinjska mačka, ki se je že nekam sumljivo potikala tam okoli.«
»Gnezdo z mladiči bi bil prestavil tam višje, na varno- Stara bi jih že našla.«
»Pred mačko na varno? Potem bi moral gnezdo obesiti v zrak. Ker tega ne morem, sem jih pobral.«
»A kje sta ostala dva?«
»Dvema paznikoma sem ju dal.«
»Kdo hodi pitat onadva?«
»Noben! Ali si otročji!«
»Ali msiliš, da starka ne misli na ves razkropljeni zarod, kadar hrani tvojega kosa?«
»Ha-ha-ha! Nevem, če misli. Vprašaj jo, ho-ho!«
»Se ti ne smili žival?«
»I seveda se mi smili. No, pridi! Boš še nekaj videl!«
Odprl je vrata, ki vodijo iz prazne sobe v manjšo, za bolničarja določeno izbo. Preprosta, nepogrnjena mizica je sta-
la v kotu za vrati, na njej je ležal v treh debelih snopičih »Strah na Sokolskem gradu«. Par suhih krušnih skorij in lončen vrč z vodo sem še opazil na mizi. Skozi edino, veliko okno je sijala v izbico bleščeča svetloba. Na gornjo železno prečko v oknu je bila z žico pritrjena zopet kletka, prav taka kot kosova- Na najvišji paličici v kletki je stal prelep lišček in se nemirno prestopal sem in tja. Z glavico se jo skoro dotikal mrežastega stropa tesne ječe. Vse njegovo drobno te lesce je polivala bela solnčna luč, kar je nežnemu jetniku očividno jako dobro delo. Ni se zmenil za naju, ki sva ga nemara s prav različnimi čuvstvi opazova-
la, ampak je strmel 'v neko svetlo točko Bog ve kje daleč tam na ažurnem nebu in hrepeneče ljubil zlate žarke, ki so morda čarali v njegov spomin čudovito pravljico o svobodi....	.
»Že dve leti ga imam. In kako poje!«
Nič nisem odvrnil na to.
Zunaj so se pojavili koraki. Naglo sem zapustil tovariša in stopil na hodnik. Paznik me je že pričakoval in ugibal, kam sem se zgubil.
(Konec prihodnjič.)
Spomlniaite CM®
MdMHjovpMr*-
m Mcijot«« nami Obftinatva: malta baaad« 30 ■»jmanjU znaask Din B*
z Mali
JULIJI J-i
2eni**».dopis««»t* ki agla-•i trgovakega ati reMamap
zoaiaja: vsaka baaada SO p, najmanj* »mak Din tO'—i
  -T-i" I
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg.
Vodna ondulaciia, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela !zvršnje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul št. 1. ; '	777
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Gostilna »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago- Za obisk prosita gostilničarja J. M.
Sobo-In črkosiikanje izvršuje po ceni/hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Dipl. profesor francoskega jezika
poučuje francoščino za ponavljalne izpite in daje konverzacijo. Naslov pove uprava lista.	1452
Pekarna z lokalom
in velikim stanovanjem se odda 1. sept. t. 1. proti primerni kavciji. Vprašati v Smetanovi ul. 54.	1479
Soba s posebnim vhodom
in celo oskrbo se odda. Sovine, Aleksandrova cesta 51 I. nad., dvorišče. 1495
Kupim
špecerijsko trgovsko opremo- Ponudbe pod št. 1888 — na upravo »Večernika«.
1488
Mizarji pozor!
Sprejme žaganje in strojno skoblar-e vsakovrstnega rezanega lesa po zmernih cenah, proti točni in takojšni postrežbi. K. Kompara, Maribor, Tržaška cesta št. 6.	1484
Soba
se odda gospodu takoj- Trubarjeva ulica 11 I.	1493
Oddam prazen lokal primeren za brivnico eventuelno kupim brivski inventar. C. ponudbe naj se vpošljejo upravi lista pod „št 1494“.
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER. MARIBOR
GLAVNI TRG (Rotovž). 1017
			
m	UH		IIBMiaBBIlIfflMIBMflf
Obaflno kopališče Bistrica
Jutri, v nedeljo, 5. avgusta 1928 bo 1490
koncert s plesom
Tovorni avto
znamke Ford, 1055 kg normalne težine, 10 mesecev v rabi, plašči še popolnotba novi, za Din 25.000-— na prodaj. Avto kupcem na ogled pri Ivanu J490 Debeljaku trgovcu, Sv. Barbara v Halozah.
Zahvala.
Točijo se pristna pekrska vina ter sveže pivo iz sodčkov. — Gorka in mrzla jedila so cenj. kopalcem vedno na razpolago. — Kopališče razpolaga s 40 kabinami. — Godbo osbrbuje »Mariborski kvartet". Za mnogobrojni obisk se priporoča Gaube, gostilničar.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebritke zgube našega iskrenoljublje-nega soproga i. t. d. gospoda
•v
Potrtim srcem naznaniamo vsem znancem pre-tužno vest, da nam je umrla po dolgi in mučni bolezni v 22. letu starosti naša Iskreno ljuljena, blaga in dobra hčerkica oz. sestrica
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in pevskemu društvu »Luna* za v srce sčgajoče žalostinke in vsem ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti.
Globoko ialujoca rodbina Dolaiš.
Pogreb naše nepozabne se vrši dne 5. trn- ob 16. uri na mastnem pokopališču v Pobrežju
Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek. dne 6. avgusta 1828 ob ’/,9. url v frančiškan »ki cetkvi
MARIBOR, dne 3. augusta 1928.
Zahtevajte povsod »Večernih"!
Katarina vd. Fratnik,
mati.
Stefana in Jožica,
sestre.
PREVZEM GOSTILNE!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel v Hotinjivasi št. 65., železniška postaja Slivnica znano
GOSTILNO ŠUSTERIČ
Točil bom izvrstna domača, pristna dalmatinska vina ter imel vedno sveže pivo v zalogi. Z mrzlimi in toplimi jedili bo vedno dobro priskrbljeno. Lepa izletniška točka.	Za	obilen	obisk se priporoča
1485	K.	Printii,	gostilničar.
iiTiiiiiiiiii*
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prijela en vagon prvovrstnega
damlatinskega vina
iz Šibenika. To prvovrstno pristno vino se bo točilo v gostilni ,.Domovina" na drobno in debelo. Priporvčam tudi dobro štajersko in primorsko kuhinjo. Postrežba točna.	Za	obilen	obisk se priporoča
1486	1*4.	Knupleš.
'miHHH
ZA	VLAGiiniJE
kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd.
Na drobno I	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	debelo	I
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.
Izdala KonzorcH »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdaiatelia in urednik: Fran B r o z o v < č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.