te)NA1920/21 ‘ 'ŠTEVILKA 13 C VAVPOTIČ IZDAJA UPRAVA IMA' RODNEBA BLEDALftiA V LJUBLJANI'UREJA OTON ŽUPANČIČ em hcen I Wulkov, brodnik . Glasenapp, uradni pisar Mitteldorf, uradni sluga Filip.................... Režiser: A. DANILO. g. Peček, g. Rogoz, g. Pregare, g. Gregorin, gna Rakarjeva. ga Danilova, g. Plut. gna Bukšekova. gna M. Danilova, g. Danilo, g. Strniša^ g. Gradiš. Dejanje se godi nekje blizu Berlina za časa septenatnega boja. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Figaro sc ženi Komedija v petih dejanjih. Spisal Beaumarchais, prevel Boris Putjata. Režiser: M. MURATOV. Grof Almaviva...................... Grofica Rozina, njegova žena . Figaro, njegov sluga .... Suzana, grofičina sobarica . Cherubino, paž grofice Rozine Basilio, učitelj muzike pri grofu Bartholo, zdravnik . . Marcelina....................... Antonio, vrtnar, Suzanin stric Fanchetta, njegova hči . Don Gusman Brid’oison, sodni Doublemain, njegov tajnik . Pastir.......................... Prva kmetica.................... Druga kmetica................... Pristav, g. Nikolajev. ga Nikolajeva. g. Putjata. ga Marševa. gna Vera Danilova. g. Manjecki. g. Strniša. ga Volkova. g. Cengeri. ga. Cengeri jeva. g. Kuratov. g. Volkov. g. Potokar. gna Maškova. gna Rovanova. sodniki, kmetje, kmetice, muzikanti, plesalci. Godi se na gradu Aguas Frescas blizu Sevilje. Grof Almaviva. vseoblastni gospodar Sevilje in seviljske pro-vince, živi v svojem gradu s prelepo ženo Rozino, ki jo je pred davnim časom odvzel s pomočjo svojega sluge Figara doktorju Bartholu. Figaro, bivši seviljski brivec je premeten, pameten, z vsemi mazili namazan človek kosmate vesti. Figaro bi se rad oženil s prekrasno deklico Suzano. Suzana uKaja tudi grofu Almavivi. Grof je pripravljen privoliti v Figarovo ženitev, toda kot vladar se hoče okoristiti s pravom prve noči. Dasiravno je svoji ženi že obljubil, da bo to postavo razveljavil, teKa doslej še ni izvršil. Grof Almaviva je vsemogočen in Figaro s' mora izmisliti intrigo, da prepreči izvršitev grofove namere. Figaro ima smolo. Pri Marcelini, ženski, ki je mnogo starejša °d njega, si je bil izposodil nekoč 2000 piastov ter je podpisal po-Sodbo, da jo vzame za ženo. V tem položaju se nahajajo slavni junaki ob začetku komedije. Dejanje se vrši v 18. veku. vseh pet aktov na en dan. prvi trije zjutraj, zadnja dva pa zvečer. Prvo dejanje. Soba v gradu Almavive, oddana bodočemu zakonskemu paru Figaru in Suzani. En sam velik stol je vse pohištvo te sobe. Figaro izve od svoje neveste o grofovi nameri, izrabiti vladarsko pravico prve noči in snuje načrt, kako bi prevaril grofa, ne da bi pri tem kaj izgubil. Marcelina je slišala o nameravani Figarovt ženitvi, prihiti s svojim advokatom doktorjem Bartholom v grad, pokaže pogodbo, po kateri se mora Figaro z njo poročiti in zahteva njeno izpolnitev. Bartholo bi se rad maščeval nad Figarom (Figaro je namreč pomagal grofu Almavivi odvzeti Bartholu Rozino) in zategadelj zelo rad pomaga Marcelini, tem rajši, ker bi se je na ta način lahko iznebil. Pred 30 leti je imel z njo sina, ki so ga potem-ukradli cigani. Suzana in Marcelina se v gradu srečata. Rivalinji pravita druga drugi take prijaznosti, da Marcelina užaljena zapusti grad. Sledi prizor Suzane s Kerubinom, pažem grofinje Rozine. Pai je zelo nesrečen. Sinoči ga je zalotil grof, ko je dvoril vrtnarjevi hčerki Fanšeti, ki je pa tudi grofu všeč. Grof ga je spodil domov. Baš toži o Suzani, ko vstopi Almaviva. Kerubino se skrije za edini stol. Grof pregovarja Suzano, naj pride na sestanek v park. toda v tem hipu vstopi dvorni organist in muzikant Bazil. Tudi groi se skrije za edini stol, paž pa zleze v stol. Bazil ne ve. da je grof prisoten in pripoveduje Suzani o spletkah, ki spravljajo ime grofinje Rozine v dotiko s pažem. Zdaj zdaj bi zabesnela nevihta — toda v tem hipu vstopi grofinja Rozina z dvornim spremstvom in Figarom. Vsi so prišli po Figarovem načrtu, da bi s pomočjo srofinie izsilili od grofa opustitev prava prve noči. Grof se nahaja v oo-ložaju brez izhoda in se mora proti volji udati. Vsi so radostni in-prosijo grofa, naj obenem odpusti Kerubinu. Grof se sicer srdi nanl. toda paž je skrit v stolu preveč slišal in grof mora kapitulirati. Ker se ga hoče na vsak način iznebiti, ga imenuje za oficirja v polku, nahajajočem se daleč nekje v Kataloniji. Drugo dejanje. Budoar grofinje Almavive. Suzana pripoveduje grofinji, da jo hoče grof zapeljati in o pa-ževi ljubezni do grofinje. Grofinja je ogorčena nad ponašanjem svojega soproga, paževa ljubezen jo pa gane, ji laska ter jo nekoliko vznemirja Pojavi se Figaro, ki predlaga, naj sklenejo grofinja. Suzana in on zvezo. Naloga te zveze je. ohraniti grofinji moža in preprečiti njegovo nezvestobo, Figara in Suzano pa obvarovati pred njegovimi nakanami. V to svrho je Figaro že poslal grofu anonimno — 6 - pismo. V njem mu naznanja, da se nekdo izmed občudovalcev njegove žene namerava tajno sestati z njo. Grofinja ne odobrava tega Postopanja, toda opasnost jo prisili, da Figami zaupa. Figaro razvija svoj načrt dalje: Suzana mora pristati na sestanek z grofom v parku. Grofinja in Suzana naj preoblečeta Kerubina v žensko. Zvečer pojde preoblečeni Kerubin mesto Suzane v park in grofinja bo pri tem zasačila grofa. Kerubino vstopi in začno ga pripravljati. Tu se nenadoma vrne grof z lova, Kerubino se skrije v sosedno sobo ter se zapre. Orot, vznemirjen vsled anonimnega pisma, sliši v sosedni sobi šum, najde Pa zaprta vrata. Odloči se šiloma vdreti v sobo. Odide po orodje, a vzame sabo grofinjo. Suzana izpusti iz zasede Kerubina, ki škod •z drugega nadstropja na vrt. da se reši. Suzana se skrije na njegovo mesto. Grof in grofinja se vrneta ta grofinja prizna, da je v sobi — Kerubino. Ljubosumni grof hoče “biti paža, toda iz sobe stopi — Suzana. Grof je poražen in prosi grofinjo odpuščanja za sumničenje. Grofica se zagovori in izda, da je Figaro pisec anonimnega Pisma. Ko Figaro izve. kaj se godi v grofičinem budoarju, pride na tK>moč. Grof ga zaslišuje, a on se s pomočjo svojih zaveznic zelo spretno zagovarja. Zadeva bi bila že urejena, tu vstopi stari pijanec, vrtnar Antonio, s pritožbo, da je nekdo skočil z okna ter mu pokvaril gredo cvetlic. Grof zopet sumniči Kerubina, a Figaro vzame krivdo nase ln 8rof mora verovati. Figarova svatba je sedaj gotova stvar. Ta hip vstopi Marcelina ta zahteva, da jo Figaro vzame, kot je po pogodbi dolžan. Grof zapove sklicati sodni dvor. Tretje dejanje. Za sodno obravnavo pripravljena dvorana v gradu. Grof skuša izvedeti od Figara, če mu je Suzana ka) 'zdala od njegovih načrtov. Figara ni mogoče vloviti in norec ostane — Almaviva. Suzana dela vse po Figarovem načrtu, je pripravljena, snitl Se z grofom v parku, a zahteva obenem svojo doto. da bi plačala Marcelini ženinov dolg. Na odru vidimo duhovito karikaturo sodnije in sodstva z vso niihovo malenkostnostjo. Bistvo procesa leži v tem, da pokriva ^ibolj važno mesto pogodbe črnllni madež, tako. da ni mogoče razločiti, je-li obvezan Figaro plačati i n ženiti se. ali plačati a 11 'feniti se. Grof se izvije iz težkega položaja in zlorabi ves sodni dvor za to, da bi dosegel svoj smoter. Ker ve. da Figaro nima '''ti vinarja, zapove, naj takoj plača svoj dolg Marcelini, ali pa naj Se takoj oženi z njo. Po tetoviranem znaku na Figarovi roki spozna Marcelina v njem svojega sina. Poslednje zapreke za Figarovo ženitev s Suzano so odstranjene. Suzana in Marcelina prigovarjata Bartholu na') se oženi z materjo svojega otroka. Četrto dejanje. Ceremonijalna dvorana v gradu, v nlej dva prestola. Ker so premagane vse težkoče glede ženitve s Figarom, Suzana ne mara več iti na sestanek z grofom. Grofinji pa je mnogo na tem, da bi zasačila grofa pri nezvestobi in napravi brez Fi-garove vednosti nov načrt: Preobleči se hoče v Suzanino poročno obleko, iti na sestanek in tam presenetiti moža. V to svrho narekuje Suzani pismo za grofa, kjer mu naznači natančno mesto sestanka — „pod velikimi kostanji". Pismo zapre z iglo, ki naj jo pošlje grof Suzani nazaj — v znamenje, da bo prišel. Sledi poročna ceremonija Figara s Suzano in Bartola z Marcelino. Med ceremonijo izroči Suzana grofu listek. Figaro vidi. da čita grof pismo in da je spravil iglo, toda čegavo je to pismo, ne ve. Cerinonija je končana. Grof je zadovoljen s prejetim pismom in ukaže pripraviti obe poročni pogodbi. Vsi se razidejo. Figaro preseneti Fanšeto, ki nekoga išče. V svoji naivnosti mu Fanšeta prizna, da ji je ukazal grof, izročiti iglo Suzani ter ji povedati. da je to znamenje „velikih kostanjev**. Figaru je vse jasno: Suzana ga vara. Ostane sam in izlije svoje razočaranje v veliki, znameniti Monolog. O ženščini, ženščini, ženščini, tživija, kovarnija sozdanja... Nad Suzano je razočaran, toda tako lahko je ne odstopi. Navajen je doseči vse s trudom in talentom, medtem ko se je trudil grof le enkrat v svojem življenju — takrat, ko se ie rodil. On. Figaro, mora zmagati. Spominja se svojega življenja in goreče protestira proti človeški nepravičnosti, ki je njega, mladeniča z nai-lepšimi stremljenji, nasilno preobrnila v lopova. Nezadovoljen s 'svojim poklicem kot seviljski brivec je študiral medicino, toda brez protekcije je postal lahko samo živinozdravnik. Potem je poskusu srečo pri gledališču. V prvi komediji, ki jo je bil napisal, je kritiziral Mohameda. Za to novotarijo so ga vtaknili v ječd. češ. da žali s tem prijateljske mohamedanske vladarje. Ko je bil spet svoboden, se je začel baviti s publicistiko. Toda v Španiji je bila tiskovna svoboda taka, da je mogel pisati v svojem časopisu le o vremenu. Nato je vstopil v tajno igralnico, kjer je postal bankir. Začeli so ga spoštovati. Ljudje njegove okolice pa so izrabili nezakonitost njegovega poklica ter mu pobrali vse dohodke. Že se ie mislil usnir titi. Ali njegova dobra vila mu je vdahnila misel, naj se odpov 8 — dimu slave in odvrže sram, to pretežko breme za preprostega človeka. Postal je zopet veseli seviljski brivec. Suzanina nezvestoba mu jemlje nanovo vero v ljudi. Duh borbe pa je v njem silen. Vztrajati hoče do konca. Peto dejanje. ,,Pod velikimi kostanji". Marcelina pripelje Preoblečeno grofinjo in Suzano. Opozarja, da tava Figaro nekje tod okrog. Marcelina gre v lopo, da bi sledila poteku dogodkov. Suzana se skrije za kostanj, grofinja ostane v Suzanini poročni obleki sama. Pride Kerubino, ki ima na istem mestu dogovorjen sestanek s Fanšeto. Misleč, da je grofinja Suzana, ji začne dvoriti. Grof najde Paža, mu hoče dati klofuto, toda paž se skloni in klofuto dobi prisluškujoči Figaro. Prepričan, da ima pred seboj Suzano, jo hoče odpeljati v lopo. Figaro svojega ljubosumja ne more več prenašati in stopi iz skrivališča. Grofinja zbeži v lopo. grof pa v park. Figaro v temi tega ne vidi in je prepričan, da sta v lopi Suzana iu grof. 2e hoče klicati na pomoč, toda Suzana, preoblečena v grofinjo, hoče zasačiti Figara prav tako. kakor grofinja svojega soproga. Premeteni Figaro takoj spozna Suzane, a jo vleče, pretvar-iajoč se, da jo smatra za grofinjo. Grof se vrne. Suzano smatra za grofinjo, Figara pa za onega neznanca, o katerem je bilo pisano v anonimnem pismu drugega dejanju. Besen je in kliče ljudi. Pri svetlobi luči svetilk se razkrije vsa intriga. Ljubosumni grof prosi ženo '•dpuščanja. Suzana in Figaro pa sta končno srečna. Začetek ob 8. Konec okrog 11. DALIBOR Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser F. BUČAR- Vladislav, kralj češki (bariton).g. Romanovski. Dalibor, vitez (tenor)..............g Drvota. Milada, grofica (sopran)........gna Richterjeva. Jitka, sirota (sopran)...........gna Thalerjeva. Vitek, oproda Daliborov (tenor) .... g. Šindler. Beneš, jetničar (bas)..............g. Zathey. Budivoj, poveljnik kraljeve straže (bariton) g. Zorman. Prvi sodnik (bariton)...............g. Perko. Sodniki......................gospodje Povše, Vovko, Ribič, Pip- Zdenko, prikazen..................gna Bežkova. Kraljevo spremstvo, ljudstvo, vojaki, paži. Godi se v 15. stoletju na gradu Hradšinu v Pragi. Prva vprizoritev 1. 1868 v Pragi- I. Na dvorišču gradu Hradšina v Pragi pričakuje ljudstvo kralja, ki naj sodi Dalibora zaradi umora. Milada. sestra umorjenega grofa obtožuje Dalibora. Pred sodišče poklicani DaliPor se zagovarja rekoč, da je le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodniki obsodijo Dalibora v dosmrtno ječo. Milada. prepričana o plemenitosti Dalibora, začuti vzbujajočo se ljubezen ter prosi zaman po-miloščenja zanj. Daliborova varovanka Jitka sklene osvoboditi Dalibora s pomočjo Milade. II. Jitka pričaka svojega ženina Vitka ter mu razodene načrt za osvobojenje Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse prihajajočim vojščakom, ki takoj obljubijo bojevati se za ljubljenega Dalibora. Premena. Milada, v moškega preoblečena, vstopi v službo pri jetničarju Benešu, da bi bila rešila Dalibora. Beneš pošlje Milado k Daliboru z naprošenimi goslimi. Milada se koj poda v ječo k Daliboru. Premena. Spečemu Daliboru se v sanjah prikaže Zdenko. Milada pride in pove strmečemu Daliboru, da ga hoče osvoboditi, ker ga ljubi. III. Daliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog Kralja obsodijo Dalibora na smrt. Premena. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Daliborovo znamenje za naskok. Namestu znamenja se začuje mrtvaški zvon-Dalibora vedejo na morišče. Zaman naskočijo vojščaki grad. Dalibor privede smrtno ranjeno Milado in ko zagleda zmagonosne sovražnike, se jim vda. - 10 - Začetek ob 8. Konec okrog 10 '/s- Od bajke do bajke Pravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav Novak, vglasbil Oskar Nedbal. Dirigent: A. BALATKA. Režija: V. POHAN. Babica. . . Nje vnuka . Stražnik . . Dekletce . . Stara devica I. Babica pripoveduje bajke. gna Jakhlova. Prestar . . gna Turkova Lajnar . . . . g. Mencin. Turist . . . gna Fajgelova. Postrežček . gna Vrhunčeva. Vajenec . . g. Simončič, g. Klepec, g Ižanc, g. Drenovec g. Parcer. II. Kraljevič začaran v povodnjaka Kralj .... g. Ižanc. Kraljevič . . . gna Chladkova Kraljična Zlatolaska . . gna Svobodova. Povodni mož . gna Jezeiškova. -----JV. Polj»ki kraljevič, gna Haberlova Turški kraljevič, g. Simončič. Krojač Iglič . Vrag . . . Krasotica. . III. Pogumni krojaček. gna Svobodova. Črni vitez . g. Pohan. Njegova žena gna Špirkova. Vražički g. Ižanc, gna Vrhunčeva. IV. Trnoljčica. Kralj ... g. Drenovec. Kraljica . . (jna Vrhunčeva. Jožica . . . gna Haberlova. Kraljevič iz de-vete dežele, gna Bežkova. Stražnik . . g. Ižanc. Dvanajst mesecev, lovci. V. Zveri in razbojniki. ^odna vila. . . gna Špirkova. Profesor, ■'resnica . . . gna Ruta. Spremnik Klepetulja . . gna Lapajnetova. Predica . . . gna Jakhlova. Prvi kuhar . g. Simončič. Staro stoletje, g Mencin. Novo stoletje. gna VavpotiČ9va. Češki dudaš . g. Klepec. . g. Drenovec. . g. Faigel. Trije razbojniki, dva speča možička, osel, pes, mačka, petelin. S°lo-plese plešejo dame: Svobodova, Špirkova, Chladkova, Bežkova. Ples otrok, lovcev, vragov, rož, gozdnih vil, gob in zveri pleše baletni zbor in gojenci baletne šole. Godi se na otroškem igrišču. - 11 - I. Babica pride s svojo vnučko na otroško igrišče in deca jo prosijo, naj jim pripoveduje bajke. Babica sede in pripoveduje. II. O princu, ki je bil začaran v povodnjaka, in ga kraljična Zlatolaska, ko ji je prinesel izgubljeno kroglo, s poljubom odreši. III. O pogumnem krojačku, ki je osvobodil začaran grad hudiču iz rok in ga odnesel v vreči. IV. O Trnoljčici, ki so ji rojenice določile, da se zbode v prst 111 se vse kraljestvo pogrezne v spanje, iz katerega reši njo in vse kraljestvo kraljevič iz devete dežele, ki se vanjo zaljubi in jo poljubi. V. O gozdnih vilah in možičkih, o zvereh in razbojnikih. VI. Babica konča svoje pripovedovanje, stemnilo se je. otroci se neradi ločijo od babice. - 12 — Začetek ob 8. Konec ob 108m. TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Illica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . Mario Cavaradossi, slikar (tenor) . . Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) Cesare Angelotti (bas) Cerkovnik (bariton) . Spoletta, birič (tenor) Sciarrone, orožnik (bas) Jetničar (bas) . . Pastir................... gna Zikova. g. Kovač, g. Levar, g. Zorman, g. Trbuhovič. g. Mohorič, g. Vovko, g. Perko. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. Vsebina: glej članek. - 13 - Gerhart Hauptmann. Pisatelj »Bobrovega kožuha11, glavni zastopnik naturalizma na nemškem odru, je napisal svojo prvo dramo kot šestindvajsetletni mladenič leta 1889. Bila je to močno pod Zolajevim vplivom stoječa soci-jalna drama „Vor Sonnenaufgang" (Pred solnčniin vzhodom). Še istega leta v jeseni je bila v Lessingovem gledališču v Berlinu premijera. Ravnatelj tega gledališča, ki je že takrat slovelo po svojem literarnem repertoarju in dovršenih vpri-zoritvah, je bil Oton Brahm, znamenit kritik in bojevnik za naturalizem v Nemčiji. Vprizoritev Hauptmannovega prvega dela je učinkovala kakor vojna napoved. Stari, ki so videli v naturalizmu pogibel umetnosti, in mladi, ki so v njem gledali njeno rešitev, so pripeljali svoje legije k predstavi. Prišlo je do pravega gledališkega škandala. Zmagali so pristaši nove smeri in Hauptmann, dotlej neznaten literat, je postal kar čez noč priznan dramatik. Uspeh je pisatelja tako spodbudil, da je napisal odslej skoro vsako leto po eno dramo in postal eden najpiodovitejših berlinskih literatov. Nemška kritika je marljivemu avtorju pogosto priporočala počitek, ter ga svarila pred posledicami pretirane ambicije in prenaglega pisanja. Res je, da marsikako Hauptmannovo delo ni niti notranje dovršeno, niti tehnično izdelano. Vpliva svojih učiteljev (Zola, Ibsen) se sicer ni nikoli iznebil, vendar se ne more reči, da bi njegova stvariteljna individualnost ne bila krepka in samonikla. Hauptmanna štejemo danes med prve moderne dramatike. V zmagovitem pohodu si je osvojil nemške in inozemske odre. V Rusiji je bil pred vojno med najpopularnejšimi dramatiki. Za „Hanice pot v nebesa" se je navdušil sam Stanislavskij, in leta 1898. je naštudiralo Umetniško gledališče pretresljivi umotvor, ki pa ni prišel nikoli v repertoar znamenitega moskovskega odra. Vse priprave do generalne skušnje so bile gotove, v par dneh bi se bila imela vršiti premijera. Tu je kot blisk iz jasnega prišla vest, da je policija vprizoritev prepovedala. Vse prošnje in intervencije Stanislavskega in Nemiroviča Dančenka pri policijskem prefektu in pri metropolitu niso nič pomagale-Posvetna in duhovna gospoda sta ostali neizprosni. Ves trud je bil zaman, Stanislavskij je bil ob novce, publika pa ob lepo predstavo. V predvojnem času je vprizorilo tudi ljubljansko gledališče več Hauptmannovih del, tako Rozo Bernd, Elgo, Hanice pot v nebesa, Potopljeni zvon, Voznika Henschla in Bobrov kožuh, ki ga imamo pravkar zopet v repertoarju. — 14 — Bobrov kožuh imenuje pisatelj sam tatinsko komedijo. V ospredju stojita dve osebi: perica Wolfovka, prebrisana tatica, ki se kaže mnogo bolj neumno kot je v resnici in ki prav zategadelj vedno doseže svoj smoter, in predstojnik pl. Werhahn, plitek gizdalin in nesposoben uradnik, ki hoče biti vedno pametnejši od drugih in ki prav zategadelj vedno podleže. Tipi so risani inojstersko, satira je rezka in ponekod vprav ganljiva. Tako v prvem dejanju, ko se Wolfovka in njen mož pripravljata na tatinski pohod in jima nič hudega sluteči policaj sveti, ali pa v poslednjem, ko potrepa Werhahn tatico po rami in jo slavi kot vzor poštenosti. Tatu v komediji ne najdejo. Lokava hinavščina Wolfovkina triumfira in usodne „roke pravice" ni od nikoder. Hermann Kienzl pripoveduje, da je pri neki predstavi »Bobrovega kožuha" ostalo po zadnjem dejanju vse občinstvo na svojih mestih in čakalo konca. Pisatelju „Bobrovega kožuha" pač ni bilo do zaokroženega dejanja, vsaj prvotno ne, ampak do dobro izdelanih tipov, in takih je postavil v svoji tatinski komediji lepo število na oder. Pozneje se je Hauptmann sicer odlomil nadaljevati „Bobrov kožuh" s komedijo „Rdeči petelin", ki pa ni uspela. Hauptmann je pred vsem iziedno dober opazovalec. Njegove naturalistične stvaritve so večinoma verne slike iz njegove šlezke domovine ali pa iz Berlina in njegove okolice, kjer živi pisatelj že dolgo vrsto let. Hauptmannova notranjost se zdi nekam razdvojena: na eni strani naturalizem, na drugi mistični simbolizem. Ti navidez nasprotujoči si smeri njegove duše pa veže močna vez v lepo in veliko celoto: usmiljenje z ubožci in zatiranci. In to je, kar nam dela Hauptmanna kot umetnika in človeka tako simpatičnega. P. O. 9 - 15 - TOSCA. Muzikalna drama v treh dejanjih; spisal G. Puccini. Giacomo Puccini je zastopnik mladoitalijanske veristične opere, katere bistvo sem razložil v enajsti številki Gledališkega lista. Puccini hodi po Mascagnijevih in Leoncavallovih potih, le da je njegova glasba bolj uglajena, rekel bi bolj civilizirana in bolj salonska, ki morda ne učinkuje trenotno Giacomo Puccini. tako močno kot Mascagnijeva, zato pa je njen vtis tem trajnejši. Puccinijeve opere „Boheme“, „Madame Butterfly“ j® „ Tosca* so danes stalno na repertoarju vseh večjih operni gledališč in tudi v Nemčiji jih prištevajo med najpriljublje' nejše glasbene proizvode sedanjosti. - 16 Snov Toske je težka in zahteva izredno močnih živcev — a kdor se more poglobiti le v glasbo, najde v Toski prav toliko, če ne še več divne glasbe, kot v drugih Puccinijevih delih. Tudi junaki Toske so slikani v kratkih markantnih potezah — motivih, scene so jedrnate, a zanje porabi Puccini malo časa, da mu ga tem več ostane za lirične momente, katerih je v Toski vse polno. Scarpia — policijski krvnik — navidezno gladak in vljuden — je v duši brezobzirno brutalen in ni mu slabo nobeno sredstvo, da doseže svoj namen. Njegovega značaja prava slika je njegov motiv, A udarite molto A 1 sosienuto. rg k. i. r * L — r^v Jff uzz. n ^ Motiv: Scarpia. T v luttaforza ki se vleče skozi vse delo, kakor se tudi vse dejanje suče °koli njegove osebe. Tosca, slavna pevka, je dekle plemenite duše, ki po- sveča vse svoje življenje le umetnosti in ljubezni do slikarja Ca varadossija. Vsa njena ljubkost se zrcali v njenem motivu št. 5. Andante sistemato. ? * i, J . §3 « Motit>: Tosca, dolcissimo (Spremljevanje v triolah). • i | tli I •3 | • vU Umetnostni čut Cavaradossija kaže motiv ^ 4. Andante moderato. IS ^ .. 11 i • - - Molil’: Cavaradossi. Angelotti je bivši predsednik rimske republike, ki je l’avnokar ušel iz ječe angelskega grada v Rimu. V njegovem motivu - 17 - Vivace. ti 4 /y Motiv: Angelotti. -j se čuti ves strah preganjanca, ki se plazi in skriva, da br ubežal krvnikom. Cerkovnikov motiv St. 3 Alltta c/rasioso. f1 "f1 I s' I-' T Cerkovnik. ^ ^ ^ kaže preprostost in vsakdanjost njegovega opravila. I. dejanje. Orkester nam v fff predstavi v uvodnih treh taktih Scarpija, na kar preide takoj k dejanju. Angelotti (motiv št. 2) se priplazi v cerkev in išče ključa k rodbinski kapeli, kjer mu je sestra pripravila obleko, da bi laže ubežal svojim preganjalcem. Cerkovnik (motiv št. 3) prinese čopiče slikarju Cavaradossiju (motiv št. 4), ki slika Marijo Magdaleno* za katero mu je bila seveda model sestra Angelottijeva. Slikar vzame medaljon Toskin, ter ga primerja s sliko Magdalene" št. 6. Andante lento. I. dejanje. j ^ ' ;i: ^ • 'I* ■fr, J.. . -t---fr-r-4.- A-l s . • %’ UŠ g •;H **T *'■ ^ f1 i-O*-’ r i 1 i i Skriv-no-stna harmo-nija, le - po - ta prazno li-čna. i ^ i T^' f y±?r f f. - Pre-le - pa Flo-ri - a, ka-ko je li - - fina. - IS - Po odhodu cerkovnika pride iz svojega skrivališča Ange-lotti ter spozna v slikarju svojega nekdanjega prijatelja. A prepodi ga trkanje Toske, ki polna ljubosumnosti vstopi (motiv st. o), a se potolaži in vabi svojega izvoljenca na večer po °peri v svojo vilo. 7. Al leg. mod. N* l&L LU p. j>_r Sl| ■!■' 'E— />i> f 0 * =5=j=i V na - ju hi - ši - ci bi jaz sa- frss £H nja-la, ki divja ro-ža jo kra-snoob-da-la Obraz grofice Attavanti v Mariji Magdaleni ji na nova vzbudi ljubosumnost, a zopet jo potolaži Cavaradossi s svojim basnim: "t* 8. Andnnle soslenulo. §EEE • r r :1! ' £ p Ca-roben svit vo-čehTe - bi si-je, kot e - na - kih HCp-5 : i j-. ■»—'3j 7 «•—«- •—w | .g_^~?rzr7 .[q ni - ma no - be - na. izzveni v zatrjevanje večne ljubezni. Zopet vstopi Angelotti *er pripoveduje vse, kar je sestra storila, da bi ga rešila harpije (motiv št. 1). Cavaradossi mu ponudi v svoji vili skrivališče, kar zagrmi top, ki oznanja Angelottijev beg, ki 8 prijateljem vred zapusti cerkev. Od vseh strani pridrve duhovniki, menihi, pevci, ministranti : Št. 9. Allegro. , >. J ^ -fjjT ^ ;»S S * S i-jj? ^ i Motiv vrvenju. ter se ne vesele: toliko zmage generala Melasa nad Napole' onom, temveč bolj dvojne plače za Te deum Št. 10. Alegro. ./ Glo-ri-a poje - mo. Dvoj na pla - ča bo vik-to-ria Sredi vrvenja nastopi Scarpia (motiv št. 1) s svojimi priganjači, iščoč Angelottija. Vsi zbeže, le cerkovnik ostane. Ko zopet pride Tosca, ji Scarpia pokaže najdeno pahljačo grofice Attavanti, ker, upa da bo z zbujeno ljubosumnostjo pridobil Tosco za svoje namene. St. 11. And ant e Motitt zvonov. Med zvonenjem, ki vabi k „Te deum“, neti njeno ljubosumnost ter jo razvname do besnosti, da odhiti na Cavara-dossijev dom. Konec prvega dejanja tvori veličasten „Te deum ter se konča s Skarpijevim motivom v tulta forza. II. dejanje. Scarpia pričakuje svojih vohunov, ki so šli za Tosco, in upa, da spravi Angelottija in Cavaradossija na vislice. (Motiv št. 1.) Med zvoki gavotte snuje načrt, kako bi se polastil Toske. A preganjaci ne najdejo Angelottija> temveč samo Cavaradossija, nad katerim hoče sedaj krvnik potolažiti svojo jezo. Med slavnostno kantato, katero poje Tosca z zboromi vedno grozeče zvoni motiv nezgode: Št. 12. Andante. Motiv nezgode Scarpia pa zaslišuje slikarja, ki vse taji. Na jasno vprašanje> kje je Angelotti, odgovori zaslišanec odločno: „Ne vem14, v orkestru pa zazvoni v ff Scarpijev motiv, ki hoče povedat*' da bo Scarpia na vsak način izvedel tajnost. Tosca vstopi m zadnjič zazvoni v ff motiv nezgode št. 12. Cavaradossija odpeljejo v mučilnico. — 20 — Dasi so motivi mučenja št. 13. Andante. , << '_________ “ | g I •'i * §1 . Motiv mučenju in št. 14. __ _________________ S Hs IJ ir; S5 S P ‘P Motiu inučenia « krajno preprosti, je učinek vendar pretresujoč. Tosca omahuje, ^učenje se nadaljuje do nepopisne strahote — iz orkestra Se sliši skoraj kako se osti zabadajo Cavaradossiju v meso. Tosca prosi št- !5. * Moderato sostenuto. ah več ne mo-rem, mo - - ja gla-va ® ^učenje se stopnjuje in učinek je tem večji ker orkester 'gra1 v ppp, dokler ne doseže vrhunca in strašni krik Cava-ra,lossijev prisili Tosco, da pove s pritajenim glasom: „V y<)(lnjaku za hišo" in zmagoslavno zazvoni Scarpijev motiv | vv^‘ V obupu zapazi Cavaradossi, da je Tosca izdala skriva-Sce» a ko zasliši, da je Napoleon zmagal pri Marengu, tedaj ^notno pozabi na vse muke in navdušeno zapoje zmagoslavno: Št, 1 R r Allegro concitalo. te ' 5 £ 2 -+■-Ž * • * I vsta-ni zar-ja krasna ne - si zlo-de-jem smrt. ij, ^carpia ga da odvesti k smrti. Krvnik pa upa tudi dobiti °8c0, zato ji hlini ljubezen, ljubavni motiv £ ' g ~ 5' « « 1* » Stojišče • 2 , . • 2 , Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno glcdaliSče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10°/o povišku in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljen- - 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Gledališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-°arju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti j|r' nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih ^ h ‘n njih avtorjih Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel ^lia. Fran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, 0l2ij Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic. Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TlSKfi UČITELJSKH TISKARNA V LJUBLJHOI