PRIMORSKI DNEVNIK bil % ^°statčr^uvppgootOTini Cena 60 lir_____________________ ZPZKAČJU POLICIJSKIH^ IN VOJAŠKIH PATRULJ V Pragi vse mirno po dramatični odstranitvi tajnika KPČ Dubčka Dubček bo prevzel predsedstvo skupščine - Poročilo in poziv CK KPČ Husak je govoril o disciplini - Navdušen pozdravni telegram sovjetske partije Husaku - Pozdrava Gomulke in Ulbrichta Leto XXV. Št. 91 (7285) TRST, sobota, 19. aprila 1969 se lastof svoj' lorej« pa i bo ije d« bi & za ® roiil^^GAf 18. — V Pragi je vse mimo kljub dramatičnemu spo-ce°i ,JnHU c®n*ralnega komiteja, da so odstranili generalnega tajnika Alek-bi Dubčka, ki je bil glavni tvorec nove januarske politike, ki naj ---.m večjo samostojnost, human socialistični razvoj v okviru 113 *• i' ,Žn'*1 P°,reb- K temu je nedvomno bistveno pripomoglo, da so 06 m*nd V£*.r.a’ po ulicah pojavile policijske in vojaške patrulje in da je len0 a Prišlo do prvih preiskav *er preventivnih aretacij. jega ni ® ,,,„1 ud«,, -'»'ovijanje novega rl, |jrt|^Va. centralnega komiteja, =a „ edn« Bnvt 1 Karla rolacka, ki - m Jok. ****uie češkoslovaškim sindika-"-1 ft'vnai s. čimer so najbrž hoteli že J omiliti reakciio izrazito na- rpi’?: Delno ‘Pfetno pa gre tudi za formalno sestavljanje novega pred-v ka- •- dejansko ostal kot edini ?'avnik izrazito progresivno u-;° v?,r|*nega kurza Dubček. Zanimi- a M vir**?. **’ da so v centralni komite l -tudi Karla Polačka' ki ' *n Prertn^ om*'hl reakcijo izrazito nauk®:]? usmerjenih sindikalnih orga-kDariJ- 'z centralnega komiteja so $pafi osebnosti kot so Smrkovski, ene so d mi- vik 'n Šimov, zato pa dat6 ’ st oblil glavno besedo nekateri f°strpilita -Inlsti’ ki so jih med naj-i°> v Polžev n1 dnev* zasedbe odkrito ob-n’ N Va . kolaboracionizma. ■ *ased3V^erai®niL’m bistvenem delu peti bi nc*nja centralnega komiteja naj m 1' nik iiavko Dubčka obrazložil Cer-0 glasnn Je, ostavko sprejel CK so- , uit so soclasndrylganjT rokv,PraJ ta.ko Za nov asno menda izvolili Husaka tem r83. generalnega tajnika, med-bil0 , glede članov predsedstva ni iti ™ sednik *orrnalne enotnosti. Pred-. .je £ ,3 nacionalne fronte Erbana obvi^ ini{ej.10,39 članov centralnega ko- NeS ka i)ai,iti?oscc*aniC8a tajnika Dubč-ti- 61 Lo?ično 8ir°Ca Skupn0 -88 t,ris.?lnih-iv v pfedsta-J®’ da gre prl- crtan,'h -7a dveh struj, saj so Er ia na- staii- Poročil, da predlagajo Dubčka Pjspi dsc^n*ka skupščine. Doseda-Itedl, Predsednika Petra Colofko pa »n"«'] t agajo za podpredsednika vlade. Uradnem poročilu centralnega rVSfHfcvai!i,a Je rečeno, da visoko J- * mu. J° Dubčkove sposobnosti Centralni komite je danes soglas- ij feVaje-ia je rečeno, da visoko upo-l kšten, Dubčkove sposobnosti kot — Ifr Dl«"8'-'-'n Predanega komunista ir pr|pnčanega internacionalista in V ft hapatp l.em »sprejemajo na znanje J l| t ,‘n pomanjkljivosti v zvezi B D W£Lajanjem sprejetih sklepov. i ^eSavn ceptralni komite zahteva lo j... Pošteno in nezainteresira-'ftrašanjlt*° za rešitev kadrovskih se je da je Dubček v P» govoru izrekel določe- rep' ifl šlN-4' kot Dpi0 samokritike, češ da je bil n„,rerajni tajnik odgovoren 'udi Ni prišlo do resnejših manifestacij, saj se je zbralo samo nekaj sto študentov. Včeraj je bilo praško letališče nekaj ur zaprto za civilni promet in ni znano, zaradi česar je prišlo do teh ukrepov. Odgovorni predstavniki KPC v o-brambnem ministrstvu so danes izdali sporočilo, v katerem nudijo polno podporo novemu tajniku Husaku. Agencija CTK poroča, da se je poveljnik obmejnih straž CSSR general Karel Peprny sestal z vojaškimi predstavniki petih držav članic varšavskega pakta, s katerimi je obravnaval vprašanja obrambe države in nekatera vprašanja zaščite državnih meja. Danes se je sestal v Bratislavi centralni komite slovaške partije, na katerem je poročal Stefan Sa-dovsky iz česar opazovalci sklepa- ■iiiiiuiiii!uiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii|iiiiii|||||||||||l|||l|„|,„u,UIIII||||ll,|l|,|||l|||||||I||||||||'|m|m||||||||m||| NA SLOVESNI SEJI V BEOGRADU diti z našimi zavezniki, predvsem s sovjetsko zvezo, obstoječa vprašanja. Agencija CTK je sporočila, da je predsednik republike Svoboda imenoval Husaka za novega predsednika državnega sveta za obrambo, kateremu je do sedaj načeloval bivši generalni tajnik Dubček. Policijski agenti in vojaki so ' cera j zastražili Trg sv. Venčeslava, kjer so se pričeli zbirati mladinci po sporočilu o odstavitvi Dubčka. Proslava 50-letnice sindikatov v Jugoslaviji Jugoslovanska javnost o dogodkih v CSSR ;ncUspeh, e partije. *voje 3>ni komite je ob zaključku Spc)ročil Zasedanja objavil uradno Uradne “ ln Poziv prebivalstvu. V ko, da a sP°ročilu je izrecno reče-. ?ik, c,,s° Predsednik Svoboda, Cer-L°P8al in drugi «z veliko ve-1 *'’1?Prejcij nprl' navedene predloge in asi!' had ti?dst0P Dubčka. V poročilu da )e rečeno, da so izrazili voza jikiiitj. nadaljujejo s pojanuarsko Nn V j. se°nhiUi hndstvu pa je rečeno, I1| “ ?trujc /:SoJajo različne opozicijske l" 196S lSo se Pojavile po januar-Ipttije ob robu vseh zdravih sil r razli,-.„a Se Premostijo vprašanja J 3 druvke® stališča v okviru parit je <)i fe opozicijske struje so r le ,j n kalni i en.lagoško in pseudora-s° a F e Za nr *n so si vedno zastav-^nS^j soriiVi n-B razvoj, temveč raz-net* l?01ošk,T llsučnc družbe, ošibitev ollS^Zacii. fPotnosti, politike in or-‘ ^ ,|*5 Sq vJnrij.°munistične partije. Gro-J f^ttžbe na 'l ylogi partije v okviru ' f oiil4 Za Pa,ra.*izirale so njeno zmož-’»• l^bitve ter so odpirale pot JCp°čale i5ZaYne oblast' in so podi K upi o ano negativne posledi-kf ' Ikoviin®'°sP0tiarskega razvoja. Z | thrlev SQ Pomočjo nekaterih novi-drč*, nezaupanje do par-‘ uf].a odnrtiK,ene sposobnosti -’?“ el°5ni n?.i h vprašanj ter so Vb.V°kacli v .Proces je privedel do -IcUS* J,tske in’„ 1 ,so povzročile protiso- *n Darkn.ll , treVh Poziv,. naclonalistične izgrede Q, I ^ llSl Sl 0 1^1 Zniž|oziVu"-,,iaUvPe organe j;e- bil^ U^lnoMi SP , nekatere pomembne 1 W vin?H° govor' da se fi lra?Vsem J011 nazaj na «50. leto», in i ifA°1tUecl°narnihnesifi>h0rl ° k01V v ia niso ugoatn 11 VenJlPčin aatcvam, ki skušajo [J. 'h teBa“,air?,lh silah, in torej J J>^>th';!dika niso ugodili ulj. . Pravdrt*gi *stran?Usta lanskega leta. 4 čenjUll za ,?ni pa je govor o pri- ’8 i,0Cdf 2lUtainiiiii vpjaSko lnter- a Skit” « jskv j«! Vi^kl je knr! Ja odpoveduje kon-i G Urad,fnt:vl iti i ZVecien mcd najhuj-4 ttiitol,10 arhiviSe ta kongres nekako m 5® ‘vrSUWvlra, kot da se ne hi oč le o oster t vanecen0 Je zaključek poziva, ko f. f »eVpojan,® ‘reba sicer nadalje-PosF,SoJa vsakrnk2 P°lltlko. Pa pa iSi" Ja revlvi ak° dvojnost in vsak ®kc!j^.ridje ln e leninističnega znača-J ki siu Proti ,,??, zahteva energično 4 wf*sp tujjeučcvaniu ideoi°8'b 'oiaj ^ je trpu.fvojcm govoru oine-f0dnikn to lr “trditi notranji poit !fstoh PdnoSQCv z'a?‘i slede medna-Sfj ?vezQ Po« °v prl čemer je v prvo , t ? S,V sedani°dnos s Sovjetsko rHžbiSCipllttiratieni Položaju je tie-p. dj 0 v pa‘‘t notranje stanje v J1 Utr l.e svobnH 1 ■, Nekateri misli-lli fr?avkak ele^jJa lahko brez meta J ,kfo, i,Pa je tL?1 anarhije. V vsaki ftltžbi Rajati spoštovali pravila l £atn0 ,'n v ak?ne, disciplino v ii1 i j9ni .žiti i2p rttjl. Predvsem in— ! bonske demokracije. To dokazujeta tudi program in statut DKP. Program govori med drugim o mirni poti v socializem in se nikjer ne razhaja z zahodnonemško ustavo. S spremembami v načrtu statuta ki ga je kongres sprejel v nedeljo, se je DKP skušala .prilagoditi tudi modernejšim časom in zakonu o strankah v Zvezni republik’ Nemčiji. Kongresu so za načrt statuta predložili 400 amandmajev, ki vsi zadevajo »demokratizacijo* partije. S sprejemom nekaterih amandmajev sc nekoliko omejili tudi pravice višjih partijskih teles v korist Čilom mamil, vendar ni slišal izgovoriti besed ne Francois ne Marcan-toni. Stanojevičeva pa ni vedela ničesar o mamilih, pač pa je izjavila, da je bila 19. septembra s sinom Urošem na jugoslovanskem konzulatu v Parizu, kjer so ji svetovali, da bi sin nemudoma odpotoval. Kot je znano živi Uroš Miličevič v Beogradu in noče priti na zasliševanje v Pariz. PO SKLEPU POROTNIKOV V LOS ANGELESU Ni V ponedeljek bodo odločal o usodi Sirhana B. Sirhana Smrt v plinski celici ali dosmrtna ječa? LOS ANGELES, 18. — Obsodba, spoznali za krivega umora prve na smrt ali dosmrtna ječa: to sta |stopnje, predstavnik kalifornijske Sirhan s svojim odvetnikom Russelom E. Parsonsom uiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiii BIL JE INŠTRUKTOR V HAMBURŠKI VOJAŠKI AKADEMIJI Major Bundesivehra Kruse se je zatekel v NDR? Tedniku «Stern» je poslal kritičen članek o nemški vojski, ki je pod vplivom nacistične stranke BONN, 18. — Zelo čitan nemški tednik «Stern» piše, da je major Kruse, ki je poučeval taktiko v vojaški akademiji v Hamburgu, in ki je 3. aprila izginil brez sledu, telefoniral v uredništvo in najavil namen, da se preseli v Vzhodno Nemčijo, ker ga položaj v Bundeswehru ni zadovoljil. r Kruse naj bi tudi izjavil, da hoče s tem dati .zgled« in je poslal uredništvu tednika članek, v katerem iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiii VPRAŠANJA IN ODGOVORI Se splača prostovoljno socialno zavarovanje? O prostovoljnem socialnem zava-1 prostovoljne sociaint dajatve, da rovanju smo že pisali, predvsem pa, bom lahko 'prišla do višje pokojitV smo pisali, kdo in kako se ga lahko | ne? Sedaj imam možnost, da lahko poslužuje. Tudi o tem problemu te nekaj več plačujem čez nekaj let prišlo v zadnjem času do precejš- pa mi bo višja pokojnina zelo prav njih sprememb, in to v zakonu :z prišla. lanske spomladi Niso pa predvide p0 novem zakonu iz lanske spo-nižjih. Očitno je tudi prizadevanjej rsed^^steSočem^kojSem mladi so bile povišane možnosti pla- “i ssr^ijrsisraftsrsA pa bo vsekakor xilj stališče njene-! teljic: Vendar pa st višje razrede place- ga vodstva kot sestava njenega i članstva. In ravno tu kaž< kongres! Prenehala sem delati ze pred de-tako kot doslej le malo upanja, da setimi leti- nam ^ citateljica Z. .... ... Zerjul, in od takrat dalje plačujem prostovoljne socialne dajatve. So- močno kritizira Bundeswehr in še | vadorja Ruiza Solerja, Enriqua So- posebno »naraščajoči vpliv nacional-demokratske stranke« (nacistične). S preselitvijo v komunistično Nemčijo bi hotel častnik «narediti kar koli, da bi premostili prepad med obema nemškima državama«. V svo- riana Garcio. Angela Peinada in Angela Caballera Vse obtožujejo, da so v Madridu organizirali manifestacijo, s katero so protestirali proti aretaciji nekaterih članov delavske komisije Duhovnika Jimene- jem pismu 43-letni major pravi, da, za de Pargo obožujejo tudi, da je ni mogel več vzdržati v zvezni re- publiki in da se je raje ločil od družine, kar ga je posebno užalo-stilo, kot bi prenašal stanje. Kruse naj bi uredništvu telefoniral 27. marca, kmalu po oddaji članka. Pozanimal se je, če bodo članek objavili. 3, aprila bi se moral posloviti od nadrejenih, pri katerih se je izgovoril, da «mora urediti važne osebne zadeve«. 5. aprila je zaprosil za odpust iz Bundesvvehra in istega dne je tudi žena dobila pismo, v katerem jo je prosil za razumevanje zaradi «začasne ločitve«. Kruse, proti kateremu so zaradi dezertiranja izdali zaporno povelje, je rekel urednikom «Stema»: »če bi kratkomalo zapustil Bundesvvenr in bi ostal v zvezni republiki, bi po dveh dneh nihče več ne govoril j meni, medtem ko jaz hočem prebuditi vest mojih sonarodnjakov.« Državno pravdništvo v Karlsruhe je uvedlo proti majorju Hansu Joa-chimu Kruseju preiskavo, ker sumijo, da je bil zapleten v vohunsko delovanje v korist tuje države. najavil verski obred v korist pripor- bi bila DKP nova partija tudi po svoji politiki, in ne samo formalne Po 'z lavah ministra za industrijo Fiatova tovarna tudi v Avstraliji? CANBERRA, 18. — V svojem govoru v poslanski zbornici je av vanja lahko izbere samo tisti, ki je začel s prostovoljnim zavarovanjem po L maju 1963. Vendar pa tudi ti, s' ne morejo izbrati višjega razreda plačevanja od tistega, ka Zaradi protesta proti aretacijam cialni zavod mi je odobril plačeva- j teremu so bili podvrženi v rednem nje prostovoljnih socialnih dajatev1 delovnem razmerju. Lahko pa si v isti višini, kot so znašale obvezne izberejo vedno nižji razred place- socialne dajatve v dob: zaposlitve. Ker je bila moja takratna plača zelo nizka, plačujem zelo nizke da- vanja. Iz teh razlogov naša čitate-ljica ne more plačevati višjih prostovoljnih socialnih dajatev, kot jih jatve in zato tud. računam ob do-. je plačevala doslej in se bo pač mo-polnitvi 55. leta na zelo nizko po- j rala zadovoljiti s pokojnino, ki ji kojmno. Ah lahko plačujem višje ^ na podlagi teh dajatev priznana. Ima pa to možnost, da se po- iiMiiiamiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiii Ob razlastitvah v dolinski občini zvezi s člankom Mb raz , uredništvo prejelo po pošti še razlastitvah v dolinski občini», ki sodbo Odvetniške zbornice v Tr-je bil objavljen v našem listu stu* Odvetniška zbornica odločno dne 13. t.m. na drugi strani, nam je dr. Berdon poslal 15. t.m pismo, s katerim zahteva, naj v smislu zakona objavimo naslednji popravek: «1) Odv. . . . naj bi skupno z odv. Berdonom (ki je zastopal določeno število razlaščencev, ki pa si jih ni pridobil preko odbora) začel voditi celotno delovanje Odbora, ki je doseglo svoj cilj s podpisom konvencije z dne 6. 12. 65.» Res je, da so moji klienti prišli sami po mojo profesionalno pomoč. Ni pa res, da bi jaz z nekim drugim kolegom »vodil celotno delovanje Odbora» To je neresnično in nestvarno, ker dve osebi ne bi nikakor zmogli to liko organizacijskega dela. Nisem se ukvarjal z organizacijo združe nja razlaščencev, ki so se konsti tuirali na ustanovnem občnem zbo ru dne 8. 6. 1965, pač pa sem se bavil s težkimi pravnimi vprašanji, ki so tvorili podstat za vse pravne akcije v korist vsem razlaščencem. Pri tem svojem študiju ni sem nikdar hotel izključiti pomoč drugih juristov, ampak sem jih celo pismeno zaprosil, naj mi poma gajo. 2) Vi trdite, da razlaščenci niso dali pooblastila za transakcijo pravd, ker je bil občni zbor omenjenega združenja po sklenitvi pogodbe s SIOT. To ni res, ker so razlaščenci, moji klienti in ostali klienti, predhodno pooblastili za na vedeno pogodbo. Navadno poobla stilo ali mandat je docela druga čen pravni posel od občnega zbora sindikata, stranke itd. i) Vi trdite: »Končno je naše in absolutno zanika, da bi Vam, ali komurkoli, poslala kakršnekoli listine. 4) Vi trdite, da obračun združenja Odbor za pomoč razlaščencem ni točen (čeprav ga niste niti objavili) To ni res, ker mi je znano, da je ta obračun točno dokumentiran do zadnje lire Vaše trditve so tedaj neresnične, kadar mi pripisujete, da bi jaz prejel za svoje poklicne stroške in pristojbine drugačne vsote. 5) Ni res, da bi jaz bil dolžan dajati Vam ali komurkoli obračun svniega profesionalnega dela. To dolžnost, ki jo vedno izvršujem, imam samo in izključno do svojih klientov, pa naj bodo fizične ali pravne osehe. in do nikogar drugega Tako določa zakon, dobra vzgoja, omika in poklicna etika. Vsa ostala Vaša izvajanja v mojo škodo so neosnovana.* Z izrazi odličnega spoštovanja Bogdan Berdon Objavljamo pismo dr. Berdona zlasti zaradi tega, ker želimo, da bi tudi to pripomoglo k splošni raz jasnitvi celotne zadeve. Kdor pozorno prebere naš članek Mb razlastitvah v dolinski občini*, lahko sam ugotovi, da sploh ne vsebuje nekaterih trditev, ki nam jih pismo pripisuje. Poudarjamo, da od nikogar ne zahtevamo, naj bi dajal tobračun svojega profesiomlnega dela*, pač pa izražamo splošno zahtevo slo novno zapasti vsaj za eno leto in nato zaprosi za plačevanje prostovoljnih socialnih dajatev, na pod- Madridski tožilce zahteva stroje zaporne kazni za duhovnika in delavce nikov. Razsodbo bodo izrekli čez nekaj dni. edini možnosti, pred katerima se je znašel 25-letni jordanski priseljenec Sirhan Bichara Sirhan, ki je 5. junija lani ubil ameriškega senatorja Roberta Kennedyja. Porotniki, sedem moških In pet žensk, so včeraj izbrali Iz štirih možnosti najhujšo razsodbo, to je za zločin prve stopnje, kar pomeni, da so dokazali namernost njegovega dejanja, kar zakon kaznuje ati z dosmrtno ječo ati s smrtjo. Člani žirije torej niso upoštevati teze zagovornikov, ki so hoteti na vsak način dokazati duševno neprištevnost obtoženca, šli so celo dlje kot je upala obramba, ki je sklicujoč se na umsko zaostalost Sirhana, zahtevala obsodbo za umor druge stopnje, ki predvideva kazen od 15 let do dosmrtne ječe. Urejeval je begunsko glasilo V Miinchnu atentat na srbskega novinarja MADRID, 18 — Javm tožilec sodišča za javno varnost je zahteval tri leta zapora za duhovnika Carlosa Jimeneza de Pargo in za delavce Victoria Martineza Condo, Sal- BONN, 18. — Neznanec je sinoči s streti iz samokresa smrtno ranil 50-letnega srbskega novinarja Ratka Obradoviča, ki je v Miinchnu urejeval glasilo srbskih beguncev »Iskra«. Pred nedavnim je v Miinchnu postal žrtev eksplozije peklenskega stroja tudi hrvatski begunec, lastnik .restavracije, Mirko Curič, oktobra lani pa so pod streli padli tudi trije hrvatski begunci. Policija ni mogla nikoli odkriti atentatorjev. Zaradi tega prevladuje v krogih političnih beguncev v Miinchnu pravcati preplah in so zato tudi ustanovili »Odbor za pogrebe beguncev«, ki kupuje grobove na miinchenskem pokopališču Včeraj je Ratko Obradovič po večerji z ženo in dvema sinovoma odšel z doma na železniško postajo. Pozno zvečer se je vrnil domov z avtom, ki ga je pustil v garaži ln se napotil peš proti stanovanju. Nepričakovano pa je neka oseba v starosti 35 let sprožila proti njemu več strelov iz samokresa kal 7.65 tei se oddaljila z avtom, ki jo je čakal v bližini. Hudo ranjenemu Obrado-viču je priskočil na pomoč neki zdravnik ln odredil njegov prevoz v bolnišnico, kamor pa so ga pripeljati že mrtvega Po zakonskem postopku kalifornijske države se bodo porotniki ponovno sestali v ponedeljek In bodo po kratki obravnavi izrekli sklep, če je treba Sirhana obsodili na smrt v plinski celici ati na dosmrtno ječo. Domnevajo, da bodo razsodbo izrekli dan kasneje. Tožilstvo je že dalo razumeti, da ne bo vztrajalo v zahtevi po najhujši kazni in tudi izvedenci pravnih zadev so si enotni v trditvi, da je ta možnost skoraj neverjetna. Vsaj en član žirije, gospodična Ruth Stillmann, je med razpravo, ko so zbirati člane porote. Izjavila, da se bo, vsaj ona, s težavo izrekla za obsodbo na smrt. Povedati je treba, da je v tem primeru nujna soglasnost žirije. Stillmannova, v začetku ni bila članica porote, temveč je pripadala «rezervi», prejšnji mesec pa je nadomestila porotnika, ki je zbolel. Takoj po objavi razsodbe so se Sirhanovi zagovorniki, z namenom, da mu rešijo življenje, ponovno predstaviti sodniku z vrsto predlogov ln najavili, da so že pred sodno obravnavo dosegli »sporazum« med tožilstvom ln obrambo. Sporazumeli naj bi se, da bi Sirhana države pa naj bi predlagal, da bi zanj določili dosmrtno ječo. Sodnik Herbert V. Walker je brez odlašanja zavrnil sporazum in je pripomnil, da je zadeva izredno važna, zaradi česar mora kazen določiti žirija. Sodnik je tudi zavrnil predlog obrambe, da bi poklicati na pričevanje bivšega jetniškega paznika v jetnišnicl S. Ouentin, kjer je kali- fornijska celica, ki bi moral P011 nikom obrazložiti, da smrtna ka* 'J ni učinkovito sredstvo za odvrf®-* nje kriminalcev z njihove poti. Strogost sodnika Walkerja v * splošno znana, kot je znano, (ia®a ' brezpogojno drži zakonov. Pripd**'1 1 iollpM nja jo, da je on vztrajal po dol letih obravnav in prizivov, da i tijo Caryla Chessmana, ki ga obsoditi zaradi umora, pač pa1 radi ugrabitve in posilstva. iiiiiitiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Prejšnje dni je silovit tajfun pustošil nad vzhodnimi predeli r"l>Va stana in sejal razdejanje in smrt $9 ?%a Izredna zmaga socialistke v konzervativnem okrožju Mid-Ulsterja V Collinsvillu v ZDA Pravcati arzenal oro^j v stanovanju Jj # # j protikomunista fc naimlaiša poslanka1 V M. zaplenili v stanovanju 42-let’i'ft«,/; 21-letna študentka stanovanju 42-Ietn|]anle i Richarda Lauchlija v Collins'% ' britanske zbornice ^32 'llinois \ ^ nistični skupini »The Illinois ! nutemen*. Dekle se najbolje počuti v minikrilu in v «blue jeansu» i p° .izjavah zveznega prokuri BELFAST, 18. — Bemardette Dev-lin, 21-letna študentka, ki pripada zvezi za državljanske pravice Sevei-ne Irske je zmagala s 4000 glasovi večine nad kandidatom unionistične stranke na delnih volitvah v Mid-Ulsterju. Devlinova bo po dveh stoletjih, ko so izvolili Williama Pitta, najmlajša poslanka v britanskem parlamentu. Dekle je uspelo v volilnem okrožju, ki je bil že deset let v rokah unionistov kapetana O’ Nella. Štiri tisoč glasov, ki so pripomogli mladi neodvisni kandidatki k zmagi nad njeno nasprotnico. Anne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiimiiiiiiimimmiiJiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimittriiiiiiiiiiiiimiiiiir čitateljica L. J., ki nas sprašuje: lagi plače, kije ^ bita ’ deležnav PRED GOSTIŠČEM «LA MARINELLA* V BARKO VLJAH vene^VTo^ tem letu. ; ^ nat splošne bolnišnice, naj pripre- ,Drugo vpraša njenam jejastavila |fJ Anf 7l*tPU hri itpInPClP k brado" uotreboval pomoči. Res se je kmalu nato Bernardini javil v glavni bolnišnici, kjer je bolničarjem in dežurnemu častniku izjavil, da si je rano povzročil pri padcu Napadeni se bo zaradi ran moral zdraviti v bolnišnici 15 dni, glavnega napadalca pa so prijeli in je na razpolago sodnim oblastem Delala sem celih dvajset let v neki trgovini kot prodajalka in sedaj sem to delo pustila, da bi se lahko bolj posvetila družini m otrokom. Vem, da bom na podlagi teh dvajset let dela bila deležna pokojnine, toda povedali so mi, da lahko še nadalje plačujem socialne dajatve in bi bila s tem deležna višje pokojnine. Zanima me ali se mi iz- - - plača nadaljevati prostovoljnimi gost^etT^ Mari- socialnim dajatvam ter fcofcjm so ne^a)) v Barkovljah pretep, v ka* potnski pokojnin ki bi jih bila s* — - Študent žrtev brutalnega napada treh objestnežev tem plačevanjem deležna , mmetežev moral drago plačati za-. , radi malenkosti — drznil se je pu- Ceprav so se 4 novim pokojnin- Ktiti vhodna vrata odprta, kljub skim zakonom od lanske spomladi opozorilom trojice prostovoljne socialne dajatve pove ‘ čale za t5 odst. - odvzet je bil tem dajatvam ves državni prispevek — so za zavarovanca te dajatve danes še vedno ugodne Računati je treba, da se vsaka dajatev obrestuje zavarovancu » prid pokojnine za približno 10 odst. Nadaljevanje prostovoljnega socialnega zavarovanja pa se ne izplača samo iz gornjega matematičnega računa, temveč vsebuje še dve bistveni ugod-bo pa deležen invalidske pokojnine in pokojnine za preživele Za prejem invalidske pokojnine je treba imeti plačanih v zadnjih petih letih vsaj za eno :eto socialnih dajatev. Isto velja za pokojnino za preživele. Kdor se odDove plačevanju prostovoljnih socialnih dajatev bo seve-bo pa deležen invalidske pokojnine če ima zadostno število let — ne o pa deležen invalidske pokojnine in njegovi svojci pa ne pokojnine za preživele Zato smatramo, da se zavarovancu izplača nadaljevati Kot v kavbojskem iilmu je prejš- Sergia Bemardija, ki Je zaposlen iz- v tržaškem arzenalu In živi v Dl. R. Manna 9, nekega «Luciana» s Katinare in nekega plavolasca — terem je nedolžna žrtev treh pre- je bilo to dovolj. Bernardini je prišel do zaključka, da jih študent izziva. Prekinil je igro. stopil predenj in ga povabil na dvorišče. Kozmann mu je sledil, ko pa je Kasneje, v uradih letečega oddelka na kvesturi je svojo verzijo spremenil in skušal dolžiti študenta Kozmanna, da ga je on prvi napadel, česar agenti niso verjeli in ga zato priprli da bo na razpolago sodnim oblastem. I Bilo Je nekaj po enajstih. Vse-tičiliški študent Paolo Kozmann Iz ni. Sergio Laghi 5 se je bil tistega večera namenil z zaročenko, 21-letno kolegico Tiziano Benussi iz Ut. Romagna 176, na ples v znano gostišče na barkovl.janskem nabrežju. Vstopila sta skozi steklena vhodna vrata in se usmerila k dvorani. kjer .je bilo slišati glasbo in podrsavanje plešočih parov. Tedaj sta za hrbtom zaslišala kako je nekdo izustil nekai neponovljivih opolzkih psovk. Kozmann se je obrnil in zagledal trojico mladeničev. ki je naslonjena na točilno mizo igrala «moro». Eden Iz trojice ga Je osorno pogledal, zaklel jn mu zabrusil, naj za seboj zapira vrata, ko vstopa v restavracijo Kozmannu verjetno ni bilo d r, prepira. Brez besed Je srdito stopil k vratom in jih zaprl, nato pa se vrnil k zaročenki, ki ga je čakala pri vhodu na plesišče. Teda! se ]e fant spomnil, da je bil pozabil v avtu cigarete. Poprosil je dekle, naj ga še za trenutek po-k prišel do vrat, ga je Bernardini sunil s pestjo v obraz, da je padel vznak in se pri tem globoko urezal v laket leve roke. Tudi Bernardini je zaradi udarca, ki mu ga je študent v obrambi vrnil padel in pri tem razbil steklena vrata. Tedaj so mu na pomoč pritekli pajdaši. Plavolasec, ki mu po opisu ranjenega študenta ni bilo več kot devetnajst let, je Kocmanna brcnil s čevljem v obraz in ga pri tem ranil v oko. Tedaj so odnehali, tudi zaradi prihoda lastnika lokala. Borisa Žerjala Iz Miramar-skega drevoreda 23. Ranjenega študenta Je zaročenka nemudoma prepeljala v bolnišnico, kjer ga Je dežurni zdravnik zaradi rane v laket in poškodovanega oče-I. zdravniški odde- čaka in šel na dvorišče k avtu, _____________ _____________________ vzel cigarete ln se vrnil. V mislih . _____ plačevanjem prostovoljnih socialnih S%v^0prrl0^1 ^ 5 S^Lle sa odpravil na lek. kjer se bo moral zdraviti najmanj petnajst dni, če ne bodo nastopile še kake komplikacije. Benussijeva Je v uradu komisariata javne varnosti pri splošni bolnišnici povedala agentom, kako so se stvari razvijale in se nato z policijskim avtom vrnila v restavracijo «La Marinetia«, kjer pa Sprejemi na deželi Predsednik deželnega odbora Ber r-reaseaniK deželnega odbora Ber zanti je včeraj sprejel na vljudnost nem obisku danskega veleposlanika v Rimu Hansa Tabora, ki ga Je spremljal trgovinski svetnik F. Dry-lund. Zatem pa je sprejel velepo slanika predsednik deželnega sveta Ribezzi ter se z njim prisrčno pogovarjal Predsednik Ribezzi je sprejel tudi novega poveljnika o-rožnikov v Trstu majorja Trosija ki je nadomestil podpolkovnika Fa vali ja, premeščenega drugam Posredovanje v prid pristaniškim delavcem Po zaostritvi položaja v tržaškem pristanišču, ker niso pristojni ministrski organi odobrili sklepa av tonomne pristaniščne ustanove v Trstu o uveljavljenju novih mezdnih razpredelnic po poenotenju prejemkov in ukinitvi mezdnih pod ročij, je včeraj deželni odbornik za delo Nereo Stopper posredoval pri ministrstvu za trgovinsko mor narico, pri zakladnem ministrstvu in pri ministrstvu za delo. Prav tako je posredoval pri ministru Lu pišu odbornik za trgovino in indu strijo Dulci. Pričakujejo se še nadaljnja posredovanja na politični • , „„ Haioipv „<.0, injibn Ha ima v zaH leremu je on pnea m... spet je lastnik lokala zahteval od Bernar-1 ravni, ta naj bi pripomogla k re venske javnost1 da se razčistijo .^a.J” "f .“Tl'a_ pozabil zapreti vrata. Jeznoritim dinija poravnavo škode in tako pri-1 «tvi spora, kar bi pomirilo de ... /r-------. ---------------1 ___, . . - .. pozami zapreti vrata, jeznoritim unujo poiavuavu saoae m talco pri-1 snvi spora, Kar 01 pomirilo r stvari, ki se tičejo naše narodne 1 nJm petih letih eno leto plačanih prenapetežem — policija j« pozne- šel do njegovega imena. Policijski j lavce in omogočilo redno delo skupnosti. I dajatev. | je ugotovila, da gre za Savončana častnik Dal Prš je tedaj radijsko1 pristanišču. — -J— ' u ■ vnučku y ja, ki je privolil v pregled vanja, zvezni agenti še nikoli lu* je bilo 800 do 900 brzostrelki*, ročnih bomb, 7 min in minoi^V < 25 karabink, lovske puške V NEW YORKU Forcst. vdovo po bivšem poslancu zaplenili toliko orožja. V «ai konservativne stranke Mid-Ulsterja,.............. - predstavlja pravzaprav število katoličanov na tem področju. Morda se bodo vsi začudili, ko bo tisoče nabojev. 21-letna Irka prvič stopila v starodavno poslansko zbornico v VVest-minstru. Bernardette ima najraje minikrila in hlače vrste »blue-jeans«. Brez dvoma je to nova osebnost, ki je potegnila za seboj Angleže. Je to študentka psihologije na univerzi v Belfastu in je aktivistka gibanja za državljanske pravice v Ulsterju, kar pomeni, da se potj-guje za popolno upravno enakopravnost katoličanov v Ulsterju Brez Umor voditelja sindik^ čistilcev oken »* to >14 , ciair »ose I Pr, NEVV YORK, 18. - Pred , so našli z razbito lobanjo na ^ bronškega okraja v New York%flari] ditelja sindikata čistilcev oken (j ^ ; SJ! IS;-1-« jfc S"fr t ^ ZSTSS fSffZ K* ju, ki je hilo v rokah konservativcev, kandidatko konservativne stranke Ko jc zvedela, da je zmagala, je dekle zajokala od veselja ln je !z- ja'o tudi notranji spori, ni ^Pt ceno, da je voditelja sindtk^^t ubil kak njegov tekmec. j Svoj: Pogajanja za rešitev spora- jhpa, znafžarSa SSl^"”’ ^ [5 ZASAČIL PRIJATELJA Z ^ ^«ri V NEPRAVEM DNEVU ^ 1 'Sfea Zato ga jc ubil J?a; Samo pet dni ljubosumen ms' BAKERSFIELD (Kal fornijah i, Si ku». Devlinova, ki bo v britanski poslanski zbornici predstavljala največje volilno okrožje Severne Irske, se navdušuje za socialistične Ideje. Po prestani zaporni kazni Oženil se je z zaročenko ki ga je čakala 25 let CALTANISETTA, 18. - Triinštiridesetletni Giuseppe Spano, ki je bil v preteklosti član »tolpe Cuc curucu*, se je danes na obe:ni v Riesi oženil s 40-ietno Giuseppino Barbieri. Spano se je s 17. leti, ko je bil ze zaročen s tedaj 14-letno Giu seppino, pridružil tolpi mladih zlikovcev. ki je ropala, kradla, u-grabljala ljudi itd. Fanta so are tirali in ga obsodili na 70 let zapora, toda kazen so mu znižali *ia 30 let. Po 25 letih ječe je nred sednik republike Špana pomilostil Bivši bandit, ki se je v zaporu naučil poklica, se je stalno dopisoval z zaročenko in ko je prišel na svobodo, jo je zaprosil za roko. Ker je privolila, se je danes z njo oženil. — Mož, ki je dovoljeval ženi/J : se je sestajala z njegovim Pr'jj 5the j ljem dvakrat v tednu, je sTO t'Qs\ ga ubil, ker ga je zasačil * v v nepravem dnevu. * Moža, 49-letnega Kennetha o N: cha. so včeraj spoznali za a*l ga namernega umora Finch j* t samokresom ubil Lea Orbal° ; ‘obj niga, ki ga je zasačil s svoj^j ■ ■ S f letno ženo v neki dvorani ba^ tega hotela. Med nreis* i Sa Pri napadu na bančni furgon Roparji ubili stražarja drugega pa hudo ranili DALLAS, 18 - Trije roparji so napadli oklepni poltovornjak, s katerim so prevažali denar in dragocenosti. Roparji so , strelnim orožjem hudo ranili enega od stražar jev, drugega pa so uklenil in ga nato hladnokrvno ubil: s petimi streli iz samokresa. Po zločinu so pobrali vreče z denarjem ln izginili brez sledu. V furgonu je bilo 60.000 dolarjev, vendar ni znano, s kakšnim plenom so se roparji oddaljili. fieldskega hotela. Med so ugotovili, da sta se FinChJ žena sporazumela, da se bo ’) i%| nja lahko sestajala z ZuniA0 J vo sredah in sobotah pod pogoje1®^ sPr< bo ostala v preostalih dneh Polj Zločin se je pripetil v tore* krit ANATEMA CIPRSKEGA MinMo jc... satanska iznajdba NIKOZIJA, 18 - Ciprski Uta, P Arn f sostom Conslantinu je posl«1 “f a , »»pHnlLril 7lvarni/’a ^ ^ ^0; sedniku zbornice ln poslane^J v' 10 zakon, * ,1 N zlv, naj izglasujejo poveduje mlntkrtlo na OpUt fi « satanska Iznajdba — pravi rj1 lov"J svojem pozivu - vodt kristj*j( iw rj bo rUtjg korupciji duše ln k večnemu °*J bo tS/S-» itln uln Jn _ .. / - -- rti P. i Pop poziva vlado naj sprejmi Ji _ L den bo prepozno, ustrezne uPtI PRAGA, 18. - CeškoslovšPji f levlzija je sinoči javila, da *J) osj, znanci oskruniti židovsko PT? ste lišče v Jihlavl v srednji Ce^. f ča: znanci so odprli 28 grobov 1 I vzročili več kot poldrugi 10 tir škode. * fj! primorski DNEVNIK — 3 — 19. aprira 1969 NEZADOVOLJSTVO PERUJA ali Združene države Ul niso izpolnile pričakovanj II jl ^ ia Ameriki so nekatere od.vra\r , ’ ^terih voditelji so pri-°t'- ravljeni igrati vlogo hlapcev ZDA, erJa , j?8® Pa ne. Predsednik Peru-°> i L'ki Velas.00 Alvaro sodi med one, Prli?iri»meni'!0’ da suverena dežela ne 3 dw 1 re nikomur hlapčevati. Zdaj - Ponovno zahteval od drugih la-lort™ anieri® kih držav, da ga Prejo ter izrazijo solidarnost sporu, do katerega je prišlo 1 a Perujsko vlado in ZDA v z nacionalizacijo perujske ružmce petrolejskega koncer- 1 »Standard Oil«. “Ce bodo danes poteptali neod-°st Peruja, potem se to lah-280(31 že jutri komurkoli, no-n ne bo več varen,« je izja-•0vPredsednik Alvarado v svojem 1.o01 na začetku zasedanja go-"nsi?rSke komisije OZN za Lari?0 Ameriko v Limi. neral Velasco Alvarado, ki ga izu prtštevai° med umirjene in osebnosti, je zbrane de-toznu latinskoameriških vlad o-L . ■ da je prav zdaj v Peruju L. 2eno Prizadevanje vseh latin-L„ameri^kih držav, da bi se go-|]€;J'rsko osamosvojile in stopinj0 P°ti neodvisnega razvoja. av zato — je dejal Alvarado 'a Podpora Peruju in solidar-? njim stvar vseh latinsko-L držav. Poudaril je, da da »erU nadaljeval boj, prepričan, Ilovi 13 razurn in pravica na nje-* strani. Izrazil je obenem tu-o^PfPje, da mora te pozive in Ise i°rila izredi prav v času, ko L e Predsednik Nixon na sede-Lt^^Pizacije ameriških držav v j^huigtonu Prvič neposredno o-hi n na države Latinske Amerike, -„J'a etnenil odkritega spopada «v;, »ashingtonom in Limo. V »t'iVngt°nu Pa 50 medtem ob-•rstjttV ^a P°do pogajanja med ,j.0ZtavPiid obeh držav glede oa-)ortr. ?e nacionaliziranega imetja ISm 20100 »Standard Oil» nada-'sal1 deset dni. Jj(jl Posabe.i je pri tem važno ttna °’ 'J8 Je šef perujskega re-3pQ2 s''°je dramatične pozive in i >tanov lzrekel Pred eno od u-rniii WvJi„0ZN’ kar ie opazovalce I v” , do zaključka, da nedav-Stvi S da je Zveza za dik** Set ie(. • na kateri Je skoraj depojih ,, ,me,jila politika ZDA do >r8’ I pPanja J t. 11 sosedov, razočarala 1 50 > v*dai 81 so polagali vanjo da imajo državljani •il s? državiia'*stkrat večji dohodek žE- /'stike :Jari0v dežel Latinske A-tl 'c razBo] °Pozoril poslušalce, da ^^dstvom883 z nobenim čudežnim to*. n za reševanje nakopiče- ik lztazb^v- Pač P« bi „ . «• - kot se je ' Polobli”101!?11 imeti 'jndJe «na ll rc® v ,v. °dprte oči, ušesa in »>; i . Braziio?®dsebojnih odnosih« ?nanj« .1 tisk Si Dostavila i nflf. Sbio, r:: si postavlja vpra- * wDraSanieI1tlnslce Amerike. Na to 0 a NiXo tudi besede predsedni-alrfjt< s-^bton l,mso dale odgovora. j( ] Miheli,,' pokazal» in «ni opi-in " Njegova V’ na katerih bo slone-»t SVTa.P°Utika na zahodni po-di^abviu d zaP'sal brazilski kon-?i5k'( pl naklonie?evtlk «° globo«. Vla-■ ul . ■ da gveJ11 <

,ario de noticlas« a za napredek «ni vre- ; h< Sa' ncPj dna o 5 i isfe.voeeneea H ‘7lrac“ "11J Vic‘ igo v-T8a časno? eroša,»- Po mnenju ,rt. \ s? kHtikoP ,a, Javnost Nixono-V » boi,^Vfe za napredek« ■k lJ?,ke ZDa v0t kritik0 Prejšnje za r kot pa nekakšno od-pOfJ C^adoa nsko Ameriko dow._?n Sao Paulovi meni. Ar?°r.6 in v?- ^ ^rjal predvsem j ^Pke saPrtzadevanja latinske f .......„ ame' «Correo da manja« pa piše, da je Nixon v svojem govoru na sedežu Organizacije ameriških držav pokazal predvsem iskrenost, toda v uvodniku poudarja, da so kritike na račun Zveze za napredek podobne sedanji Nixonovi kritiki, že zdavnaj izrekli vsi napredni ljudje Latinske Amerike. Njen razvoj je treba dojeti v vsej njegovi stvarnosti, pravi nadalje ta brazilski časopis, ter pristavlja, da bodo tudi vse nove parole, prav tako kot prejšnje, kaj kmalu padle v vodo spričo nujnosti gospodarskih in socialnih reform, ki so neogiben pogoj nadaljnjega razvoja dežel v tem predelu sveta. «Nujno potrebna sta resnična demokracija in spoštovanje človekove svobode,« zaključuje svoja izvajanja omenjeni časopis. Slika s prireditve »Veseli tobogan«, ld je bila v sredo v Kulturnem domu in na kateri je nastopilo skupno okoli 200 otrok s Tržaškega, iz Goriške in iz Beneške Slovenije. OBIŠČIMO ŠTAJERSKO IN KOROŠKO OB NJUNEM PRAZNIKU Narodnoosvobodilna borba v na slovenskem Štajerskem Velika žrtev Pohorskega bataljona - Druga polovica 1943. je bila prelomno obdobje NOB na Štajerskem - Prihod XIV. divizije na Štajersko Osvobodilno gibanje na Štajeri skem se je moralo boriti proti velikemu in do podrobnosti organiziranemu izgrajenemu okupatorjevemu aparatu. Velike izgube so povzročili gestapovski agenti in izdajalci. Partijske organizacije in organizacije OF so bile zdesetkane. Večina voditeljev vstaje je padlo že v prvih mesecih upora. Vsaki partizanski akciji so sledile obsežne aretacije. Konec 1941. leta je centralni ko: mite KPS imenoval nov začasni pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Na Dolenjskem je bil ustanovljen n. Štajerski bataljon, ki naj bi prodrl na Štajersko. 25. decembra 1941 se je skušal prebiti preko Save, a mu ni iiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiii(iiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii3iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiitiitrimiiiiiiiinviiiniiiiiiiiiii*iiiiiiiiiHi«iiiiiiifiiiiiiiw«niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>aiiiiiiaiiaiiiiiiii«iiiiaiiiinniiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>i>>i>iiiiiii*>>uuiifti|lllIiailalfluAUSB>allR>lkl>al* DANES OTVORITEV ZAGREBŠKEGA SPOMLADANSKEGA VELESEJMA Poleg velike splošne razstave več specializiranih prireditev Na 155.000 kv.m razstavnega prostora 972 jugoslovanskih m 588 tujih razstavljalcev prikazuje 120.000 vrst blaga m izdelkov ZAGREB, 18. - Zagrebški pomladanski velesejem, ki ga bodo odprli jutri, je bil vrsto let v glavnem prikaz jugoslovanske gospodarske zmogljivosti Od jesenske, glavne velesejemske prireditve se je namreč razlikoval po tem, da je skušal tujim in domačim interesentom prikazati, kaj zmore jugoslovanska industrija. V zadnjih letih pa je tudi spomladanska zagrebška velesejemska prireditev začela dobivati mnogo širši obseg in se je vedno bolj udeležujejo tudi tuji razstavljavci, tako da morejo letos zabeležiti navzočnost že 25 tujih držav. Samo ob sebi se pa razume, da je glavni delež letošnje prireditve delež jugoslovanske industrije. To je tudi razumljivo, kajti razvoj jugoslovanske industrije, predvsem razvoj tistega dela jugoslovanske industrije, ki izdeluje že dokončne izdelke za širšo potrošnjo, išče stikov z interesenti, domačimi in tujimi. Z nekaterimi podatki bomo skušali prikazati letošnjo spomladansko veiesejemsko prireditev: na 155.000 kv.m razstavnega prostora je 972 jugoslovanskih in 538 tujih razstavljavcev razpostavilo 120.000 eksponatov z najrazličnejših področij ustvarjalnosti. To dokazuje, da je v primerjavi s prejšnjimi leti zagrebški spomladanski velesejem napravil še korak na- Zgodovinska obletnica Takšen naj bi bil Matija Gubec po sliki, ki jo je Avgust Šenoa i. 1874 objavil v «Vjencu», s pripombo, da je bila najdena «v nekem zagorskem samostanu«. Leta 1973 bo poteklo 400 let od duje obilje umetnih m še zlasti j uvftv, l",l|iiiiiiiiiini||,|„|„|M|„l|iiiiiiiiniimiiiiiiiiiii............................................. i « (Od 21.3. op j '"‘">.1 lP7 'i 4 v > Sno«,?1'3- ao 20-4-) Sv°J° kl ,f MoŽ«Poti>ebn?hbnost boste Potratili % drobnih opravkih. <* loVtin (°d 21°«° ('UJ,tvene odnose. VazPoinž?'.do 205-J živ0 de' oČj O šta p*-nJe v vašem običajih “vam «***- 1 SisNUhh 21;5 d0 20 ti ) sku , te 'te $Voi t-h trenutne težave. kmečkega upora, ki ga je vodil Matija Gubec. Upor m njegov pomen za hrvaški In slovenski na-lod. je znanost že v veliki meri o-svetlila, takisto tudi umetnost, da ne omenjamo ljudskih izročil o velikem «puntu uboge gmajne«, ki je globoko zakoreninjen v obeh narodih. Kmečki upori so bili stalno prisotni tudi v nadaljnjih revolucionarnih dogajanjih Jugoslovanskih narodov, in sicer kot simboli borbe ter odpora. Ime Matije Gubca, legendarnega voditelja «vellkega kmečkega punta«, je nosila četa mednarodne brigade v španski državljanski vojni, čete, bataljoni in brigade narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, mladinske delovne brigade v povojni izgradnji. Tudi v književnosti sta tako sam upor kot njegov voditelj, Matija Gubec, našla ustrezno mesto. O legendarnem ((kmečkem kralju« je bilo napisanih več povesti in romanov. o njegovi osebnosti, delu in zgodovinskem pomenu pripove- ljudskih nesmi. Podoba trpinčene ga »kmečkega kralja^ z razbeljeno železno krono na glavi je globoko vtisnjena v spomin hrvaškega in slovenskega ljudstva, saj je v njej simbolizirana usoda trpečega delovnega človeka nasploh. Usoda stoletja izmozgavanih in poniževanih garačev, ki so se nato skušali upreti svolim tlačiteljem, a so spričo zgodovinske pogojenosti morali kloniti v neenakih bojih, dokler končno vendarle ni napočil dan, ko so njihovi daljni potomci v novih razmerah lahko uresničili njihov davni sen, da bi se nam reč otresli tlačanstva in postali resnično enakopravni in svobodni ljudje. Upoštevajoč vse to je občinska skupščina Donje Stubice pred kratkim sprejela sklep o ustanovitvi odbora za proslavo 400-letnice tega kmečkega upora, ki bo do leta 1973 moral pripraviti vse potrebno, za kar najbolj dostojno proslavo te zgodovinske obletnice. Pokroviteljstvo nad proslavo je sprejel predsednik Tito. ZADEVA, KI JE NI MOČ REŠITI Ameriško «podzemlje» vlaga denar v Švici Ameriška vlada pritiska na švicarsko, neg spremeni svojo bančno politiko HOROSKOP %< hrs £3S “e« v ...............„ , rokave Zanimivo sre $o j 7ute. oc ra št^,1 0a° se2d* 6 -do 21.7.) če hočete i tl rŽLr?:niL™rate^ ^ ** 228') v spto*- p°ziUven, vendar vaS ne bo navdušil Temne senco v vaših novih čustvenih odnosih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S tujo pomočjo boste zlezli nekoliko više. Preveč razumarstva ne more koristiti dobrim čustvenim odnosom. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne utvarjajte si, ker za nove naloge niste sposobni Dvomi in sumi niso utemeljeni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Proučite načrte in šele nato jih sprejmite. Poraja se novo prijateljstvo. morda celo ljubezen. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V začetku bo šlo nekoliko težavno, nato se boste delu privadili Ne tolmačite napačno tujih misli. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo z dobro voljo in požrtvovalnostjo se boste uveljavili. Preveč ste podjetni. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Preden se lotite nove naloge, jo temeljito proučite. Preveč ste kritični do bližnjih oseb RIBI (od 20 2. do 20.3.) Nakazuje se kriza, pa čeprav kratkotrajna. Nove možnosti za uveljavitev v družini. prej, kar potrjuje njegovo življenjskost, hkrati pa tudi potrebe jugoslovanske gospodarske ekspanzije. Pomembnost zagrebškega spomladanskega velesejma potrjujejo tudi tako imenovane specializirane prireditve, prireditve, ki se nanašajo na razne panoge, kot npr. na prehrambeno industrijo, na turizem, na lesno industrijo, na proizvodnjo široke potrošnje itd. Teh specializiranih prireditev se udeležujejo podjetja iz 20 dežel, ki so na 80 000 kv.m površine razpostavila okoli 90.000 eksponatov. Na teh prireditvah se predstavlja zainteresiranemu občinstvu kakovostno najboljša izbira blaga, kar pa je seveda pogojeno z zanimanjem tujih kupcev in domače potrošnje. Jugoslovansko gospodarstvo je v bistvu bolj zainteresirano za pomladanski kot pa za jesenski velesejem. V tem najdemo tudi odgovor na vprašanje, zakaj se letošnje pomladanske prireditve u-deležuje toliko domačih proizvajalcev, trgovinskih organizacij, turističnih m drugih ustanov. Omenili smo specializirane prireditve. Med temi je po svoj' vsebini in celovitosti zelo pomemben drugi mednarodni sejem prometa in zvez, sejem, ki je zavzel kar 50.000 kv.m površine in prikazuje vse oblike prometnih zvez in prometnih sredstev, kar si jih moremo zamisliti. Na tej prireditvi so delujejo razstavljavci iz 17 držav Evrope, Azije in Severne Amerike. V tem okviru je vredno poudariti, da je n.pr. Zanodna Nemčija nastopila «koleKtavno», to se pravi, da so se ustrezna zahodno-nemška podjetja za to prireditev združila, da bi prikazala, kaj more Zahodna Nemčija Mednarodna razstava transporta v industriji do prav tako zelo privlačna, saj se je udeležujejo producenti iz osmih evropskih držav. To bo doslej največja tovrstna prireditev na zagrebškem velesejmu. Med specializirane razstave spada tudi mednarodna razstava me ritne in regulacijske tehnike ter avtomatizacije. Zelo pomembna bo tudi posebna prireditev, ki nosi naslov 5. mednarodna razstava medicine in tehnike. Na tej razstavi so najrazličnejši izdelki iz 14 evropskih držav ter izdelki iz Japonske, Kanade in ZDA. Za to razstavo, ki je pritegnila že v preteklih letih pozornost zainteresiranih krogov, smemo reči, da je ena vodilnih ali celo najboljša tovrstna specializirana razstava v Evropi, morda celo na svetu. Pri tem pa je vredno dodati, da je na njej zelo pomemben tudi jugoslovanski delež, kajci jugoslovanski strokovni inštituti so doslej poka- | zali velike uspehe posebno še v | laboratorijski tehniki, v opremi 1 in tudi v farmacevtiki. Seveda so specializirane razstave pomembne tudi po tem, da služijo za stike med izvedenci in strokovnjaki V okviru teh razstav vodstvo zagrebškega spomladanskega velesejma namreč organizira sestanke, seminarje in simpozije, tako da postajajo te razstave hkrati tudi strokovno informativni centri mednarodnega značaja. Skratka, zagrebški spomladan ski velesejem ne služi več le te mu, da bi jugoslovanska proiz vodna sposobnost prikazala do mačim in tujim poslovnim kro gom, kaj zmore, pač pa postaja hkrati tudi stičišče fujih proizva jalnih sil, ki se pokažejo še posebej v specializiranih prireditvah. Z druge strani pa je zagreb ški spomladanski velesejem zelo nazoren prikaz večjih ali manjših uspehov tistega dela jugoslovan ske proizvodnje, ki teži za tem, da se ne predstavi le domačemu jugoslovanskemu trgu, pač pa tudi tujim. V začetku navedene številke posredno dokazujejo, da je zanimanje za to prireditev veliko. ŽENEVA, 18. — Dva ženevska visoka funkcionarja sta v teh dneh v vVashingtonu, da bi stopila v stik z odgovornimi krogi Nixono-vp administracije v zvezi z vprašanjem, kako preprečiti, da bi kapital! ameriškega ((podzemlja« prihajali v Švico in se nato vračali v ZDA za razne investicije. To vest je objavil neki ameriški dnevnik. V švicarski prestolnici pa so jo potrdili. Po podatkih, ki prihajajo iz ZDA, voditelji ameriškega ((podzemlja« odnašajo v Švico precej velike vsote dolarjev, ki jih preko svojih predstavnikov vlagajo v švicarske banke. Ameriške oblasti pa s svoje strani zatrjujejo, da iste banke vlagajo svoja sredstva v ZDA in v teh sredstvih je tudi precej denarja, ki prihaja iz virov ameriškega «podzemlja». Ameriški odgovorni krogi že dob go pritiskajo na švicarsko vlado, pa naj bi kakor koli ukrenila, da bi se ta praksa prenehala. Seveda pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da vlada v švicarski zakonodaji glede vlaganja denarja v banke tako imenovana anonimnost. Na račun te ((anonimnosti« je Švica postala nekakšno pribežališče mnogih tujih poslovnih ljudi, pogosto tudi malo tenkočutnih ljudi, ki so prišli do velikih bogastev na nepošten način in ki si zagotovijo mir s tem, da vložijo svoja sredstva v švicarske banke, kjer jim ni potrebno dokazati od kod jim sredstva, ki jih hranijo. To je tako rekoč kot nalašč za voditelje ameriškega »podzemlja«, za katere trdijo, da prinašajo na leto v Švico po več milijonov dolarjev. švicarski časopis »Tribune de Geneve« izraža svojo skeptičnost, glede možnosti, da bi se temu dotoku denarja napravilo konec, kajti če bi dejansko hoteli vso to zadevo razkriti in prenehati z dosedanjo prakso, bi morali spremeniti dosedanjo zakonodajo. Sicer je res, da je bil doslej že večkrat govor o tem, vendar se Švica krčevito upira sleherni spremembi na tem področju, saj bi v nasprotnem primeru izgubila tisto dosedanjo privlačnost, ki ji je prinašala velike dobičke. Imunost ni več tajna Učenjakom je prvič uspelo odkriti glavno molekulo imunosti, ki predstavlja osnovno obrambo organizma proti boleznim. Sporočilo o odkritju popolne kemične sestave imunoglobulina (bolj znanega pod imenom gama-globulin) je 14. t.m. dal biokemik Rock-fellerjevega vseučilišča dr. Gerald Idelmann, in sicer na sestanku v federaciji ameriških znanstvenih društev za eksperimentalno biologijo- To odkritje bo imelo v bodočnosti daljnosežne posledice za izboljšanje človekovega zdravja: tako bo n.pr. vplivalo na usmerjanje telesnega mehanizma za borbo proti boleznim zaradi opravljanja boljše zaščite, nadalje bo bržkone vplivalo na premagovanje pojava zavračanja srca in drugih tujih organov in končno bo celo morda vplivalo na borbo proti raku. Zakaj neko vztrajno nakazovano, vendar še ne dokazano stališče, ki pa se opira na statistične podatke, meni, da rak pravzaprav predstavlja propadanje mehanizma imunosti v organizmu. «Verujem, da se zdaj nahajamo bliže zadovoljivi pojasnitvi kemičnih in genetičnih osnov procesa imunosti,« je dejal dr. Idelmann. «To odkritje utegne biti koristno za razumevanje in borbo proti pojavu zavračanja telesnih organov, kot je presajeno srce.« Poglavitni dejavnik za ohranitev življenja pacienta s presajenim srcem je v uporabi zdravil, ki razvijajo imunost Zavračanje presajenih organov je glavni vzrok smrti vseh, ki tega niso preživeli. Imunost je proces, v katerem organizem prepozna kol tuje takšne agense, kot so bakterije in virusi, ki povzročajo bolezni, ter jih uničuje ali zavrača. Osnovno v imunološkem reagiranju je u-stvarjanje protitelesc ali imuno-globulinov, ki fizično napadajo tuje snovi, da bi jih uničili. uspelo. Enote Štajerskega bataljona (odslej I. Štajerski bataljon) so tudi v hudi zimi 1941/42 izvajale akcije (del revirske čete je v noči na 26. december napadel Hrastnik) in politično delovale na svojih terenih. Spomladi 1942. leta je prišlo kljub vsem težavam do novega poleta osvobodilnega gibanja na Štajerskem. Konec marca 1942 je štab I. štajerskega bataljona izdal povelje o koncentraciji štajerskih partizanskih enot. V noči na 28. april 1942 je bataljon izvedel napad na Trbovlje. Po tem napadu je bila izvedena reorganizacija I. Štajerskega bataljona, ki je do julija 1942 naraste! na 5 čet, dve četi pa sta delovali samostojno. To sta bili Ruška četa in Sloven-skogoriška četa, ki pa so jo Nemci 8. avgusta 1942 uničili. Čete I. Štajerskega bataljona so izvajale akcije posamično ali pa so se združevale za večje akcije in se do prihoda H. grupe odredov konec avgusta 1942 uspešno spopadale z Nemci ter izvedle več uspešnih akcij. Naj omenimo le dve: 18. maja sta 2. in 3. četa napadli nemško postojanko v Ljubnem in .jo razbili. V noči na 3. julij 1942 pa sta 1. in 3. četa z napadom na rudnik in obratno stražo v Hudi jami opravili najpomembnejšo akcijo v tem obdobju in zaplenili veliko orožje. Konec avgusta 1942 se je preko Gorenjske in Koroške na Štajersko prebila druga grupa odredov, ki je krenila na svoj pohod 20. junija 1942 s 4 bataljoni, ki so šteli 551 borcev. Po več kot dvomesečnih bojih v času pohoda se je na Štajersko prebilo okoli 120 borcev. V začetku septembra 1942 je štab II. grupe odredov izvedel reorganizacijo štajerskih partizanov. Ustanovljeni so bili 4 bataljoni: Savinjski, Moravski, Pohorski in Kozjanski. Pokrajinski komite KPS za se verno Slovenijo je do spomladi 1942 vzpostavil ali na novo uredil okrožja na Štajerskem. Vzpon o-svobodilnega gibanja pa so do jeseni 1942 ponovno zavrii vdori v organizacije osvobodilnega gibanja. Po vsej štajerski so bile množične aretacije. Okupator je z vso silo pritisnil tudi na partizanske enote. Nemške ofenzivne akcije so si sledile druga drugi. Enote H. grup« odredov so vkljub veliki nemški premoči izvajale akcije. Najuspešnejši bataljon II. grupe odredov je bil Pohorski bataljon. V ta bataljon so se združile naslednje enote: Kranjčev bataljon H. grupe odredov, šaleška četa, Savinska in Ruška četa. Aktivnost Pohorskega bataljona je bila za okupatorja na Štajerskem v drugi polovici 1942. leta osnovni problem. 8. januarja 1943 je Pohorski bataljon do zadnjega borca padel v boju z neprimerno močnejšimi nemškimi silami. Padec Pohorskega bataljona je bila najtežja izguba za narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem. Padec tega bataljona in udarci, ki jih je prizadel okupator osvobodilnemu gibanju na terenu so piovzročili, da je NOB v vzhodnih predelih Štajerske pričela zaostajati in je bilo težišče partizanske aktivnosti v letu 1943 v zahodnih predelih. 18. februarja je Nemcem uscelo uničiti tudi 2. četo Kozjanskega bataljona. 1942. leto je zahtevalo veliko žrtev. To je bila doba najhujšega narističnega nasilja. Med drugim je do začetka 1943. leta padlo 17 narodnih herojev od 50. ki so se v teku NOB borili v sevemo-vzhodoi Sloveniji. Vendar je bila to tudi doba, ko so se okupatorjeve pozicije v okupirani Slovenski štajerski maja e in ko .ie u-porniško razpoloženje naraščalo. Po igubah. ki jih je osvobodilno gibanje utrpelo v letu 1942 in v začetku 1943. leta so se razmere vztrajno izboljševale. Narodnoosvobodilno gibanje je naraščalo. Že konec 1942. leta je bila ustanov- ■ "1 ' f -j, I C TRST A SOBOTA, 19. APRILA 1969 variete; 19.30 Luna park; 20.15 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije rodila; 7.30 Jutonja gl^bal^US to vanje ;Cagliari Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.30 Cassola, Fausto in Anna; 17.30 Za mlade poslušalce; 18 00 Moj prosti čas: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Otroški pevski zbor; 19.10 Družinski obzornik; 20.00 Šport; 20.50 Resničnost domišljije; 21.35 Vabilo na ples Pisan spored; 22.20 Glasbeno po- li. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete 13.00 Vir-na Lisi; 14.45 Glasbeni kotiček; 16.35 Glasbeni intervjuji, 17.10 z Južnih morij- 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Savicki- Matjažek in trobenta; 14.25 V vedrem ritmu; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 Filip Novačan: Beseda; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Planinski oktet; 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel J. Slaka, 20.30 W. Gerteis: »Vozli inšpek TRST 12.05 Plašče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.45 Odrska glasba; 12.55 Brahms, Domači avtorji. ~ " ^ KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Znanost in tehnika 17.40 Plošča torja Braina«; 2130 Iz fonoteke za najmlajše; 19.(iO Mita in Chico; radia Koper; 22 15 Oddaja za iz-20.00 Roman; 21.10 Jazz; 22.40 seljence; 23.05 S pesmijo v novi Ital. folklora teden. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 ITAL TELEVIZIJA 10.30, 15.00 Šola; 12.30 Filozofija; 13.00 Komičm filmi; 13.30 A. Diaz; 14.30 »Samson in Dalila»; 16.30 F. J. Haydn; 17.20 Nemščina; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Poročila?7.10 Jutranja glasba; 8.00 Filmske novosti: 19.15 Koncert; Dvorak, Smetana; 13.40 Kitarist pne’vnik; 17 00 Spored za najmlaj- Prenos RL; 1015 Pisan spored; 10.45 Glasba in pesem, 11.15 Vesela glasba; 11.30 Popevke; 11.45 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Ritmi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.40 Pesem sledi pesmi; 17.00 Izbrali ste; _________ 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 ven; 11.55 Violončelistka J. Du 20.40 Simf. koncert. 22.30 Radij ska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert; 8 45 Haydn še; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike- 20.30 Dnevnik; 21.00 Zabavna prireditev; Doppia coppia; 23.00 Dnevnik. II KANAL 18.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik; in Cimarosa; 9.50 Ital. sodobna 21.15 Ingmar Bergman, 22.30 Za glasba; 10.35 Rossini in Beetho- ročenca. Pre; 11.30 Fioravanti, Le nozze per puntiglio SLOVENIJA JUG TELEVIZIJA 20.00 Poročila; 9 35 TV v šoli; 16.45 Po domače; 17.15 Mladinska igra; 18.15 Partija revolucije - Poje E. Fitzgerald: 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.30 Film- Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 ske novosti; 10.15 Plošča za polet- Telesna vzgoja; 7.45 Inf. oddaja; _ rr „ je; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Ra- 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Ra- 20.35 Šlager sezone 21 55 Rezer ............ - - ............... ■*— a----------“----- virano za smeh; 22 10 Maščevalci — film; 23.00 TV kažipot; 23.25 nadalj. dijske kronike; 14.40 Popevke; 15.10 Plošča za poletje; 16.30 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 film: 18.45 Pet minut za boljši jezik; 19.00 5t let partije - pre nos zborovanja; 20.30 3—2—1; 20.35 dijska šola; 9.25 »Čez travnike zelene«; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Znanstvena oddaja; 18.00 Veliki «Hrestač« P I Čajkovskega; 12.30 Šlager sezone ljena štajerska operativna cona. Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo je vodil delo devetih okrožij. V prvih mesecih 1943 so bile partizanske enote aktivne predvsem na obmejnem ozemlju med Štajersko in Gorenjsko (Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon). Tudi na Pohorju je bil v začetku maja 1943 ustanovljen nov Pohorski bataljon. V okviru enot 4. operativne cone je bil tudi Koroški bataljon, ki je bil formiran v začetku aprila 1943. Tudi partizanska enota na Kozjanskem se je okrepila. V zahodnih predelih, kjer je bilo narodnoosvobodilno gibanje najmočnejše pa je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena Šlan-drova brigada. V zvezi s pripravami na kapitulacijo Italije je glavni štab NOV in F*OS Slovenije koncentriral partizanske enote na Dolenskem in Notranjskem. Na Dolenjsko so krenile tudi enote 4. operativne cone (Šlandrova brigada ter glavnine Pohorskega in Koroškega bataljona in še del partizanov Kozjanske enote). Na območju cone so ostale le manjše enote, ki pa so se okrepile t novimi borci in na novo sta se formirala Pohorski in Koroški bataljon. Konec septembra pa se je preko Save vmil del borcev Šlan-drove brigade, ki je večino moštva pustila na Dolenjskem. Iz teh borcev in iz Zasavskega bataljona j® bila 30. septembra znova ustanovljena Šlandrova brigada. Ta brigada je med drugim 30. oktobra napadla in zavzela nemško postojanko v Šmartnem ob Dreti, 29. novembra pa je uničila postojanko v Novi Štifti. Pohorski in Koroški bataljon sta med drugim konec oktobra izvedla obsežen napad na progo Velenje — Dravograd - Maribor. 4. novem-Dra 1943 je bil ustanov.jen Pohorski odred, ki je 8. novembra napadel nemško postojanko v Zrečah. 6. decembra 1943 so začeli Nemci na Pohorju z dotlej največjo ofenzivo na Štajerskem, da oi uničili Pohorski odred, a niso dosegli nobenega uspeha. 8. januarja 1944 e bila na Pohorju ustanovljena Zidanškova brigada. Druga polovica leta 1943 predstavlja v zgodovini NOB na Štajerskem prelomno obdobje. V tem času je osvobodilno gibanje pričelo prehajati v čedalje bolj množičen odpor proti okupatorju. Ta proces je pospešil pohod XIV. divizije na Štajersko, ki je pospešila vojaški razmah NOB v severovzhodni Sloveniji in množično mobilizacijo novih borcev. 6. februarja 1944 je XIV. divizija prešla Šoto in vdrla na Štajersko, ki so jo Nemci smatrali za svoje ožemi je. Nemci so pričeli izvajati proti njej veliko ofenzivo, ki je trajala do februarja 1944. leta. V neprestanih bojih in z nadčloveškimi napori je divizija v gloookem snegu in hudem mrazu z juriši prebrala nemške zasede in obroče tn nadaljevala svoj pohod. Ko so Nemci 26. februarja zaključili svo„o ofenzivo so menili in razglasili, da XIV. divizije ni več. Izgube XIV. divizije v č..su n.lenega legendarnega pohode so bile res velike, a divizija ni bila uničena in 4e osla a na štajerskem in to je bilo izredno velikega političnega in vojaškega pomena za nadaljnji razvoj KUB v severo-vzhodm Sloveniji. Njen junaški ponod je razgibal celo severovzhodno Slovenijo in močno dvignil zavest okupiranega ljudstva. 22. in 23. marca 1944 je štab divizije izvedel reorganizacijo svojih razredčenih enot. Divizija s« je naglo krepila. Že marca meseca je pričela izvajati akcije in napadati sovražnika, čedalje večje akcije pa so izvajale tudi uruge e-note 4. operativne cone. Čedalje pogostejše in čeda.je večje akcije enot 4. operativne cone so močno odmevale med ljudstvom tn pospeši e širjenje osvobodilnega gibanja. Čas od konca aprila do decembra 1944 lahko označimo za obdobje najvišjega vzpona osvobodilnega gibanja na štajerskem. To je bil čas velike ofenzive enot 4. operativne cone. Kljub občasnim ofenzivnim sunkom so bili Nemci ta čas v popolni politični in vojaški defenzivi. Enote 4. o-perativne cone so številčno naraščale, nastajale pa so tudi nove. Od aprila do julija 1944 so enote 4. operativne cone mobilizirale 6.603 novih borcev. Od januarja do konca julija 1944 so poslale na Dolenjsko v sedmi korpus nad 4 tisoč ljudi. Po juliju se je mobilizacija še bolj razmahnila. V jeseni 1944 (Konec m 6. strani) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13.5, najnižja 5.6, ob 19. uri 10 stop., zračni tlak 1010,8 rahlo narašča, veter 15 km severovzhodnik, vlaga 32 odst., nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.5 stopinje. Tržaik dnevnik Danes, SOBOTA, 19. aph|J EMA Sonce vzide ob 5.12 in zaton* 18,56 — Dolžina dneva 13.44 ", na vz de ob 6.05 in zatone ob* Jutri, NEDELJA, 20. ap'i|! BOŽIDAR SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA NA PRISRČNIH DRUŠTVENIH PRIREDITVAH Izjave Župana Spaccinija O novih V Padricah, na Proseku in v Borštu naročilih za ladjedelnico «Sv. Marka» podelitev Gallusovih odličij pevcem GLASBENA MATICA - IBS! DANES, 19. aprila, 1969, ob 21. v Kulturnem domu, Ul. Petronio I Svetovalci KPI predlagajo, naj vsi občinski sveti tržaškega ozemlja odstopijo v znak protesta zaradi vladne politike do Trsta Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Spaccini podal izjavo o trenutnem položaju tržaškega gospodarstva v zvezi z nedavnimi naročili za nekatera dela v ladjedelnici «Sv. Marka«. Dejal je, da je Fincantieri br- pridružil splošnemu nezadovoljstvu tržaškega delavstva in v znak protesta proti vladni politiki odstopil. Pobudo o odstopu vseh svetovalcev občinskega sveta so načelno sprejeli tudi nekateri podeželski občinski sveti in predlaga zojavno sporočila dve naročili tr- li tržaškemu naj bi do tega pri- 'in ČVi lorliorlolnioi lroi> ia Čin hlrnofi v, - XI« •_____ žaški ladjedelnici, kar je »posledica zavzemanja sindikatov, strank, oblasti in tudi občinskega sveta«, ki mu načeluje. Zaradi teh pobud je prišlo — je dejal Spaccini — do neposrednih pogajanj med sindikati in Fincantieri. «Sledil sem poteku pogajanj in na osnovi doseženih uspehov smem reči, da sem zmerno optimist. Upam, da gre za začetek reševanja vprašanj na način, ki naj zadovolji delavstvo, vse n?.s in mesto.« Obljubil je, da se bo še nadalje zavzemal za naročila, ki naj zagotovijo delavcem delo v Trstu. Glede nedavnih naročil je Spaccini dejal, da bodo dela za gradnjo plavajočega doka trajala od 15 do 20 mesecev, podobno pa tudi o-prema četrte jugoslovanske ladje, ki se gradi v Tržiču. Krajša sporočila je župan prebral v zvezi z incidenti v Batti-paglii in odstavitvijo tajnika KPC Dubčka. Omenil je še obisk re-škega župana Haramije in ga o-cenil zelo pozitivno. Daljšo izjavo je prebral v zvezi s pripombami deželne urbanistične komisije o tržaškem regulacijskem načrtu, o katerem se je razvila daljša razprava o kateri bomo poročali jutri. Po županovih izjavah je prosil za besedo vodja komunistične svetovalske skupine Giorgio Rossetti, ki je predlagal spremembo dnevnega reda. Občinski svet bi bil moral razpravljati o vodstvu ACE GATA in imenovanju komisije, ki bo preučila urbanistične nasvete in opombe deželne komisije, Rossetti pa je predlagal, naj bi svet razpravljal o trenutnem stanju tržaškega gospodarstva. Obsodil je ravnanje župana, ker je o tem spregovoril samo v uvodnem sporočilu, o katerem notranji red občinskega sveta ne dovoljuje razprave. Zato je predlagal, naj bi župan izkoristil priliko in odgo- šlo hkrati. Na tak način — je mogoče dokazati vladi — da zahteva Trst takojšnje izredne ukrepe. Na to je župan izjavil, da ne more kar tako odgovoriti na omenjena vprašanja, ker bi navaden usten in nedokumentiran odgovor bil neresen. «Zato» — je dejal — «bom odgovoril kasneje«. V razpravo je kratko posegel vodja svetovalske skupine KD Rinaldi, ki je predlagal, naj bi se o tem sploh ne glasovalo, kar je večina tudi sprejela. Občinski svet bi po tem moral nadaljevati z upravnim delom (obnovitvijo upravnega sveta podjetja ACEGAT). župan je svetu predložil v odobritev ukrep, na kar bi se morali svetovalci izreči. Priložnost je izkoristil inž. Cuffaro, ki se je v daljši glasovalni izjavi vr- nil k vprašanju ladjedelnice ter opozoril skupine leve sredine, predvsem pa socialistične svetovalce, na odgovornost. Izrekel se je za konstruktiven dialog, ki naj nadomesti spopad, toda le «v okviru pravilnega odnosa do opozicije«. V zvezi z obnovitvijo upravnega sveta ACEGAT pa je dejal, da se strinja z zadevno spremembo dnevnega reda in predlogi, ki so bili sproženi. Občinski svet je nato nadaljeval svoje delo v mirnejšem ozračju in soglasno sprejel ooleg ukrepa o imenovanju novih članov u-pravnega sveta ACEGAT tudi vrsto drugih upravnih sklepov Obnovljen je bil upravni svet občinske podporne ustanove ECA in imenovana komisija za ocenjevanje uspehov natečajev. Uvodoma je župan Spaccini izrekel v imenu vsega občinskega sveta svoje iskreno sožalje občinskemu svetovalcu dr. Dolharju ki ga je po nedavni smrti očeta prizadela nova, strašna izguba prvorojenca Igorja, županove besede So svetovalci poslušali stoje. HARMONIKE NA ODRU Zbor «Vasilij Mirk» je priredil sinoči koncert v kinu «Iris», katerega čisli dobiček je namenjen za skorajšnje potovanje zbora in športnikov na Škotsko Prosvetno društvo «Slovan» v Pa-dričah je prvo med člani SPZ razdelilo svojim pevcem Gallusova odličja, ki so jim bila podeljena na «Večeru slovenske zborovske pesmi« v Kulturnem domu. Domača društvena slovesnost je bila v četrtek zvečer v prostorih Grgičeve gostilne, kjer je zbranim pevcem in drugim vaščanom, potem ko je zbor zapel pesem «Pozdrav», najprej spregovoril predsednik društva Silvester Grgič o pomenu teh odličij za nadaljnjo vzpodbudo našim pevcem in pozdravil prisotne, med katerimi je bil podpredsednik SPZ Miro Kapelj, ki je prav tako pozdravil in čestital vsem odlikovancem in prek njih vsej vasi, ter pri tem posebej poudaril dejstvo, da je med 220 prebivalci vasi kar 45 aktivnih članov pevskega zbora. Zbor je nato pod vodstvom Svetka Grgiča zapel še štiri pesmi, nato pa sta podpredsednik SPZ in zborovodja Grgič izročila odličja. Po tem uradnem delu slovesnosti se je razvila prisrčna in topla Predsednik p. d. »Slovan« iz Padrič, Silvester Grgič pozdravlja u-deležence večera in nagrajence domača družabnost, med katero so prisotnim pevcem. Po končani nOTiPl 70noli Ča T 7 T’ c> f /-» v-krtovmi ir. ntir — __•__»_ • __■___• i • l • . mooiiin.,.milil.....................................................min,m,mm m mmimmn, j jega repertoarja in se v družbi ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH IN MEZDNIH RAZMER tu^tfdaPnTsV\aščL<^T°pe^ I pevci zapeli še vrsto pesmi iz svo- kratki a prisrčni prireditvi, ki bi j er* --------•- — - ’ ” .................................................... Enotna 24-urna stavka vseh državnih uslužbencev Danes od sedmih zjutraj dalje ne bo vozil noben vlak, niti ne bodo razdeljevali pošte Kot po vsej državi bo t->di v voril na vprašanja, ki so jih svoj komunistični in čas naslovili nanj psiupovski svetovalec in ki se tičejo novih naročil ladjedelnici «Sv. Marka«. Rossetti je ugotovil, da je medtem prišlo do splošne stavke in točnih obvez župana pred občinskim svetom. Prav bi bilo — je dejal — da bi svetovalci ocenili dosežene uspehe in se izrekli o tem, če se je odnos vlade do Trsta spremenil. župan Spaccini Rossettijevega predloga ni hotel dati na glasovanje, češ, da ne gre za predlog o popravku dnevnega reda temveč za poskus, da se začne razprava o resoluciji o ladjedelnici, ki so jo svetovalci KPI in PSIUP predložili in o kateri se bo razpravljalo nekoč pozneje. Pri tem je prišlo do precej živahne razprave in protestov levičarskih svetovalcev. Rossetti je med kričanjem drugih svetovalcev orisal pobudo svoje skupine in o kateri je govoril na eni izmed nedavnih sej. Gre za predlog KPI, naj bi se občinski svet Trstu stavka državnih uslužbencev, ki jo je enotno napovedala večina sindikatom in med njimi tri največje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Poleg državnih uradov se tiče stavka tudi šol, železnice, pošte ter socialne in bolniške zavarovalne u-stanove ENPAS. Državni uslužbenci bodo stavkali predvsem zato, ker jim še niso uredili vprašanja napredovanja v službi in plač, še niso preuredili ustroja ustanove ENPAS in rešili vprašanja odtegljajev v primeru krajših stavk, kajti doslej je bila navada, da so pim odtegnili celodnevno plačo, tu-’i če so stavkali samo eno uro. »tavki pa nasprotujejo vodilni unkcionarji, včlanjeni v DIRSTAT. čudi profesorji srednjih šol niso si enotni glede proglasitve stavke. Pri nas je že sedaj' gotdVo, da bto zapustilo delo vseh 400 uslužbencev državnega monopola ter da n 5 bo vozil noben vlak, razen če no bodo poskrbele za delni promet vojaške inženirske čete. Priči kuje se velika udeležba tudi v finančnih in drugih državnih u-radih. Seveda bo javnost najbolj občutila stavko železničarjev in paštnih uslužbencev, medtem ko ima manj stika z državnimi uradi. Stavka železničarjev se bo pričela danes ob sedmi uri zjutraj in bo trajala do jutri zjutraj ob isti uri. Razne vlake bo seveda že- lezniško ravnateljstvo nadomestilo z avtobusi, kot dela običajno ob stavkah. Občni zbor časnikarjev poudari potrebo pq protifašistični borbi. Govoril bo Dušan Lovriha, deželni svetovalec in dolinski župan. Na sporedu je tudi nastop glasbenega ansambla. V ponedeljek bo redni letni občni zbor časnikarjev, vpisanih v Združenje julijskega tiska. Občni zbor bo na Korzu Italija štev. 12 in se bo začel ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 15.30 v drugem sklicanju. Dnevni red je naslednji: izvolitev predsednika in tajnika občnega zbora, poročilo o preteklem delovanju, finančno poročilo in odobritev obračuna za leto 1968 in proračuna za leto 1969 ter sporočilo zaupnika INPGI. Zborovanje KPI Jutri ob 11. uri bo na Trgu Marconi v Miljah zborovanje KPI, ki ga sklicuje krajevna sekcija. Na zborovanju bo govoril sen. Paolo Šema o sedanjem gospodarskem položaju v Trstu in v Miljah. Predsedoval bo tajnik miljske sekciie Galliano Donadel. Jutri ob 17. uri bo na vrtu in v dvorani Kulturnega krožka «Stel-la» v Podlonjerju manifestacija na čast odporniškega gibanja, ki jo priredi Komunistična partija, da Najetje posojila za mestno čistočo Na svoji zadnji seji je tržaški 9bčinski odbor odobril sklep o najemu 136 milijonov lir posojila pri tržaški hranilnici, in sicer za nakup prevoznih sredstev in posebnih naprav za okrepitev službe mestne čistoče. Sklep bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Odbor je tudi odobril sklep za nakup 700 posod iz plastike (nad 3 mil. lir) in nadomestnih delov za avte za čiščenje 'cest (500 tisoč lir) ter za nakup dveh prevoznih sredstev za mestne redarje. Danski veleposlanik pri vladnem komisarju Včeraj ob 10. uri je vladni komisar prefekt Cappellini sprejel danskega veleposlanika Hansa Tabora, ki so ga spremljali F. Dyr-lund, trgovinski svetnik, generalni konzul Danske v Trstu Harry Ka-tomeris, in vice konzul Bruno Pacor. •iiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiiimniiiiifiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu,Im VČERAJ V KULTURNEM DOMU Zaključen občni zbor Sindikata slovenske šole Izvolitev novega odbora in poročilo o pogovorih v Rimu Včeraj se je v mali dvorani Kulturnega doma nadaljeval in zaključil 13. občni zbor Sindikata slovenske šole s precejšnjo udeležbo članstva. Na dnevnem redu je bila edina točka, in sicer izvolitev novega odbora. Predsednik delovnega odbora prof. Jože Umek je pozval člane, naj predložijo kandidatne liste. Predloženi sta bili dve listi, toda naknadno je bila ena umaknjena, ker so nekateri kandidati odklonili kandidaturo, ali pa so bili že vključeni v drugo listo. V novi glavni odbor so bili izvoljeni prof. Franc Škerlj (tajnik), Demetrij Sancin, Edmund žetko, Dijana Spacal in Elza An-tonac ter učitelji Duša Kosmina, Marcel Petkovšek. Lavko Bitežnik in Minka Pahor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Adrijana Lavrenčič, Sonja Šajn in Boris Tomažič, v razsodišče pa Branko Pegan, Robert Petaros in Bruno Kralj. Občni zbor je imenoval za častna člana sindikata učiteljico Ju- stino Bizjakovo za njeno večletna požrtvovalno in nesebično delovanje v sindikatu ter prof. Andreja Budala. Prof. Franc Škerlj se je zahvalil za izvolitev ter pripomnil, da smatra izvolitev s tako večino glasov kot priznanje vsemu prejšnjemu odboru in se je zahvalil za sodelovanje vsem bivšim odbornikom ter Jih zaprosil, da bi še dalje sodelovali z novim odborom. Nato so razpravljali o današnji stavki in sklenili z večino glasov, da se je slovenski šolniki ne bodo udeležili. Zastopniki sindikata, ki so bili te dni v Rimu na prosvetnem ministrstvu, so sporočili, da bo v kratkem razpisan redni natečaj za slovenske učitelje. Tajnik je nato prebral predlog slovenskih srednješolcev glede letošnjega zrelostnega izpita. O tem bodo profesorji razpravljali na posebnem sestanku prihodnjo sredo. Ob zaključku občnega zbora so člani pooblastili odbor, da dokonč- Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 2. strani. no izdela resolucijo ter jo pošlje prosvetnemu ministrstvu, prosvetnim in kulturnim organizacijam, strankam in tisku. Nalezljiv« bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 7. do 13. aprila 1969 zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 11, paratifus 1, ošpice 180 (1 izven občine), norice 18, vnetje priušesne slinavke 19, rdečke 36, nalezljivo vnetje jeter 6 (2 izven občine), tetanus 1, akutni sklepni revmatizem 5. Danes konferenca avstrijskega ministra Kotzine V prostorih časnikarskega krož ka (Trst, Korzo Italija 12) bo danes ob 11.30 napovedana tiskovna konferenca avstrijskega zveznega ministra za gradnje dr. V. Kotzine o novih prometnih zvezah v avstrijskem zaledju. Konferenco je organiziral novi avstrijski trgovinski delegat v Trstu dr. Strasser, ki se bo tako prvič po prevzemu novih dolžnosti srečal s tržaškimi časnikarji. SEJA VODSTVA FIOM-CGIL Zahteva po popotni uveljavitvi sklepov CIPE iz oktobra tani Ce dodelijo vsa naročila Arzenalu.Sv. Marku, naj premestijo tja tudi vse delavce Sv. Marka Včeraj se je sestal vodstveni odbor pokrajinske FIOM-CGIL, kateremu je poročala delegacija, ki se je udeležila pogajanj s Fincantieri, o dokončni ureditvi ladjedelnice Sv. Marka in položaja delavcev, o njihovi vsebini. Zatem je sledilo razpravljanje o tem poročilu. Vodstveni odbor je odobril stališče delegacije na pogajanjih ter glede možnega izida pogajanj poudaril, da bodo morala upoštevati naslednje zahteve: Popolno uveljavljenje sklepov CIPE iz oktobra lani, kar pomeni dodelitev obeh naročil (plavajočega doka in opreme jugoslovanske ladje) ladjedelnici Sv. Marka, ki ju lahko izvrši, če pa noče Fincantieri sprejeti te zahteve, naj se dodelita obe naročili podjetju Arzenal-Sv. Marko, toda v tem primeru morajo vse delavce, pa čeprav postopno, premestiti v družbo in dati vsa jamstva za njihovo popolno zaposlitev. Vodstveni odbor ne podcenjuje važnosti tega. da se je Fincantieri odrekla premestitvam delavcev v Tržič ter zagotovila, da ne bodo nobenega delavca odpustili. Vendar ne more pristati na cepitev delavstva Sv. Marka s tem, da bi sprejeli v podjetje Arzenal-Sv. Marko samo 400 delavcev. To bi pomenilo, da bi se odrekli možnosti ki jo je zagotovil CIPE oktobra lani, da bi ne le popravljali in preurejali ladje, marveč gradili tudi specializirana plovila. Ce bi se to zgodilo, bi s časom razpršili vse delavce, ki bi ostali v Sv. Marku po dograditvi plavajočega doka, po drugih tržaških podjetjih. Vodstveni odbor FIOM-CGIL poudarja svojo zahtevo po popolnem uveljavljenju sklepov CIPE iz oktobra 1968 in upa, da bodo zavzele takšno stališče tudi druge sindikalne organizacije v skladu z voljo, ki jo bodo izrekli delavci Sv. Marka na skupščini v ponedeljek. cem v dolgem in lepem spominu. Druga taka prireditev je bila sinoči na Proseku v kinu Iris, kjer je pevski zbor «Vasilij Mirk«, nagrajenec z Gallusovo zlato plaketo, priredil koncert, združen s podelitvijo Gallusovih odličij posameznim nagrajenim članom zbora. Dvorana je bila tudi za to priložnost, kot vedno na Proseku, polna občinstva, ki' je tudi s svojo prisotnostjo hotelo izreči priznanje in zahvalo svojim pevcem za dosežena priznanja in jih podpreti v njihovih pripravah za gostovanje na škotskem, kamor se bodo skupno s člani športnega društva »Primorje« podali zadnje dni junija. čisti dobiček koncerta je bil namreč namenjen prav za ta namen, saj bo to potovanje zahtevalo od pevcev in športnikov precejšen finančni napor. Koncert v dvorani kina Iris je začela v narodno nošo odeta domačinka, simpatična Vanda Husu, ki je najprej v kratkih besedah raztolmačila pravilnik za podeljevanje Gallusovih odličij, iz katerih je bilo razvidno, da je zbor v celoti izpolnil vse pogoje za pridobitev zlate plakete, nato pa je sproti napovedovala spored. Zbor je pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote v prvem delu zapel šest pesmi iz svojega repertoarja, nakar je sledilo podeljevanje Gallusovih odličij. Podelitev je izvedel bila lahko boljše obiskana in pri pravljena, saj je bil ta vendar praz-nk ne samo pevcev, temveč vseh vaščanov, so pevci zapeli še nekaj pesmi ter odšli zadovoljni na svo je domove. S V dvorani občinskega sveta bodo danes ob 10.30 v prisotnosti mestnih oblasti izročili medalje reda Vittorio Veneto nadaljnji skupini 90 bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne. Gledališča Sodelujejo: gojenci šole Glasbene matice (solisti, duo, kval tet, otroški in mladinski ansambel) ansambel Miramar trio Bordon solisti: Anton Birtič Oskar Kjuder Gianni Bogateč Bruno Bordon Janko Grilanc Nadja Kriščak Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice 01 R. Manna 29 (tel. 29-779) od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Verd! Mladi sovjetski dirigent Jurij Simonov bo vodil peti koncert spomladanske smfonične sezone v gledališču Verdi, ki je na sporedu danes ob 21. uri. Simonov je stopil na mednarodno dirigentsko pozornico lam, ko je zmagal na petem mednarodnem dirigentskem natečaju Akademije Santa CeeJia v Rimu. Trenutno je na turneji v Italiji kot gos: največjih ustanov in orkestrov. Spored, k' ga bo Simonov predstavil tržaškemu občinstvu, obsega: uverturo iz Berliozovega ((Rimskega karnevala«, simfonično pesnitev op. 132 «Oktober» Dimitrija Šostakoviča (prvič v Trstu), burleskne ljudske motive Rodiona Sčedrina (tudi prvič v Trstu) m za zaključek 6. simfonijo (Patetično) Čajkovskega. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic. predsednik SPZ dr. Robert Hla-! pestro stabile TrofTr cVnnnA c ____ _ • PO SlOVPSlI Ar Pešca je povozil Sinoči nekaj pred 21. uro je neki avtomobilist povozil s svojim avtom fiat 600 v Ul. Flavia blizu poslopja št. 83 upokojenca Fran-cesca Penca, starega 71 let Iz Ul. Zavije 87. Priletnega moškega so kmalu nato prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Zdravniki so namreč Pencu ugotovili obširno rano na temenu, krvavitev iz desnega ušesa ter rane na vseh udih. Ponesrečenec je bil nezavesten. Nesreča se je pripetila, ko je Penco prečkal ulico izven prehoda za pešče. Podrl ga Je 24-letnl Emillo Prodan iz Ul. del Bosco 5, ki se je peljal z avtom v smeri Milj. Preiskavo so opravili julijski karabinjerji. 1111111111111111 .......................................n,,,m,......... PO ZAGOTOVILIH ING. SIM0NATA Kmalu začetek gradnje zidanega doka v Trstu Gradnja bo stala 9 milijard in bo trajala skoraj tri leta Tehnični ravnatelj milanske druž-|na še dokončna odobritev Odbora be Farsura ing. Simonato se mudi te dni v Trstu, kjer so polagoma začeli pripravljati vse potrebno za začetek gradnje zidanega doka v okviru Tržaškega arzenala-Sv. Marka. Ing. Simonato se je srečal s podpredsednikom tukajšnjega konzorcija za gradnjo doka ing. Vi-gnuzzijem in z ravnateljem Tržaškega arzenala ing. Stuparichem. Kakor znano, je milanska družba Farsura zmagala na natečaju za gradnjo zidanega doka, postopek pa se ie za več mesecev zavlekel zaradi priziva neke druge Izključene družbe. Sedaj se bo moral o tem vprašanju dokončno izreči občni zbor konzorcija, ki bo v Trstu 24. aprila, nato pa bo potreb- za kontrolo nad akti krajevnih u-prav v Vidmu. Računajo, da se bo postopek zaključil v nekaj tednih, tako da bi dok lahko začeli graditi nekako proti koncu maja. Delo bo stalo okoli 9 milijard lir, strokovnjaki pa so pripravili načrt, po katerem bo dok kolikor mogoče pomaknjen v morje, tako da bo ostalo na kopnem čim več prostora za pripravo raznih sestavnih delov za popravljanje ladij in za druga dela. Ing. Simonato računa, da bo gradnja samega doka trajar la 28 mesecev in da bo stala 6 milijard lir. Nato pa bodo dok o-premijah nekako pol leta, za opremo in njeno vgraditev pa potrošili nadaljnje tri milijarde lir. vaty skupno s predsednikom zbora Josipom čukom in zborovodjem Ignacijem Oto, še prej pa je dr. Hlavaty spregovoril nekaj priložnostnih besed, pri čemer je poudaril, da so ta odličja odraz visoke kvalitete zbora in pa dokaz, da matična dežela ne pozablja svojih zaslužnih sinov v zamejstvu, ki s tolikšno ljubeznijo gojijo slovensko pesem. Pozval je vse pevce, naj bo njihov pogled obrnjen v bodočnost in naj bodo še naprej na braniku slovenske pesmi in z njo slovenske besede in narodnosti. Sledil je drugi del sporeda, v katerem je zbor ob rastočem navdušenju občinstva zapel še 8 pesmi, za dodatek na splošno željo poslušalcev pa še Vrabčevo Zdravico ln Ribniško. Koncertu je sledil družabni večer v društveni gostilni, med katerim so v veseli družbi tudi kakšno zapeli in zbrali 20.500 lir kot prispevek vaščanov za potovanje pevcev in športnikov na Škotsko. Prepričani smo, da bodo vaščani pa tudi ostali tržaški Slovenci v teh dneh prav tako radodarno podprli naše vrle proseško-kontovelske pevce in športnike za to njihovo turnejo, s katero bodo ponesli slovensko pesem, slovensko besedo in Ime Proseka in Kontovela ter vseh Sloven-cev v Italiji na daljno Škotsko. Tretja prireditev pa je bila sinoči v Borštu, člani domačega zbora «Slovenec» so se zbrali Po slovesu Adriane Asti, Mariange-D Melato in Franca Interlenghija, bo od 17. t.m. pa do nedelje, 20. igralska skupina «Serenissima» nastopala z zabavno komedijo «Dvain. dvajset načinov kako imeti sina« Čila in Mazzucca. Nastopajo Tonino Micheluzzi, Andreina Carli in Gor-gio Gusso. Predstava je izven abon- maja, abonenti na sezono Teatro Stabile imajo običajni popust Razstave V umetnostni galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena 1 bo danes ob 18. url otvoritev razstave del milanskega slikarja Karla Plattnerja, ki je razstavljal že v največjih evropskih in južnoameriških galerijah ter prejel številne nagrade. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 19. t. m., ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu (OKOLIŠKI ABONMA) V četrtek, 25. t.m. ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) Titus Maccius Plautus AMFITRUO Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. V nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734265. Vozni red avtobusov 20.4. za okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina ob 15.10. Avtobus št. 2: Sv. Križ 15.15, Prosek 15.25. Kontovel 15.25. Avtobus št. 3: Sesl.jan 14.25, Vižovlje (bivio) 14.30, Mavhi-nje 14.35, Lečnik 14.40, Sem-polaj 14.45 Praprot 14.50, Trnovca 14.55 Salež 15.00, Mali Repen 15.10, Briščiki 15.15. V četrtek, 25. t.m., ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC v podajanju gledališkega u-metnika STANETA RAZTRESENA. PROSVETNO DRUŠTVO VESNA Sv. Križ vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes v dvorani bert Sirk. Začetek ob 20.30 v pK _ sklicanju, ob 21. uri v druS1; pr( sklicanju ob vsakem šte*1 članov. Škedenjsko kulturno drušO Trst, Ul. dei Soncini Danes, 19. t. m., ob 16-bo v društvenih prostorih ® stava »(Pododbora društva * venskih likovnih umetnikov Koper«. Razstavljajo: Zvest ApolWlt; Rafael Nemec, Jože PoD^ Viktor Birsa, Ivan Varl. Razstava bo odprta od 19 27. t.m. vsak popoldan od do 19. ure. V nedeljo tudi V traj. dvorani vaške gostilne Petaros, kjer je v imenu Slovenske prosvetne zveze podpredsednik Miro Kapelj podelil zaslužnim pevcem Gallusova odiičja. še pred svečanostjo so borštanski pevci zapeli več narodnih in partizanskih pesmi, nato je najstarejši pevec Miloš Marc, ki poje v domačem zboru šestdeset in več let. pozdravil vse navzoče ter je v svojem kratkem nagovoru orisal zgodovino pevskega zbora ter dejal, da je naša prelepa slovenska pesem kot duševna hrana, da občutimo neodoljlvo strast do petja ter končal svoj nagovor z željo, da bi vsi pevci, vsi vaščani z večjim veseljem in ljubeznijo gojili slovensko pesem. V imenu Slovenske prosvetne zveze je pozdravil in čestital vsem borštanskim pevsem podpredsednik Miro Kapelj, ki je tudi skupaj s pevovodjo Svetom Grgičem izročil Gallusova odličja trinajstim OBIŠČITE NOVO ODPRTO RIBJO RESTAVRACIJO JADRAN V PORTOROŽU! Vedno sveže ribje specialitete: kamenice, dagnje, škampi. Vse ostale mesne Jedi pripravljene na ražnju. VLJUDNO VABLJENI — CENE ZMERNE — Nazionale 15.30 »Che cosa hai fatto quando siamo r'masti al buio«. Doris Day. Grattacielo 15.30 «Mettl, una sera a cena«. J. L. Trintlgnant, L. Capo-licchio, T. Musarite Technlcolor Prepovedano mladini pod 18. letom Eden 16.00 »Partner«. P erre elementi, Tina Aumont, Stefan ia San-drelli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Una ragazza piuttosto complicata«. Catherine Spaak, Jean Sorel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom Excelsior 15.30 «L'aItra faccia del peccato«. Colorscope. Ritz 16.00 «Tepepa». Thomas Milian, Orson Welles. Technicolor. Alabarda 16.30 »Testa dl sbarco per otto implacabiili«. Peter Lee Law-rence, Guy Madison. Moderno 16.00 «1 ciuattro delFAve Maria«. Terence Kell, Brock Pe-ters. Filodrammatico 16.30 «11 gobbo di Londra«. Uta Levka, Gunther Stoli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16,30 ((Seraftno«. A. Čelenta-no. Technicolor. Prepovedano mla. dimi pod 14. letom. Cristallo 21,00 Varietejski program, Gi-no Bramieri, Scilla Gabel, C. Rissone. Capitol 16.00 «Bora Bora«. Corrado Pani, Haidee Politoff. Technicolor. Prepoovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Anch’io ho 11 dirltto di nascere«. Julio Aleman, Mar'-cruz Olivier. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «1 bastardi«. M. Lee, G. Gemma, R. Haywort. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Sette spose per sette fratelli«. Technicolor. Ideale 16.00 «Barbarella». Jane Fonda, Ugo Tognazz-'. Technicolor. Abbazia 16.00 eW mo javili kasneje. Prosvetno društvo o-rai Škamperle priredi dne 25, % la enodnevni izlet v Ben®5) Slovenijo. Čedad, Trčmun , okolico z obiskom prosv^L ga društva Ivan Trinko v 3 dadu. Vpisovante na društva na stadionu " maj« Vrdelska cesta 7 / Darovi in prispevki lQVi Jo Da % h , Dih te Jtei «QV ba cs Vič Diat k"' bi i* j -et£ s jj obv *eQ t j h Namesto cvetja na preranri, te^ iiniuoiu lvcijh na prei«'-; « malega Igorja Dolharja daruJ(Jp službenci TKB 10,000 lir zaJ O,-ško mnuco, Mario Magajna Ema Kertcvan 1000 lir za Pr?, : $ društvo Ivan Cankar, Anton»'f gina 2000 lir za Dijaško matkFjj ^ žina Požar 5000 lir za Sloven®8 ,aP ninsko društvo. Namesto cvetja na grob 18 f s h Igorju Dolharju daruje družin* f 3 ČIČ 3000 lir za sklad Sergija Namesto cvetja na groh 1,1 -• c(dJHL-si.o cvetja na gru^ ? ■ Igorja Dolharja darujeta druj*Di vardi 1000 lir in Adrijana 2000 lir za Dijaško matico. it ??b Ob preranem grobu mal«8*. f ja Dolharja darujeta Franka j8,' Fornazarič 3000 lir za Dijaško " ,?lQ SOŽALJE Prosvetno društvo Ivan bjJ I ithlfCMIU UllliHVU IVftl' . pri Sv. Jakobu izraža glob°'J j < (Z, »Hz žalje Nadji Dolhar in njenem^ žu ob prerani smrti sinčka ** H! no C bert. s DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1J. do 1*. ure) Busollni, Ul, P. Revoltella 41. Plz-zul - Cignola, Korzo Italija 14. Pren-dlnl, Ul. T. Vecello 24. Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.31) AlFEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX, Settem-bre 3. Alla Maddalena, Ul. deUTstrla 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 3. Mali oglasi HOLLESCH — urama, zlatarna — Piazza S. Giovanni 1. Priložnosti za birmo, moderno obdelano garantirano zilato 16 K po 800 lir grom. Hudo prizadeti sporočanj ^ nas je zapustil dragi m^' 1 N si brat, stric, tast in nono Viktor Košuta k bo te soboto, ob 16 uri na domač*1*1 i'D. kopališču. Pogreb pokojnika do “-.i 7*01 »S , H J S Žalujoči žena Marija, j % Zmago in Ljubo z lir ji ^ sestri Pierina in Zora te8) žlnama ter drugo -,of ^ Sv. Križ, 19. aprila 196«- z H rila1' PRIMORSKI dnevnik april* zato« .44 e ob* april) . uri tio I Ul V OKVIRU VI. EVROPSKE KONFERENCE REJCEV RJAVEGA GOVEDA V Lipici bo razstava primerkov goveje živine sivorjave pasme Na tiskovni konferenci v Sežani so govorili tudi o sodelovanju med obmejnimi področji Predstavniki kmetijske zadruge venske in Hrvatske Istre. Razsta-v K-raSke turistične zveze so ' organizirali tiskovno kon- kvaf e 01 pred urenco, na kateri so seznanili notarje tiska in radia o prireditvah zvezi s vi. evropsko konferenco **** rjavega goveda. Kakor je ®'zno, je bUa v. konferenca lani Veroni, letos pa je gostitelj Jugoslavija. Delovni del programa bo Ljubljani od 5. do 8. maja. Svojo deležbo je najavilo okrog 150 stro. , dvnjakov inštitutov in predstavni-živinorejskih organizacij. Naj-J: zastopnikov so najavile tisto /zave> kjer je pasma rjavega (ozi-U®? sivorjavega) goveda najbolj »Širjena, to je Italija, Avstrija, J~a* Francija, Zahodna Nemčija ~~(farija, Španija in Velika Brita-Kot gostje se bodo udeležili diference v Ljubljani tudi posa-Predstavniki afriške in ame-j~“e celine. Računajo, da bo pri-okrog 150 strokovnjakov iz diffiie, razen tega pa še okrog 30 ® 40 jugoslovanskih predstavnikov. Wina prijavljenih strokovnjakov , predložila svoje referate in t*me. y Sloveniji dajejo velik poudarek jJ konferenci, saj so znane pred-sti goveje živine sivorjave pasme riru"^ ° 24 Tn'e<^no kot tudi za mesne Vri' ,j0l2V0 atinel irils pro^ nov ,11 vili bodo okrog 100 glav. živino bodo ocenjevali v sredo, 7. maja, v četrtek pa bo javni ogled. Ob tej priložnosti bo vodstvo kobilarne priredilo tudi kratek jahalni turnir. Organizatorji menijo, da si bo razstavo ogledalo razen živinorejcev tudi mnogo domačih in tujih turistov, saj je to za Slovenijo enkratni dogodek. Na razstavi bodo zastopan itudi zasebni živinorejci. Na tiskovni konferenci so novi narji zastavili več vprašanj agronomom v zvezi s stanjem reje te živine, pa tudi glede sodelovanja z zamejstvom. Tako smo zvedeli, da je rodovniška služba odlično organizirana in da jo vodijo po vsej Sloveniji kmetijski zavodi in kmetijski inštitut v Ljubljani po u staljenih in priznanih metodah. Odlično je organizirana tudi veterinarska služba, sej imajo redno cepljenje in preventivne preglede TBC praktično ne obstaja, prav tako pa niso zabeležili v zadnjih le tih primerov slinavke in parkljev ke ali drugih bolezni. Na vprašanje, kako je s kontrolo mleka, so organizatorji pojasnili, da temu vprašanju posvečajo ve liko pozornost. Cena mleka ni odvisna samo od odstotka maščobe ampak tudi od čistoče. Takoj ugotovijo, da mleko ni čisto, močno pade cena in mleko se takoj izloči iz prodaje za široko potrošnjo in gre v predelavo. Na vprašanja, kako je s stiki s uittiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiniiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiit PISMA UREDNIŠTVU Kras in regulacijski načrt Pr°f- dr. Livio Poldini nam je Pbsial v objavo dolgo pismo v zve-2 nekim dopisom u zadnji števil-1 ^sečnika «Demokracija». Iz pi-p13 objavljamo bistvene misli. — r°f- L. p. piše med drugim: “Človek ostane naravnost zapre-£‘s®ar', ko bere članek, kakršen j. Ml objavljen v «Demokraciji» hiarca 1969 pod naslovom »Relacijski načrt slabši kot razla-sUtve», Sa elanka 52 prizadeva samo, ju, W dokazal škodo načrta, ki z . a w®wtvijo «zelenega« področja po-i®1! avtomatično razvrednotenje :01 to -te: To nevzdržno stališče se . hliselnem, praktičnem in so- ilflW leni51 ,letni’ področju tihotaplja kot ijJ^hha koristi manjšine. Kar. ,ni j S;;^0če zagovarjati z razumnostjo —-j ;^,(žaKovar.ja z demagogijo in- bo-—"1 sentimentalizmom. Neosno dv?bst članka se lahko tj^l^aže, z jj “hia ugotovitvama: ’ * toil> ('ena zemljišča izhaja samo iz , llfl obdelovalne vrednosti z „j ^hčitvijo vloženega kapitala last-r J b0|f, za morebitne zemljiške iz-13 eJ rij 7?Ve- Povečana vrednost zara-tk-kjj fjenja urbanizacije je v na.i-" tr’ tioKt- meri skupek celotne skupil?' Pri katerem je lastnik po-jJhbma tuj. Z drugimi besedami L^bano, tako imepovani zemlji-je dohodek izhaja iz urbanizaci-,'°este, vodovodi, elektrovodi ■! J tK1'* ki se izvaja na račun celot-56 * Pnost‘- s Čimer se lastniku vcn-l bi vrednost zemljišča, ne da , m k,p,ri tem ovrednotenju kaj sode-50 n Jo * ® tem stališčem se strinjati Vse ekonomske šole, ne glede ^Politično ideologijo, iz katere j« Wo. Samo zakon in pravoslov-sfk°stajata na neodločnem in vča-& Protislovnem stališču glede te-v^/Prašanja. ker še ni bilo zakol, ^roso stališče, ki bi izobli-to !*o skupno civilno zavest. To K0,~4i zaradi tega, ker se je eks-k-cit« pojav nezakonitega do-v'»t v stva z zemljiško lastnino pr-»batiA ?8bdovini pojavil v tako dra-v Phih in množičnih oblikah in to vPogih deželah neokapitalistič-bj bhižbe še niso bile zmažne. da S ^stavile zakonodajne ukrepe, na t* vljf [zie‘J H9 enfi •fi uredile in % °*>vla4aimi bl ta po’av *e^15lveško vzeto razumemo, da bi ojMSSSanjezni lastniki lahko čutili P't P°vani zaradi tega stališča, to--JbCmi1 se nam, da je gojenje tega Stol*8* namesto da bi to vpra-j t J Strogo znanstveno proučili, sn!« ftsiflSp,r°tju s pošteno čut.eno pro-rujt^ ^“talno časnikarsko etiko. l\m tež^^ operativnem smislu pa Je ,roii Jetisu Prejeti takšno obrambo slo-,nij>i “Sjo , manjšine, ki stremi za pro-tico.| ?rtkr>a,ernlJišl'a4anje urbanistike in podli Sb. natr ' ' 8J f Sk)i an° z ■ 'V ,male _______________________ n i” jMojni 'rl*naU je treba, da bi nov 'har®^ načrtovanja, je pri nas “ vanri - Izrednim pomenom narodnostne skup- t^avii tekulacijskl načrt, ki ga je ,%Va ^aška občina in ki pred-jJU nB„ aamo v bazoviškem oko-i 5vaičp„eI1tev nadaljnjih 50.000 pre-■ na nepopravljiv način imli11. ,;eSa t;.etnično strnjenost celot- -n/ Sjgnffiig8« wpn",,*n“ i '• ^ ,a. načrt. .ir»d* j oi< Krasa. Neurejena Krasa, kot jo pred-načrt, bi kmalu privedla manjšine, ki je do .. ohraniti svojo str-14t»i,1 tudi zaradi tega. ker je sn Je 2družena na svoji zemlji - it)V,svoJi topografski enotno- 1 Uctnlnl_____XI.. Mntn»lnlr,A I S? S lastnini našla materialno •i0 luni SV°J* duhovni enotnosti. I«eris;b-?rn mnenju, bi se morali j? kult,, Izobraženci, ki pojmuje-j^ro kot okrepitev odgovorih Svoi? ?nl strani upoštevati xri-uHer® kmetijske skupnosti, kot - va, ‘Primer tega splošnega po-bo drugi strani pa bi se it°rail 4 ----r,1 «.4.»... «"• -v- hiJJ* ..temeljito zavzeti za izva-Cr>Ho *,dltve .Področja, ki bo o- flr,wn‘lo ve Področja, k) Do o- J ae u *lvl]enjski prostor za so-/ Cn.ijmetijske dejavnosti ali svoj J 3 Ne bi pa smeli rav- ‘‘ j kidati k°t se zdi. da hočejo i*. lito&h«. ankarji ((Demokracije«, ,r/ itoJbtkov 0 pred očmi malih po->r z lažnim idolom neke i »vito6 Prodaje, ki naj bi jim • j ‘‘be- Ja trenutne potrošniške do-ko pa ui jim te pošle, bi Pred tržaškim kazenskim trži ščem, (predsednik Edel, tožilec Ba -larin, zapisnikar De Vecchi, obramba Antonini, zastopnik zasebne stranke Morgera) sta se morala včeraj zagovarjati 41-letna Nella An-tonucci por Favero iz Ul. Barison 9 ter njen 38-letni mož, geometer po poklicu, Luigi Favero. Zensko so obtožili, da je sra motila nekega javnega uradnika, moškega pa da je nekaj dni pozneje sramotil istega uradnika ter mu celo povzročil lažje telesne poškodbe. Dogodek, ki je pripeljal moža in ženo pred kazenske sodnike, se je odigral najprej 18. marca predlani v tržaškem katastrskem uradu. An tonuccijeva je prišla pred vrata urada nekaj minut potem, ko so urad že zaprli za občinstvo. Ker pa je prav v tistem trenutku prišel neki podčastnik finančne straže, ki je imel na katastrskem uradu službene opravke in mu je u-radnik odprl vrata, je Antonuccije-va izkoristila priliko ter stopila za njim v sobo. Nastal je prepir, ki se je potem zaključil s besedni«; spopadom med Antonuccijem In uradnikom Guidom Bernardellijem Nekaj dni pozneje je prišel v ka tastrski urad tudi Antonuccinin mož. Tudi ob tej priliki je prišlo do spora z Bernardellijem ter celo do prerivanja. Bernardelli je menda padel na tla ter se nekoliko pobil. Takojšnja prognoza je bila od 15 do 20 dni zdravljenja toda v resnici je uradnik ozdravel v petih dneh. Obravnava se je začela že pred dnevi. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki kaznujejo žensko na 4 mesece in 15 dni zapora, njenega moža pa na 4 mesece in 15 dni za pora zaradi žalitev ter 3 mesece In 155 dni zaradi poškodb. Obravnava se je včeraj popoldne razblinila v nič, saj so sodniki o-prostili Antonuccijevo, ker dejanja ni zagrešila, njenemu možu pa so derubricirali sramotitev v manjši prestopek navadnih žalitev in ker sta se prizadeta žalila medsebojno so ukinili kazenski postopek. Obtožbe telesnih poškodb pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja doka zov. Na kazenskem sodišču je bila včeraj tudi obravnava proti sedmim češkoslovaškim državljanom, ki so živeli lani v begunskem taborišču pri Padričah in ki so bili obtoženi, da so ukradli en avto, oziroma, da so pomagali glavnima ob tožencema skriti ukradeno vozilo. Gre za mladeniče, ki so zbežali iz svoje domovine in ki so se že skoraj vsi izselili v ZDA, oziroma Kanado, ali Novo Zelandijo. Gre za 19-letnega Vladimira Svobodo 20-letnega Jana Hojdysza, 24-letnega Vladimira Borbelyja, 32-letaega Jana Sirko, 37-letnega Josepa Havlič-ka, 30-letnega Mojmira Pospisila ter 24-letnega Andreja Chlepka. Mladeniči so bili obtoženi da so ukradli avto, ki ga je njegov last nik, 50-letni Angel Stoka s Konto vela 280, parkiral v bližini športnega igrišča v Trebčah, ker je bilo vozilo pokvarjeno. Svoboda in Hoydysz sta se polastila vozila ter ga potem s pomočjo ostalih obto žencev zapeljala kakih 30 metrov proč od pokrajinske ceste. Včeraj so sodniki spoznali glav na obtoženca za kriva ter so jih obsodili Svobodo in Hojdysza na 8 mesecev zapora ter 30.000 lir globe. Obsodili so tudi ostale ob tožence na 2 meseca zapora. Ka zen je pogojna za vse in je ne bodo vpisali v kazenski list. Predavanje o razporoki Socialistični poslanec Loris Fortuna, ki je tudi deželni tajnik PSI, bo orisal danes ob 18.30 v ve liki dvorani Kulturno - umetniškega krožka svoj zakonski osnutek o uvedbi razporoke v italijansko zakonodajo. Pobudo za predavanje je dal kulturni krožek «Giuseppina Saragat«. Vstop je prost. Kongres uslužbencev krajevnih ustanov Jutri od 10.30 bo v prostorih ARAC v ljudskem vrtu pokrajinski kongres, ki ga sklicuje avtonomni sindikat uslužbencev tržaške po krajine, vključen v FIADEL-CISAL Kongres bo priprava za vsedržav ni kongres FIADEL, ki bo 25. in 27 aprila v Neaplju. Na njem bo do Izvolili delegate in obnovili vod stvo. Na kongres so vabljeni vsi člani in tudi vsi tisti, ki jih zanimajo sindikalna vprašanja krajevnih ustanov. • Sekcijskl odbor KPI v Zgoniku Je na seji, ki Je bila v četrtek zvečer počastil spomin pred kratkim preminulega tovariša Alberta Perica iz Saleža. S seje bo poslali tudi pisma to-. varišem Justu Peganu in Alojziju Jeriču, ki sta v bolnišnici, ter jima voščili čimprejšnje okrevanje. Pretep Egipčana s policaji Včeraj nekaj pred 18. uro so mimoidoči našli v Ul. Revoltella pijanega moškega. Spremili so ga do vhoda vojašnice Belleno, kjer je, kot, je znano, šola za stražnike javne varnosti. Ker je moški govoril nerazumljiv jezik, je stražar poklical po telefonu dežurnega častnika na kvesturi. Ta je poslal v vojašnico 42-letnega stražnika Renata Sulinija ter mu naročil, naj tujca pripelje na kvesturo, kmalu nato pa so spet telefonirali iz vojašnice Belleno po pomoč, ker se je tujec uprl agentom. Tja se je takoj odpravilo nekaj agentov, ki so potem s pomočjo Sulinija in drugih ukrotili tujca, ga vklemli ter odpeljali v bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da je moški pijan. Pozneje so ugotovili tujčevo istovetnost: gre za egiptovskega mornarja Hasana Su-letmajna, ki spada k moštvu ladje «Kuwait Horizont«. Ta je sedaj privezana ob pomol št. 5 v novi prosti luki. Pol ure po tem dogodku so prepeljali v splošne bonišnico agenta Sulinija, kateremu je zdravnik u-gotovil poškodbo na palcu leve roke, zaradi katere se bo moral zdraviti od 5 do 10 dni. Stražnik je dobil poškodbo pri pretepu z mornarjem. Suletmajn Je sedaj v bolnišnici. Ko se bo streznil, ga bodo zaslišali ter verjetno prijavili sodnim oblastem. Avto je povozil otroka v Tržiču Prejšnji večer so sprejeli v trži-ško bolnišnico za 30 dni na zdravljenje 4-letnega Alessandra Gero-nazza iz Tržiča, Ul. Volta 36, ki so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge, udarec v trebušček in pretres možganov. Otrok je šel blizu svojega doma na cesto ter za nekim ustavl jenim tovornjakom prišel na sredo cestišča prav v trenutku, ko je vozil tam mimo avto fiat 1100 25-letnl Sergjo Nicoli Iz Starancana, Ul. Dante 10. Šofer ni mogel zaradi tovornjaka pravočasno opaziti otroka in preprečiti nesreče ter ga Je podrl s navedenimi posledicami. Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem razprava proti dvema ol> tožencema, ki sta bila obenem tudi tožnika drug proti drugemu. To sta bita 40-letni šofer z Reke, Dušan Damjanovič, Ul. Luki 17, ki ni prišel na razpravo ter 41-letni avtoprevoznik Pierino Bordin iz Gorice, Ul. Madonnina 1. ki je bil prisoten. V obtožnici je navedeno, da si je Damjanovič prilastil dokumente iz Bcrdinovega tovornjaka ter je po tem istemu sporočil, da mu jih vrne šele, ko mu bo izplačal vsaj pol1 "‘fnilijona 'lir na račun dolžne vsote za vožnje tovornjaka, ki jih je Damjanovič opravil pri Bordinu To se nanaša na dogodke od 29 junija 1968. Bordin pa je moral odgovarjati, ker je vzel na delo kot šoferja tujega državljana Damjano- liiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliHHiiiii milil iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiMimiiiii V PONEDELJEK SEJA OBČINSKEGA SVETA Gradnja športnega igrišča in pokopališča v Doberdobu Predlog za skupen tehnični urad z Zagrajeni viča ne da bi prej zaprosil za dovoljenje kvesturo, kot to določajo predpisi in ker ta tudi ni imel predpisane delovne knjižice. Pri razpravi je Bordin povedal, da je napravil prošnjo na policijo za zaposlitev Damjanoviča ■' Ki pa mu je ni odobrila, ker so mu predlagali naj vzame na delo ttalbar,-skega šoferja Čira Palmierija), ter da ga je vzel le od časa do časa na delo. Iz policijskih zapisnikov pa je razvidno, da je Damjanovič bil v službi pri Bordinu''dd 17. jariuaija 1968 pa do 29 junija lani tar da mu je ta dajal samo akontacije na račun zaslužka, ni pa hotel napraviti obračuna in izplačati kar mu je bil dolžan Zato je tudi telefoniral njegovi ženi, ki je bila na raz- Kot smo že poročali, je dober-dobskl župan Andrej Jarc sklical sejo tamkajšnjega občinskega sveta, Seja bo v ponedeljek 21. aprila ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice. Za javni del seje ima dnevni red devet točk, med katerimi je tudi predlog za prispevek CONI za dograditev nogometnega igrišča v Doberdobu — gre za tretji del gradnje v iznosu 2,7 milijona lir. Poveri H bodo tudi izdelavo načrta. Pogovorili se bodo tudi o najetju posojila pri Zavodu za športne kredite za 10,7 mil. lir za izgradnjo športnega igrišča v Doberdobu; od tega 8,2 milijona v okviru načrta CONI-ICS in 2,5 milijona z navadnim posojilom. Prav tako bodo svetovalci obravnavali odobritev načrta za gradnjo novega pokopališča, ki naj bi po načrtu stalo 16,3 milijona Ur od tega naj bi potrošili v prvem obdobju gradnje 10 milijonov, ostanek pa kdaj pozneje. Na dnevnem redu je tudi predlog za ustanovitev konzorcija z občino v Zagraju za skupen tehnični urad za obe občini. Ce bodo utegnili, bodo morali svetovalci tudi proučiti in odobriti občinski proračun za leto 1969. Deloma na javnem, deloma na tajnem delu seje pa bodo razpravljali tudi o občinskih uslužbencih in njihovih zadevah Svetovalcem so v računovodskem uradu na županstvu na razpolago zapisniki tn vsi potrebni dokumenti za probleme, ki so na dnevnem redu te seje. Ogledajo sl jih lahko v ponedeljek od 7. do 13. in od 15 do 17. ure v omenjenem uradu. Ker je seja javna, se je lahko udeležijo vsi tisti, ki se zanimajo za občinske probleme ln za delo občinskega sveta tn občinske uprave na splošno Tečaj o živalstvu za lovce Pokrajinska lovska zveza v Gorici sporoča vsem prizadetim, da pripravlja zoološki laboratorij pri univerzi v Bologni kratek tečaj o zoologiji aplicirani pri lovu, ki bo na tej univerzi od 26. do 31. maja letos. Na tečaju bodo poučevali vso ti sto snov o živalih, ki zanima lovce in lovske čuvaje pri izvrševa nju njihovega poklica odnosno hobija. Vzporedno z lekcijami bodo imeli tečajniki tudi praktične vaje. Ob koncu tečaja bodo lahko obiskovalci prejeli posebno potrdi lo, da so ga obiskovali. Vse podrobnejše informacije in pojasnila lahko dobijo prizadeti na pokrajinskem sedežu lovske zveze v Gorici. Prošnje je treba nasloviti najkasneje do 20. maja na vodstvo tečaja v Bologni. pravi obtežilna priča proti Damjanoviču, ter zahteval izplačilo dolžne vsote proti vrnitvi dokumentov, ki jih je vzel Iz kabine Bordinovega tovornjaka pri Rdeči hiši. Pozneje je vrnil te dokumente policiji brez plačila. Sodišče je spoznalo oba obtoženca za kriva ter je obsodilo Damjanoviča na 11 mesecev, in 10 dni zapora ter 100 tisoč lir globe; bolj prizanesljivi so bili proti Bordinu, ki je dobil samo 5 dni pripora ln 2.000 lir globe; oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. Kazen pa je za oba pogojna in brez vpisa Damjanoviča je branil odv. Sfiligoj, Bordina pa dr. Portelli. Zaradi tihotapstva cigaret so v odsotnosti obsodili podpoveljnika neke trgovske ladje, jugoslovanskega državljana 26-letnega Draga Devčiča iz Dubrovnika Ul. Castala 12. Ko se je njegova ladja mudila v tržiškem pristanišču lani 2. maja, so finančni stražniki napravili na njej preiskavo ter našli za skoro 26 kg tujih cigaret, ki jih Devčič in mornarji niso prijavili za carino. Od teh jih je bilo največ in sicer 18,760 kg Devčičevih. Financarji so po skoro peturni preiskavi blago zapleni)!, njega pa prijavili sodišču kot odgovornega na ladji v odsotnosti kapitana, ki je bil na dopustu. Da so ladjo pustili odpluti, so morali takrat položiti varščino nekaj nad tri milijone lir, ki jih ie branilec Devčiča odv Sfiligoj pri razpravi zahteval nazaj in zahteval naj obtoženca oprostijo, ker ni napravil kaznivega dejanja, saj ni odnesel cigaret z ladje. Sodniki pa so bili drugačnega mnenja ter so Devčiča obsodili na 15 dni zapora, 800 tisoč Ur globe in plačilo sodnih stroškov, pogojno in brez vpisa v kazenski Ust. Obenem so potrdili zaplembo cigaret in odredili vrnitev varščine obtožencu. Drž. tož. dr. La Greca; preds. sod dr Cenlsi; sodnika Gridelli in Suc-ci; zap NoselU. mi iiiii im iiiii i muli u n m im m u n iiiiii u m ifMiiuiit m 1111111111111111111111111111^1111111111111111111111,1111111111 im NA POBUDO KATOLIŠKE MLADINE Predavanje o krščanstvu in o razredni borbi V mali dvorani UGG v Gorici bo govoril danes zvečer španski teolog Gonzales-Ruiz V mali dvorani UG v Gorici bo danes zvečer ob 21. uri govoril o aktualni temi “Krščanstvo in razredna borba« španski teolog lose Maria Gonzales—Ruiz o katerem se mnogo govori in piše v zadnjem času zlasti v zvezi s španskim vprašanjem. V Gorico pride na povabilo skupine katoliške mladine s sodelovanjem krožka «Nuovo impegno« Gonzales—Ruiz, ki ima sedaj 52 let ter je študiral v Rimu, poučuje sedaj na univerzi v Madridu sociologijo in nauk o verah. Znan je tudi kot publicist in pisatelj ter bo v kratkem izšla v Italijanščini njegova knjiga «Bog je zastonj toda ni odveč«. Pretekli december je v neki italijanski reviji objavil članek v obrambo župnijskega poskusa v Isolottu, ki je vzbudil toliko polemike v italijanski javnosti. Kot rečeno, bo nocoj v Gorici obravnaval zelo aktualno temo »Krščanstvo ln razredna borba« ter bo njegovim izvajanjem sledila tudi debata, pri kateri bodo po vsej verjetnosti udeleženci poglobili razpra- vo o odnosih krščanstva do kapitalizma in o potrebi spremembe istih v smislu da bodo bolj realistični in sodobni lz goriškega matičnega urada V dneh 16. in 17. aprila se je v Gorici rodilo 5 otrok, umrlo pa je 7 oseb. ROJSTVA: Michele Frandolic, Luciano Visintin, Michele Savian, Claudia PizzamigUo in Monica Visintin. UMRLI: upokojenec 68-letni Gior-gio Furlan, hotelski vratar 75 letni Giovanni Mucchiut, 74-letni Fran-cesco Russian, gospodinja 81-letna Giuseppina Medvescik vd. Oblju-bek, gospodinja 37-letna Maria Co-ronica por. Plesničar, delavec 7(1 letni Albino Mian in upokojence 69 letni Silvio Castellani, nig sestanek na visoki ravni z vrsto visokih avstrijskih osebnosti. Na tem sestanku je govoril o Gorici. Dejal je, da so južne pokrajine cesarstva (mislil je na Trst, Gorico, Istro) postale važnejše po letu 1866, ko je moral avstrijski cesar odstopiti Benetke in Furlanijo italijanski kraljevini. Te pokrajine vežejo kontinentalni del cesarstva z morjem in nobena država ne more postati velesila če nf ma morja. Južne pokrajine pa so važne za Dunaj tudi iz gospodarsko - kmetijskega stališča, kajti v teh se lahko goje tiste kmetijske dobrote, o katerih lahko upajo Avstrijci samo v poletnih mesecih. V svojih izvajanjih je baron Czoernig primerjal Goriško z južnimi pokrajinami Francije, ki zalagajo z grozdjem, češnjami, zelenjavo, veliki trg francoske prestolnice. To bi bilo n *o urediti tudi na Goriškem Dej,, je tudi. da so pred letom 1866, iz Verone pošiljali velike tovore zelenjave, cvetlic in drugih podobnih proizvodov na Dunaj V svojih izvajanjih je omenil tudi Štandrež. Dejal je: tda vam dam idejo o tem kar govorim, naj vam povem da samo šparglji, ki jih pridelujejo v občini Štandrež, bi zadostovali za dunajske potrebe dveh dni.* Dunaj je bil torej ogromen trg. ki je požiral proizvode vsega cesarstva. «Zaradi tega.* je nadaljeval odlični mož, «so me Geografsko društvo na Dunaju in druge sorodne ustanove pooblastile, da ustanovimo v Gorici meteorološko postajo in da zberemo vse podatke o naravoslovju goriške dežele Te u-stanove bodo dale vso podporo, ki je pri tem potrebna.* Na osnovi tega zanimanja barona Czoerniga se je kmalu nato u-stanovil v Gorici odbor za spoznavanje klime našega področja. Predsednik tega odbora je postal grof Wilhelm Pace. člani pa profesor Ferdinando Gatti, župan Alessan-dro de Claricini. grof Franz Co-ronini, Karl Holzinger, Karl von Ritter. Hektor von Ritter, Joseph Streisler, Franz Villicus, dr. Luigi Višini. Kot smo že omenili je meteorološka postaja pričela z delom maja 1869 in vsi dunajski časopisi ter drugi časopisi v cesarstvu so iz dneva v dan prenašali podatke o temperaturi tudi v Gorici. V primerjavi z drugimi kraji v cesarstvu je bila Gorica seveda favorizirana. To je precej pripomoglo, da so se številni upokojenci preseljevali v Gorico, po odsluženih službenih letih. CORSO. 17.15—22: «11 verdugo«, G. Brown in R. Welch. Ameriški film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «L’amante di gra- migna«, G. M. Volonte in S. San-ders. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO. 17.15—22: «La fredda alba del commissario Joss», J. Gabin in D. Carrel. — Francoski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA. 17.15: «L’eta del males-sere», H. Politoff in G. Sorel. Ita-lijansko-francoski barvni film. — Mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.15—21.30: «1 600 di Balaklava«, Tr. Hovard in V. Redgr»ve. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «11 mercenario«, F. Nero in T. Musante. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Un giorno di primo mattino«, J. Andress. Ki-nemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Nuda sotto la pelle«, A. Delon in M. Faithfull. Barviti film. S. MICHELE. 17.30: «E1 Dorado«, J Wayne in R. Mitchum. Kine-maskope v barvah. Aoi m Gorica Soča (Nova Gorica): «Revolveraš z Rdeče reke«, ameriški barvni film - ob 18 in 20.15. Svoboda (Šempeter); »Nenavadna zgodba Eddija Chapmana«, angl,-franc. film — ob 18. in 20.30. Deskle: «Trije neusmiljeni«, ameriški barvni film — ob 20. Renče: ((Goloroki šerif«, ameriški barvni film. Prvačina: «Point blank«, ameriški barvni film — ob 20. Šempas: «Pot na zahod«, Ameriški barvni film — ob 20. Kanal: ((Pride dan maščevanja«, ameriški film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI — Na Raštelu št. 26 — tel. 33-49. TR2IC Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Alia Salu-te» dr Fabbris — Via Cosulich 117 - tel. 72480. dežurna cvetličarna Jutri je v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Ul. Garibaldi 9, - tel. 26-28. L 3. AMATERSKA LICA V jutrišnjem prvenstvenem kolu nastop Brega, Uniona in Vesne Union se poteguje za 3. mesto ■ Vesna je v svoji tekmi favorit ■ Brezskrben nastop Brega Hudo neurje, ki je zajelo našo deželo prejšnjo nedeljo, je poplavilo skoro vsa igrišča tako in skoraj vse napovedane tekme so bile odložene. Vreme se je medtem popravilo in v jutrišnjem za-vrtljaju bodo naše ekipe igrale takole. Inter SS — Union Za tretje mesto V predzadnjem srečanju letošnjega prvenstva bodo Podlonjerci šli v goste k enajsterici Inter SS Srečanje bi moralo biti zanimivo, saj bo končno rezultat te tekme morda odločilen za tretje mesto DOMAČI ŠPOiH D A IN I S Sobota. 19 aprila 19p9 ATLETIKA Mladinske igre 17.30 na igrišču Baiamonti Nastop atletov Juventine NOGOMET 15.30 v Podgori Podgora - Juventina J UTRI Nedelja. 20. aprila 1969 NOGOMET 2. amaterska liga 15.30 v Gradiški Itala - Juventina 3. amaterska liga 08.15 v Trstu, Ul. Fiavia Inter SS - Union 15.45 v Trstu, Sv. Alojzij Tecnoferramenta - Vesna * * * 13.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Edera B Mladinsko prvenstvo 10.30 v Nabrežini Gaja - S. Sergio * * * 12.15 v Trstu, Drev. Sanzio Edera - Breg Naraščajniško prvenstvo 11.15 v Trstu, stadion «1. maj» Union - Sant Anna ODBOJKA Ženska B liga 15.00 v Dolini Breg - Bor 10.30 v Pordenonu Casagrande - Zarja 15.00 v Nabrežini Sokol - AGI * * • Ženska C liga 10.30 v št. Petru ob Soči Corridoni - Bor B Moška D liga 10.00 v Zgoniku Kras - Bor B • * * 10.00 v Trstu. Ul Belpogglo Gasilci TS - Olimpija KOŠARKA Moška promocijska liga 09.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor - Isonzo Prvenstvo «1. divisione» 15.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor - Ciano Colori na lestvici. Ce pogledamo na lestvico ugotovimo, da imajo domačim dve točki več od Podlonjercev, ti pa imajo tekmo manj od Tržačanov. Med tema dvema ekipama je zasidrana enajsterica Tecnofer-ramente. Z zmago bi si Podlonjerci skoraj gotovo zagotovili tretje mesto, če upoštevamo, da jim potem ostaneta še dve tekmi in sicer z Libertasom z Opčin in Viam-jem, da bo moral Inter v goste k Primorju, Tecnoferramenta, pa bo zaključila svoje prvenstvo z dvobojem proti Vesni. Sicer pa ne smemo misliti, da bo naloga Podlo, njercev lahka, čeprav vemo, da bodo morali Tržačani priti na igrišče v okrnjeni postavi. Več njihovih igralcev je bilo namreč izključenih. Tudi postava Uniona še ni določena. Trener Maver bo moral po zadnjih neuspehih marsikaj spremeniti. Trenutno je že gotovo, da bo moral Raimondo po prisilnem počitku zdaj zopet prevzeti mesto na sredini igrišča. S tem bo enajsterica gotovo precej pridobila. In prav zato govore predvidevanja v njeno korist, čeprav neodločen izid ne bi v tej tekmi nikogar presenetil. Tecnoferramenta — Vesna Odločilno srečanj‘e Tecnoferramenta, pri kateri bodo jutri gostovali Križani, je v zadnjih dveh nastopih doživela dva poraza. Ce upoštevamo, da je trza ško moštvo klonilo pred šibkima nasprotnikoma, kot sta oba L;-bertasa, openski in proseški, je to že jasen dokaz, da Tržačani trenutno niso v najboljši formi. Seveda pa Križani s tem ne smejo preveč računati, saj se često zgo di, da prav šibke ekipe močnejšim prekrižajo račune. Razen tega bo to za Tecnoferramento praktično zadnja tekma v letošnjem prvenstvu in izid tega srečanja bo odločal, če lahko Tržačani še upajo na tretje mesto, ali pa bodo zdrknili na peto, kar je gotovo lepa raz. lika. To srečanje pa ne bo odločalo le o tretjem mestu, ampak tudi o prvem, saj se mora Vesna še vedno potegovati za najvišji prostor na lestvici. Dvoboj bo zato odločilen za obe enajsterici. Komu bo uspelo priti do cilja? Čeprav vemo,.da je .Tecnoferramenta običajno na igrišču trši oreh kot je videti na prvi pogled, bo Vesna verjetno le osvojila obe toč ki, seveda le v primeru če bodo Križani zaigrali res odločno. lestvice, upajoč, da bi ji prekrižala račune. Kljub vsemu pa menimo, da bo Breg v tem srečanju prišel do celotnega izkupička. Bruno Rupel Film o lanskih olimpijskih igrah v torek v Ricmanjih ŠD Breg bo priredilo v torek 22. t. m. v Ricmanjih filmski večer. Znani filmski amater Aljoša Žerjal bo predvajal svoj film o lanskih olimpijskih igrah v Mehiki. Predvajanje bo v dvorani prosvetnega društva, začelo pa se bo ob 21. uri. Jutri bo v ženski odbojkarski B ligi na vrsti slovenski derbi med Borom in Bregom. Na sliki srečanje med Boror i in Zarjo MOŠKA D LICI Slovenski derbi med Krasom in Borom B Se bodo borovci uspeli maščevati za poraz v prvem delu prvenstva? Spored drugega povratnega kola prvenstva moške odbojkarske D lige vsebuje med drugim tudi srečanje med slovenskim predstavnikoma, tržaškim Borom B in Krasom iz zgoniške občine. V prvem delu prvenstva je Kras dokaj prepričljivo odpravil mlade borovce: ti so pokazali precej zrelo odbojko, ki pa zaenkrat zaradi neizkušenosti igralcev še ne daje zaželenih sadov. Tako se je Bor B znašel na spodnjem delu lestvice, vendar pa imajo Tržačani potencialno vse možnosti, da se Nagrada za Štefančiča LJUBLJANA, 18. — Zveza jugoslovanskih organizacij za telesno kulturo je nagradila slovenskega skakalca na smučeh Petra Stefan Čiča, ki je postavil v Planici s 150 metri nov državni rekord, z ročno uro. Nagrado so mu izročili v ok- lilllillilililiiiltliiitliiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiimniiiii mir umih, i iiim mn hi mn,, m, nun umu mumiimniniiuiiMiniiimmuiiiiMmiiiuMiiininiiiniii MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA Bor V predzadnjem kolu doma proti Isonzu u prvi tekmi so Goričani premagali borovce z visokim izidom V predzadnjem kolu moškega ko- viru posebne slovesnosti v Ljub- j sarkarskega promocijskega prven-’iani' I stva se bosta jutri srečali peterki lllllllllllllllllllllllll mil llllllinilllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiimillillllllll Hlinil im lil lini lil im IIMIII 11111(11111111 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA Breg — Edera B Brez problemov Srečanja med ekipami, ki nimajo nobenih težav z lestvico so običaj no vedno lepa in takšno bi morali biti po predvidevanjih tudi jutrišnje med Bregom in Edero B. Brežani so si z neodločenim izidom v tekmi s Flaminijem z mata matično gotovostjo, že zagotovili vstop v drugo amatersko ligo, zato za nje izid te tekme ne igra nobene vloge. Tudi enajsterica Edere B (ki je v bistvu rezervno moštvo ekipe, ki igra v prvi amaterski ligi) ne polaga velike važnosti na ta izid. Njej zadostuje, da igralci nastopajo in s tem večajo svojo kondicijo ter atletsko pripravljenost. S tem seveda nikakor nočemo reči, da bosta moštvi vrgli puški kar tako v koruzo. «Plavi» sc bodo gotovo potrudili že zaradi svojih številnih navijačev, ki sprem ljajo njihove nastope ob robu igrišča. Po drugi strani pa bo sku- I šala tudi Edera B napeti vse sile, • rln Ki crsorinnclo lrn/inAn nlrir\n 7 da bi spodnesla vodečo ekipo z Poslovilna tekma Juventine z Italo Naraščajniki Juventine bodo igrali v Podgori V nedeljo vse ekipe 2. amaterske lige počivajo, toda Juventina in Itala iz Gradiške sta se zmenili, da odigrata zadnjo tekmo v letošnjem prvenstvu prav v nedeljo 20. aprila., Nedeljo premora so si vse ekipe D skupine izposlovale za to ker igra 25. aprila reprezentanca tega kola proti neki drugi skupini, verjetno s Como di Rosazzo, Ekipe so sodile, da se morajo nji hovi predstavniki za to srečanje čim bolje pripraviti. Tekma med Juventino in Italo bo v Gradiški ob 15.30, čeprav sta bila od Juventine izbrana za reprezentanco Pavlin in Kodrič, ki sedaj temu primerno trenirata s predstavniki dru gih ekip. V povratnem kolu prvenstva mia. dincev bo imela Juventina dan )d-mora Danes pa bodo odigrali naraščajniki tekmo proti Podgori na igrišču v Podgori, pri «Madonnim» ob 15.30. * * * V okviru mladinskih iger, ki jih prireja CONI skupno z županstvom, bo začela tekmovanja tudi Juventina, ki sodeluje na teh igrah z iiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiii ŠD SOKOL vabi vsa dekleta rojena v letih od 1954 do 1958, ki želijo sodelovati na bližnjih odbojkarskih tekmovanjih, da se udeleže skupnega treninga danes, 19. aprila ob 15.45 na odbojkarskem igrišču v Nabrežini, v primeru slabega vremena pa v dvorani «1. Gruden*. Prosimo za točnost. Danes, 19. t. m. bo tudi trening moške odbojkarske šesterke in sicer ob 17. uri. ekipo odbojke in v atletiki. Atlet ske tekme bodo na igrišču «Baia-monti» ih se bodo začele danes, v soboto, 19. aprila ob 17.30. Pol ur? prej se morajo udeleženci predstaviti komisiji z dokumentom, ki potrjuje njihov vpis. Datum srečanj v odbojki pa ni še določen. D. R. Bora in Isonza. Borovci, ki so v tem zaključnem delu prvenstva pokazali precejšen napredek, so se na to srečanje vestno pripravljali. Poleg običajnih kondicijskih in tehničnih vaj, so posvetili na zadnjih treningih mnogo pozornosti tudi uigranosti med zunanjimi i-gralcj in pivotoma. To omogoča pivotoma, da spretno podata žogo prostemu napadalcu za strel. Napadalni sistemi postajajo «plavim» vedno bolj domači in jih obvladajo z lahkoto ter sproščeno. Seveda pa ti sistemi niso dovolj učinkoviti, če napadalci niso dovolj točni s svojimi streli. Trenutno so vsi slovenski košarkarji v prav zadovoljivi formi, zato je njihov napad dokaj učinkovit, Ahilova peta Borove peterke pa je še vedno obramba. Cona 2-3 je krhka. Igralci se ne premikajo i-stočasno, ko si nasprotniki podajajo žogo. Zaradi te pomanjkljivosti se pojavljajo v obrambi precej velike vrzeli, ki jih spretnejši nasprotni napadalci izkoriščajo Sistemu osebne obrambe vsi borovci trenutno še niso kos. In- dividualna obramba je namreč zahtevnejša, ker postavlja vsakega košarkarja pred dokajšnjo odgovornost. Mlajši in neizkušeni branilci se zato znajdejo v težkem položaju, ko igrajo proti močnejšim ekipam. Nedeljski nasprotnik Bora bo I-sonzo iz Gorice, ki ga sestavljajo nekateri zelo dobri in nevarni košarkarji. Goričani so v prvi tekmi premagali Bor z 20 točkami naskoka, To dejstvo bo pa le še bolj spodbudilo borovce, da se bodo potrudili in skušali doseči prestižno zmago. Bor bo igral v tej postavi: Sirk, Spacal, Starc, Fabjan. Ambrožič, Prinčič. Rudeš. Kafol. Zavadlal. Tekma bo v Trstu, v Ulici della Valle ob 9.30. Izidi 9. povratnega kola: Servolana - Energie nuove (od-godeno) Libertas TS - Isonzo 53:51 Bor - Tricolore 59:45 Patriarca - Arte 99:53 CUS - CSI Friuli 50:47 Hannibal - Libertas (Pord.) 47:41 Adriian Zavadlal rešijo iz nevarnih voda. Presenetljivo dober nastop borovcev v Gorici proti tamkajšnjim gasilcem, ki vodijo na lestvici, jasno kaže, da se bodo morale tudi močnejše ekipe pošteno potruditi, če bodo hotele ukrotiti vedno prisebnejšo šesterico Bora B. Jutrišnja naloga Krasa bo torej težavnejša, kot bi se dalo sklepati po trenutni uvrstitvi na lestvici. Borovci takorekoč nimajo kaj izgubiti in njihova morebitna zmaga v Zgoniku bi bila odločilnega pomena v borbi za obstanek v D ligi. Nasprotno pa domačini branijo tretje mesto na lestvici in si ne morejo privoščiti spodrsljaja pred lastnim občinstvom. Pa tudi 14-dnev-ni počitek je pozitivno vplival, predvsem na mlajše igralce, katere so napori iz prvega dela prvenstva zelo izčrpali. Tako je celotna šesterka Krasa pridobila na poletu in domačini pričakujejo z dokajšnjim optimizmom jutrišnji spopad s tržaškimi rojaki. Tekma Kras - Bor B bo jutri v Zgoniku ob 10.30. — bs — NAMIZNI TENIS Na SP v Miinclinu zadostuje zdaj Jugoslovankam ' zmaga nad Dansko. OBVESTILA ŠD Breg sklicuje za danes, t. m., ob 17.30 sestanek vseh n«! metašev začetniške ekipe. Sestj ka, ki bo na društvenem sedi* naj se udeleže vsi igralci tega * štva. L — prvi I 2 dnigi 2 1 2. — prvi 2 drugi 1 3. — prvi 2 drugi 2 4. — prvi 1 X drugi x 1 5. — prvi X x drugi 1 X 6. — prvi 1 drugi 2 Jugoslovanke premagale ekipo Peruja s 3:0 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllIlIllIlllllHIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIUllllllllllllllllllIhllllllllllllll MUENCHEN, 18. — V svojem prvem nastopu na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Muench. nu je Jugoslavija v ženskem ekipnem tekmovanju premagala Peru s 3:0. Za uvrstitev v višjo skupino Atalanta - Inter Fiorentina - Torino Juventus - Verona Vicenza - Palermo Piša - Cagliari Sampdoria - Bologna Varese - Napoli Catanzaro - Mantova Lazio - Brescia Lecco - Bari Teinana * Genoa Treviso - Triestina Chieti - Barletta X i 1 1 1 X 2 x 1 . 1 X * X 1 X X x 2 , 1 X ' lll^ IHIHHIHIHIIHHHIIIHIHIIHIHHIIHIIIIHHimillllllIHmilllHHIIIIHIIIIIlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIin11 no rušile, hoteli očistiti Štajers* Konec oktobra in v začetku novR bra so znova zasedli glavni ¥l Narodno osvobodilna borba na Štajerskem (Nadaljevanje s 3. strani) MILAN Cudicini; Anquilletti, Schnel-linger: Maldera, Malatrasi, Trapattoni; Petrini, Lodetti, Sormani, Rivera, Prati. ROMA Ginulfi; Bet, Carpenetti; Spi-nosi, Cappelli. Santarini; Sal-vori, Peiro, Landlnl, Capello, Cordova. FIORENTINA Superchi; Rogora, Mancin; E-sposito, Ferrante, Brizi; Rizzo, Merlo, Maraschi. De Sisti, Chia-rugi. TORINO Vieri (Bertonelli); Poletti, Fos-sati; Puia, Cereser, Agroppi; Carelli, Ferrini, Combin, Mo-schlno, Pulici. SAMPDORIA Bat tar a; Sabadini, Colletta; Sabatini, Delfino, Garbarini; Salvi, Vieri, Frustalupi, Novel-li, Francesconl. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Ardizzon; Cresci, Janich, Gregor! (Pri-ni); Pasquaiini, Perani, Muie-san, Bulgarelli (Gregori), Sa-voldi. ATALANTA Cometti; Bertuolo, Pelagalli; Tiberi, Zaniboni, Castoldi; Na-stasio, Milan, Clerici, Dell,Angelo. Incerti. INTER Miniussi; Burgnich, Facchetti; Bedin, Landini, Suarez; Ja!r, Mazzola, Domenghini, Corso, Gori (Vastola). PIŠA Annibale; Casati, Gasparroni; Gasparini, Lenzi, Gonfiantini; Manservtsi, Guglielmoni, Cos-ma, Joan, Piaceri. CAGLIARI Albertosi: Martiradonna, Longom: Cera, Niccolai, Tomasi-ni; Nene, Brugnera. Boninse- rimo ul t i:.. — gna, Greatti, Riva. JUVENTUS Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino, Castano, Del Sol; Favalli, Benetti, Anastasi, Hal-ler. Menichelli (Žigoni). VERONA Colombo; Ranghino, Petrelli; Mascetti, Battistoni, Ripari; Bui, Madde, Traspedini, Bo-natti, Bonfanti. L. VICENZA Luison; De Petri, Volpato; Bia-siolo, Carantini, Calosi; Men-ti, Cinesinho, Vltali. Fontana, Ciccolo. PALERMO Ferretti; Sgrazzutti, Furino; Lancini, Giubertoni, Landri (De Bellis); Pellizzaro. L.andoni, Troja. Reja, Ferrari. VARESE Carmigna ni; Dellagiovanna, Sarti; Rimbano, Dolci. Maro-so; Leonardi, Tamborini, Cap-psllini. Badari, Golln. NAPOLI Zoff; Nardin, Micelli; Zurli-ni, Panzanato, Montefusco; Ca-ne, Juliano, Nielser,, Sala (Ab-bondanza), Barison. je bilo v enotah 4. operativne cone 8.350 partizanov. Dva velika toka mobilizirancev sta vodila na Dolenjsko in sicer prvi mimo Lk tije, preko Kamniško zasavskega odreda in drugi čez Kozjansko preko Kozjanskega odreda.' Na ozemlju 4. operativne cone so se bojevale proti okupatorju tele enote; XIV. divizija s tremi brigadami, poleg tega pa še Šlandrova in Zidanškova brigada, 3. brigada vojske državne varnosti, Kozjanski odred, Kamniško zasavski odred, 2. pohorski odred, ki se je preimenoval v Lackov odred in Vzhod-no-koroški odred. Ko je bila aprila 1914 ustanovljena iz Vzhodno-koroškega in zahodno-koroškega odreda Koroška grupa odredov je ta spadala v okvir 4. operativne cone. Pri štabu cone sta bila zaščitni bataljon in podoficirska šola. Po širokopotezno zasnovanih operacijah in po razbitju števi.nih močno utrjenih nemških postojank so v juliju in avgustu 1944 nastala tri osvobojena ozemlja: gornje-savinjsko, kozjansko in' pohorsko. V začetku septembra so enote 4. operativne cone razbile še nekaj nemških postojank in razširile ter utrdile osvobojeno ozemlje. Na o-svobojenih ozemljih so bile izvedene volitve v narodnoosvobodilne odbore. Proti koncu leta 1944 je severovzhodna Slovenija postajala zaledje fronte in Nemci so zaradi važnih prometnih zvez, ki so jih enote 4. operativne cone nepresta- dišči osvobojenega ozemlja na A horju. Nemška ofenziva na go' savinsko oktobra meseca Pa bila odbita. 19 novembra so N1 ci začeli ofenzivo na Kozja severno od Drave, da bi un*3 Lackov odred, kar pa jim ni .uS lo. 3. decembra se je začela ka nemška ofenziva proti osvv, jenemu ozemlju v zgornji Sad ski dolini, 9. decembra 1944 proti osvobojenemu ozemlju Kozjanskem. Nemška zimska živa je bila težka preizkušnja partizanske enote 4. operativne ne in ža prebivalstvo, ker je on živo spremljalo veliko nasilje- J kupatorju je uspelo, da je un * osvobojena ozemlja, ni pa m® razbiti partizanskih enot, ki s° uspešno bojevale proti okopalo do konca vojne. Nemška decembrska ofenzivaJ pomeni kakšnega bistvenega 'j nika v razvoju NOB na skem. Za obdobje od ckcen^j 1944 do maja 1945 pa vendar Jv lja, da se je osvobodilno gilft kljub hitremu prib iževanju zl®. nacistične Nemčije razvijalo v ‘b! ših razmerah kot v prejšnjem v dobju. Nemške sile na štajerski so se neprestano krepile in Nevl so gradili nove utrdbe, da bi varovali umik svojih enot. V njih mesecih vojne se je močno povečalo nacistično nasjjjj V začetku maja 1945 je glazij enot 4. operativne cone kff§ VI*WU 1. V(A1 UU > VVIIVv ■ - proti Koroški. 10. maja 19*> nemški novelinik za inčo vm. poveljnik za jugo'-vi von Lohr pristal na predajo jih enot v štabu 4. operativni,, ne v Topolšici pri Šoštanju. JJJi nu čo ni c zv Kili 1/nnAani ^ pa še niso bili končani. Druga S tovna vojna v Evropi se je čala prav na ozemlju 4. opem.a ki bi: Dl, Po Vjl dr Ka 02 sk va »o Ce bo ne cone, zadnja bitka pa je , ± 15. maja 1945 v Poljani v dolini. da Pr Ut kil bi; Pe v MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri VRNITEV Z MAŠUNA V BRKINE Še ves dan smo bili na preži, da bi ugotovili, kam so se usmerile sovražne patrulje in kolone ter se jim izmaknili. Proti večeru smo jih opazili v naši neposredni bližini, vendar so se kmalu oddaljile proti Juriščam. Spet smo bili ves dan brez hrane. Okoli 18. ure, ko se je stemnilo, so se kurirji vendarle odločili, da gredo na zvezo. Za odhod sta se pripravila veliki Matija Možina, doma iz Selc pri Prestranku*), in Stanko Poles — Boj, doma iz Skadanščine. Šel sem z njima. Vedeli smo, da se moramo izogibati cestam in vasem, ker so jih zasedli Nemci. Zato smo se odločili, da se prebijemo po gozdnih stezah med Palčjem tn Otoško dolino mimo Trnja proti Slavini, kjer bi prekoračili cesto in progo. Potovali sino oprezno in se izogibali vsem križiščem in krajem, kjer bi utegnile biti nemške zasede, vendar smo nekje pri cesti nad Palčjem opazili približno sto metrov pred seboj velik ogenj in slišali tujo govorico. Noč je bila hladna, očitno je zeblo tudi nemške vojake, zato so se greli. Bili smo jim hvaležni, da so tako lepo «zaznamovali» svojo zasedo. Nemcem smo se v loku izognili in kmalu dosegli kraška polja in senožeti med vasmi Trnje in Klenik. Približno ob 22. uri smo že bili v Nemški vasi (sedaj Slovenska vas) pri Pivki( kjer sta se kurirja ustavila pri «Povhovih», doma so bili mati Marija Smrdelj, hči Rozalija in sin Branko — terenski obveščevalci. Zanimal; smo se, ali je varen prehod čez cesto in progo Pivka — Postojna. Zenski sta nam postregli s toplim mlekom in domačim kruhom ter nam povedali, da so ob cesti in železnici prehodi zasedeni. Nemci so postavili goste zasede in patruljirali z močnimi patruljami vzdolž ceste in železnice Pivka — Postojna. Obvestila, ki smo jih dobili, so kurirja vznemirila, zato sta začela oklevati ali bi šla naprej ali bi se vrnila. tvegal prehod skozi goste sovražne zasede in čez progo proti svobodni planini Vremščici. *) Matija Možina, Bežajev iz Seve pri Prestranku, je pozneje dezertiral in odšel k domobrancem, kjer pa je že spomladi 1944 z nekem boju padel. Po kratkem posvetu, ki je bil na skednju, udeležil pa se ga je tudi Branko Smrdelj, sta kurirja odločila, da ne bosta tvegala prehoda, ker je v mesečini in tako svetli noči preveč nevarno. Jaz pa sem jima izjavil, da moram za vsako ceno poskusiti priti čez cesto in progo, ker imam zelo pomembno pošto, ki jo moram čimprej prinesti na štab Istrskega odreda. Zato sem ju začel prepričevati, naj bi vendarle šla na zvezo. Medtem pa sta si oba prizadevala, da bi mene odvrnila, kot sta trdila, od brezupnega in zelo tveganega početja. Končno smo ostali pri svojih odločitvah. Prosil sem ju še, naj gresta z menoj vsaj do bližine ceste in železnice, da bi mi pokazala najvarnejši kraj, kjer bi prekoračil cesto in železnico. Po kratkem obotavljanju sta v to pristala, toda šla sta le dober kilometer, potem mi je Matija pokazal z roko neke griče, ki so se v mesečni noči dobro videli, in mi rekel, da je tam najprimernejši prehod. Poslovili smo se, kurirja sta se vrnila, jaz pa sem se napotil v neznano in ZAŠEL SEM V NEMŠKO TABORIŠČE Ko sta se kurirja oddaljila, sem se povzpel na griček, da bi si ogledal smer proti železnici in v miru razmislil, ali je moja odločitev, moje tveganje potrebno in nujno; kajti začeli so me obhajati dvomi v njeno pravilnost in upravičenost. Za hip sem se počutil strašno osamljen in razdvojen, napadli so me mešani občutki groze, strahu, poguma in omajane odločnosti. Stal sem pred dilemo: iti in uspeti ali pasti, ali se vrniti v gozdove proti Javorniku in Snežniku, kjer bom morda naslednji dan spet gladoval in me bo nekje v onemoglosti pokosila sovražna strojnica; kajti prepričan sem bil, da bo naslednji dan nemška soldateska v strelcih preiskala javorniške gozdove. Sedel sem na kamen, odložil puško in nahrbtnik ter začel razmišljati, kaj mi je storiti. Čut dolžnosti in odgovornosti do tovarišev v Brkinih in naše pravične borbe ter strah pred lakoto in nemško ofenzivo naslednji dan so končno prevladali in odločil sem se, da moram tvegati prehod. Odločno sem si spet naložil nahrbtnik, vzel v roko puško in se napotil proti cesti in železnici z željo, da le ne bi bila tako mesečna noč, da bi se čimprej pooblačilo in stemnilo. Pazljivo sem stopal med grmovjem, se izza vsakega grma razgledal in šel dalje. V daljavi 2—3 km sem slišal po cesti ropot sovražnih kamionov in tankov, ki se je čedalje hitreje bližal Tu in tam pa so skupine sovražnih vojakov kurile ognje. Bila je jasna in mrzla novembrska noč. (5. ali 7. nov. 1943). Po poljih in senožetih se je videl vsak list, vsak ka men, zato mi je bilo jasno, da ne smem tvegati prehoda, dokler se ne stemni. Računal sem, da bo po 2. uri luna zašla, toda že prej bi se bil rad približal cesti in železnici na 100 do 150 m, da bi si ogledal razmere in izbral najugodnejšo možnost za prehod. Toda, kako priti v takšno bližino spričo tako svetle noči? Ko sem se približal cesti na približno 500 m, sem preudarjal: «Ce grem po gozdu, ne bom videl nOoM če se bom bližal cesti po senožetih ali njivah, me bo sovf nik opazil! Kaj storiti, kako se ji približati?* Končno sem spoznal, da bo verjetno najbolje, da se ^ približam ob robu gozdička, ki je bil na moji desni str®; (Po vojni sem zvedel, da domačini pravijo temu kraju DoK Tako se bom cesti lahko neopazno približal, hkrati pa tisto, kar me je zanimalo. Zavil sem v gozdiček in se pa^j pomikal dalje ter opazoval cesto. Vznemirjalo me je odp®1’ listje, ki mi je pod vsako stopinjo glasno zašumelo in izdajalo. Kolikor sem le mogel pazljivo sem se skrit za lem oribliževal rasti Nn lovi ctroni cr* Kila «44.,„ „ jem približeval cesti. Na levi strani so bile njive m doli'1!* pašniki in majhne kraške vrtače. Ko sem se cesti Ko sem se cesti pri na manj kot 100 m, in ker sem predvsem opazoval cest° čistino na levi strani, ne da bi posvetil ustrezno skrb g°* pred seboj, sem se, ko sem prišel okoli širokega rob:dov< grma, ves presenečen skoraj z nosom zaril v šotor, ki )ej m pred menoj. Z nogo sem se dotaknil šotorskega platna, l' v iste *■*“■ ■ samot ter s« strah, stisnilo me je v grlu In takoj mi je bilo jasno, da ^ mciiuj. u uugu »cm se uui.aK.nii šotorskega platna, ‘M v istem hipu sem se, gotovo je pri tem dobro deloval rdm samoohranitve, sklonil h grmu, si ogledal okolico in gozdg ter umaknil nekolikn nn-zni vanHor se umaknil nekoliko nazaj, vendar me je rahlo Vre,( :h, stisnilo me je v grlu In takoj mi je bilo jasno, da zašel v nemško taborišče. Komaj deset metrov pred ?1L' sem opazil v svitu prodirajoče lunine svetlobe drugi in ob njem stražarja. Naprej več nisem smel, pač p» % se obrnil, da bi se umaknil. Bilo mi je povsem razuniHIJ I __ ___ da me lahko vsaka nerodna ali nepremišljena kretnja Zato sem se pazljivo, sklonjen h grmovju, umaknil ob r°J gozdička in se splazil na njivo, ki je bila dobrih 20-30 m d Tam sem legel izza kupa gnoja na njegovo senčno strah J čakal. Imel sem še kar dober razgled proti cesti, po so se sprehajale nemške patrulje. Poskušal sem ugot° j| kje so nemške zasede, ker pa sem bil nižje od ceste, mi *°J uspelo. Od tam pa se nisem smel ganiti, dokler se ne poo®” in me tema ne prevzame v svoje varstvo. (Nadaljevanje sledti^ UREDNIŠTVO: IRS1 - UL MONTEOCH1 b, II., TELEFON «3-808 tn «4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: (iORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 «5-823 - NAROČNINA- Hill) & * vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur,__poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 60 para (50 starib dinarjev), mesečno 10 din (1.000 stani) dinarjev), letno 100 din (10 000 starih* dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo r,ržaškegš Trst 11-5374 - Za SFRJ ADTT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 - OGLASI: Cena ogliaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravm 250 osmrtnice 150 Ur Mah niriasi ** _____________________beseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk PubUcitk Italiana* - Odgovorni urednik: SIAN1S1AV RENKO - Izdaja la tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ’