Izhaja vsak dan tjutraj razve« v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletna 2*—; mo-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne rraSamo, Oglasi po tarifi In dogovoru Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-00. V Celju: Slomškov trg 4. PoSt ček. raS.i Llnhllana tf>.62t St. 173 Ljubljana, četrtek, dne 30. julija 1931 Leto II. Ostrejša napetost med Vatikanom in fašizmom Poroka v---------- ' nedeljo se je poročila v Sinaji romunska Pnneezinja lleaua z nadvojvodo Antonom Habsburškim. Na sliki vidimo mladi par v poročni obleki. Priznanje francoskega repu blikanca Nj. Vel. našemu kralju Pariz, 29. julija. AA. List »La Republiquec je začel prinašati pod naslovom »Usoda Jugoslavije« niz člankov izpod peresa Jeana Marcliea. V prvem članku se bavi s sedanjim in bodočim stanjem Jugoslavije. Naglaša, da more Jugoslavija postati v političnem življenju Evrope prvorazrednega pomena in celo odločilnega. Dalje razlaga zgodovino nastanka Jugoslavije ter naglaša velike osebne zmožnosti kralja Aleksandra. Pravi, da se Jugoslavija more šteti srečno, da ima vestnega kralja za svojega vladarja, ki se zaveda narodnih potreb. Vsak republikanec niora priznati odlike jugoslovanskega knlja, ki sgra tako odlično vlogo. Obisk predsednika vlade v Čakovcu . fakuvct, 29. julija, o. Včeraj okrog 5 pon. je nenadoma z avtomobilom prišel v Čakovec predsednik vlade general Peter Živkovič Odšel je takoj na sresko načelstvo, kjer mu je sreski načelnik poročal o stanju varnosti, o drugih razmerah v srezu in pa o pisarniških posiih. Predsednik vlade je obšel nato vse pisarne sreskega načelstva in pregledal delo. Ko ‘5e prebivalstvo zvedelo za prihod predsednika vlade, se je zbralo pred sreskim načelstvom in Navdušeno pozdravljalo ministrskega predsednika. Po končani inšpekciji na sreskem načelstvu se je odpeljal v vojašnico 8. konjeniškega Polka kraljeviča Andreja, kjer je dobil vojake Pri večerji. Spustil se je z nekaterimi v pogovor in jih izpraševal za to in ono. Zanimal se Je tudi za njih hrano. Nato je obšel vojaška stanovanja, nakar se je zopet vrnil v Varaždinske °l»liee. Ko se je vozil skozi mesto, so ga prebivalci z oken svojih hiš toplo pozdravljali. , Lloyd George operiran London, 29. julija. AA. Davi je bil Lloyd Ge-v °l)eriran. Operaciji je prisostvoval tudi i Jev zdravnik lord Dawson. . I^mdon, 29. julija. AA. Za zdravstveno stanje »vsega ministrskega predsednika Lloyda Ge-rgesa vlada v vseh krogih veliko zanimanje. *‘r»lju Juriju, ki je na kraljevi jahti v Gowesu, v !\n° poročajo o stanju bolnika. Ministri in lpf -'* konservativne opozicije so v stalni terski zvezi z rodbino bolnega liberalnega voditelja. francoski konzulat v Splitu Beograd, 29. julija. AA. Francosko poslaništvo ^Javlja, da je francoska konzularna agencija Mitu povišana na stopnjo konzulata. Demisija španske vlade j ‘‘adrid, 29. julija. AA. Španska začasna vla-ie na včerajšnji seji novoizvoljene ustavo-skuP^elne odstopila. Ministrski predsed-Po formalno predložil demisijo kabineta in Jasnil vladine upravne odredbe. Debata o vla-i 'iemisiji bo trajala najbrž več dni jj, pl°šno pričakujejo, da bo ustavodajna skup- v,„n,a zaprosila Zamoro, naj ostane še nadalje 0 krmilu. Letošnji evharistični kongres leto'n,;- ^A. P°r°čajo uradno, da bo 0l> «nJl evharistični kongres na otoku Rodos. Hip., i bodo proslavili 1500-letnico eku- •skega kongresa v Efezu. >Temps« o položaju po zadnji encikliki — Najmočnejši udarec proti fašizmu kompromis izključen Vsak Pari*, 29. jul. r. Tukajšnji »Le Temps« objavlja pod naslovom »Rimski spor« zelo obširen članek o napetosti med Vatikanom in fašizmom s posebnim ozirom na položaj, kakršen je nastal po zadnji papeževi encikliki. List ugotavlja, da se je nasprotje med obema Rimoma od zadnje enciklike sem zelo poglobilo. Fašizem je sanjal s svojim totalitarnim naukom o nekaki italijanski enotnosti, ki bi ne bila le politična, temveč tudi moralne narave. Zdelo se je, da bo imel uspeli, in to tedaj, ko je bila podpisana lateranska pogodba. Tedaj je bila vsa Italija zadrhtela od enodušnega zadoščenja, da je bil srečno rešen silni spor med Vatikanom in Italijo. Tri leta so pretekla in danes vidimo, da je zopet cerkev razdeljena kakor v najlepših dobah rimskega vprašanja. Toda — se vprašuje list — na katero stran se nagiblje široka masa italijanskega naroda? Na stran Petra ali na stran Cezarja? Za sedaj je še skrajno težko dati odgovor na to vprašanje, kajti ljudstvo se boji udarcev in molči. Ce pa si ogledamo od blizu vse elemente položaja, se nič ne plašimo zaključka, tla je bila zadnja enciklika najtežji udarec, ki je zadel fašizem od 1. 1922. (ko je prevzel vlado) pa do danes. Umik poslancev ua Aventin (eksodus opozicije, ki je zapustila parlament), propaganda emigrantov, komunistične zarote in celo tudi Mateottijeva afera so bili le delni spori, medtem, ko je sedaj stvar v tem, da je zavzela svoje stališče najmočnejša moralna sila sveta, osrednja vlada cerkve. Seveda — nadaljuje iist — ima fašizem na svoji strani impozantne sile: upravo, tisk, policijo, vse kroge, ki so zadovoljni s sedanjim socialnim redom, dalje vse strogo protiklerikalne elemente, t. j. ves oni sektor italijanske inteligence, ki je bila od nekdaj nasprotna dogmatičnim pozicijam cerkve; fašizem ima dalje na svoji strani fašistično stranko in vso borbeno mladino, ki jo je sam vzgojil. Kdo se zbira v nasprotju s temi silami okoli cerkve? Najprej vsi strogo katoliški elementi, t. j. ves oni del prebivalstva, ki je od nekdaj navajen se zbirati okoli duhovščine. Kajti struktura italijanskega življenja je taka, da povprečni Italijani, ljudstvo z dežele in s široke ulice, z eno besedo široke mase težijo k svojim duhovnikom kakor kmetje k svojemu vaškemu zvoniku. Če je duhovnik za papežem in če tu poslednji smatra za potrebno, da začne z resno borbo, potem bo doživel fašizem, da se bodo obrnili proti njemu sile, ki bodo morda slabše organizirane, toda gotovo številnejše nego njegove. Edina nevarnost za cerkev so oni duhovniki, ki so prijazni fašizmu. Gmotni položaj italijanskih duhovnikov je bil vsled lateranske pogodbe znatno izboljšan in zato se čutijo nekateri obvezane napram fašizmu. Toda ti krogi se dobro zavedajo, da razpolaga papež s težkimi sankcijami proti duhovnikom, ki ne postopajo v duhu cerkve. Sicer pa tudi drugače cerkev v sedanjem sporu ni osamljena. Ona brani namreč s svojimi nastopi stvar, ki jo smatra mnogo Italijanov za dobro, namreč stvar individualne svobode. Vsled tega je zadnja enciklika ojačila pozicije antifašizma. Kot je znano, je fašizem skušal ožigosati to zvezo med cerkvijo in protifašistov-skimi silami. Toda ta zveza ni nastala po volji cerkve, temveč prihajajo prostovoljno k njej vse one sile, ki hrepenijo po svobodi,. ker je sedaj cerkev edina, ki jo hrani. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je sedaj izključen vsak kompromis. Borba se bo nadaljevala. Kristusov namestnik se je zopet enkrat dvignil proti posvetnemu mogotcu. Sedaj pa ne gre več za francoskega ali nemškega kralja. Petelin Cezar sta prvič oba Italijana. Prvič prebivata eden poleg drugega v istem mestu. In ravno ta sorodnost in ta v zgodovini izredna sosednost sta ona činitelja, ki delata ta spor zelo tragičnega Odpor proti italofilski politiki grofa Bethlena Burna debata v madjarskem parlamentu o zunanji politiki — Vplivni govorniki zahtevajo, da se mora Madjarska otresti italijanskega vpliva ter se približati Franciji in Jugoslaviji Budimpešta, 29. julija, d. Na današnji seji poslanske zbornice je liberalni poslanec Rassay izražal pomisleke proti zunanji politiki vlade in izjavil, da je prijateljstvo z Italijo morebiti v stanju, nuditi narodu moralne koristi, nikakor pa se s tem prijateljstvom ne dado irešiti velike gospodarske naloge, ki čakajo vlade. Italijansko prijateljstvo je Madjarsko izoliralo od faktorjev, ki igrajo danes v Evropi odločilno vlogo. Govornik je mislil tu v prvi na Francijo, a tudi na sosedne države Madjarske. Ohranitev dobrih oduošajev s temi državami je gospodarski in zgodovinski interes Madjarske. Govornik je nadalje grajal, da vladi ni uspelo najeti dolgo-locne kredite, ki jih je po haaških pogajanjih smela pričakovati. I oslanec kišcanslto socialne opozicije mejni grof Palavicini je izjavil, da zunanja politika vlade ne more pokazati no- benega uspeha, čeprav je vprašanje nem-ško-avstrijske carinske zveze in priključka, ki se je pojavilo, postavilo Madjarsko v središče splošnega interesa in ji odprlo velike možnosti. Francija in francoski kapital tako dolgo ne bosta Nemčije podpirala, dokler se ta ne odpove priključitvi Avstrije. Madjarska mora v svoji zunanji politiki slediti francoski politiki, ne da bi pri tem zgubila simpatije Nemčije. — Dalje se je govornik zavzemal za restavracijo kraljestva in za sodelovanje z Avstrijo. Budimpešta, 29. julija, n. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je govoril voditelj krščansko socialne stranke, bivši predsednik vlade, Štefan Friedrich. V svojem govoru je ostro napadal vlado in njeno politiko. Dejal je, da je vlada v službi bank, ker je nedavno prejela od njih posojilo 87 milijonov pengo. Finančni minister je izjavil, da se bo s tem po- sojilom ravnalo kakor z rezervo. Ali se ne bo ta denar izgubil v tistem velikem labirintu, kjer so se zgubile že večje vsote. — Poslanec Friedrich je govoril nato o zunanji politiki in je dejal, da je grof Bethlen na Mohaškem polju rekel, da bo vodil prijateljsko politiko napram Jugoslaviji. Z Moliaškega polja smo pred nekaj Jeti šli proti Beogradu, a glej velikega čuda, znašli smo se v Rimu. Grof Bethlen je prišel z rimsko zmago. Zdi se mi pa, da so vladne stranke same pozabile na izjave, grofa Bethlena. Ko se je ta vrnil iz Rima, je dejal, da bo Madjarska dobila na Reki velik svoboden pas, preko katerega r>o lahko izvažala presežke svojega blaga. Iz vsega tega pa ni bilo nič. Italija kupuje žito v Odesi po dumpinških cenah. Madjarska stoji prekrižanih rok in čaka na veliki dan. Govornik meni, da se mora Madjarska otresti italijanske orientacije. Nenaden spor med Francijo in Anglijo Anglija odklonila že sklenjeno francosko posojilo - Nezadovoljstvo v Franciji z govori angleških ministrov v Berlinu London, 29. julija, n. Po informacijah iz merodajnih krogov vse kaže, da je spričo prenagle francoske objave o sklenjenem rečliskontnem posojilu v znesku 20,000.000 funtov sterlingov, ki ga je dala skupina francoskih bank pod vodstvom francoske Narodne banke angleški banki, nastal resen spor med francosko in angleško vlado. Poročajo, da je pogajanja med angleško in francosko banko vodil ravnatelj angleške banke Kindersley. Ko je Snovvden izvedel za to objavo, je še snoči dolgo časa po telefonu govoril z MacDoualdom in Hendersonom. Nato je izjavil, da vlada ni zavzela istega stališča in mnenja kakor angleška banka, marveč nasprotno, da je namreč takšno posojilo absolutno nepotrebno. Pariz, 29. julija, n. Nenadna prekinitev tako,rekoč že sklenjenih pogajanj med angleško banko in francoskimi denarnimi zavodi pod vodstvom francoske banke je med pariškimi finančnimi krogi izzvala veliko iznenadenje. Vsi so bili prepričani, da rabi Citv kredite ne samo, da zaščiti angleško valuto, marveč da izvede stabilizacijo kratkoročnih angleških kreditov, ki s» naloženi v Nemčiji. Sauervvein je v >Matinu« objavil članek, v katerem je povedal, da so francoski zavodi ponudili Angležem predujem 100 milijonov dolarjev, da pa so se pogajanja razbila izključno le zaradi angleške občutljivosti. V Londonu menijo, da je zanje sramota, če jih Pariz finančno podpre. Solidnost funta je tradicija, ki pa se ne sme pretirati. »Journal«, ki je prav tako objavil daljše poročilo in komentar o prekinjenih pogajanjih med angleško in francosko banko pravi, da hoče dobiti tudi Velika Britanija od Nemčije politične garancije. Govori britanskih ministrov v Berlinu dokazujejo, da Velika Britanija nima namena storiti vse, kar je potrebno za vzdrževanje dobrih odnošajev med Londonom in Parizom. Britanski ministrski predsednik je znova poskušal, da bi igral posredovalno vlogo med Francijo in Nemčijo. Toda istočasno se je dotaknil vprašanja o reviziji, o kateri je dejal, da ni naravnost izključena. List vprašuje: Kdaj bo končno obveljalo načelo, da samo lojalno priznanje stanja, kakoršno so ustvarile mirovne pogodbe, more biti garancija in obenem predpogoj za splošno poAiirjenje? Proti taksi na potovanja v inozemstvo Rim. ‘29. julija, n. V italijanskih uradnih krogih je nastalo veliko ogorčenje, ker je nemška vlada izdala naredbo, da mora vsak potnik, ki potuje v inozemstvo, plačati takso tOO mark. Današnji lisli so brez vsakega komentarja objavili vest dopisnika lista »Berliner Tageblatti, v kateri trdi, da je ta mera povsem katastrofalno vplivala na tujski promet v Italiji. Izmed vseli tujcev, kar jih je v Italiji, jih je najvefi iz Nemčije. Pred kratkim ustanovljeni italijanski komisarijat za tujski promet je o posledicah ■ nemške zasilne odredbe izdelal podrobno poročilo. Dopisnik omenjenega berlinskega lista je v svojem poročilu nadalje navedel, da je italijanska vlada v Berlinu protestirala in zahtevala, naj nemška vlada odpravi to naredbo. rloda italijanskemu poslaniku v Berlinu so v zunanjem mini? stvu odgovorili, da se zunanje ministrstvo sicer ne prolivi proti temu, da bi sj ta naredba ukinila, toda finančno ministrstvo prav gotovo ne bo hotelo izvršiti italijanskih želja. Italijanski uradni krogi so bili spričo takega odgovora še bolj ogorčeni in so se odločili, da ponovno še bolj energičen način protestirajo pri nemški vladi.' Berlin, ‘29. julija. AA. Avstrijski, švicarski ln češkoslovaški poslanik so danes skupno protestirali pri nemškem zunanjem ministru proti taksi na inozemska potovanja, ki je popolnoma paralizirala tujski promet med Nemčijo in državami, ki jih zastopajo. Zunanji minister dr. Curtius je poslanikom izjavil, da bo storil vse za čimprejšnjo odpravo te takse. Vendar poučeni krogi menijo, da se to ne bo tako hitro zgodilo. Banditi vzhoda dobili zasluženo kazen Dve tolpi makedonstvujuščih popolnoma razbiti — Vzoren patriotizem in brezprimerna požrtvovalnost obmejnih kmetov — Izpoved aretiranega komitaša — Beograjski atentati pojasnjeni — Neodklonljiva dolžnost bolgarske vlade Beograd, ‘29. julija. I. Dve atentatn-ski skupini ut« vpadli iz Bolgarske na našo ozemlje, a svojetfa namena nista mogli izvršiti. Ubojsiva f)o sofijskih ulicah in medsebojna obračunavanja makedonstvujuščih, ki trajajo že dve leti, so postala ogabna. Padec vlade Ljapčeva pri poslednjih volitvah kljub vsemu volilnemu terorju, želja, da se rehabilitirajo in svojini elanom pred 4. revolucionarnim kongresom, ki se bo v kratkem vršil, vsaj nekoliko opravičijo svoje poslovanje in prejete denarne zneske, ter želja, da si to zločesto podporo zagotovijo tudi v bodoče, vse to je pripravilo revolifcijo-ftarni komite do tega, da je odpravil dve skupini nesrečnih ljudi na naše ozemlje z nalogo, da rušijo javne objekte in izvršijo atentate na posamezne izpostavljene in odgovorne osebnosti. Toda uro za uro budno prebivalstvo naših krajev z vsemi svojimi silami podpira državno oblasti proti tem vpadaleem in dejansko stoji «>b strani organom javne varnosti, da se onemogočijo zlobni naklepi bolgarskih komitov. — ttanditi so pobiti, eden iznied njih aretiran, vsa njihova oprema, peklenski stroji, vse drugo erodje in orožje bolgarskega izvora je v rokah naših oblasti. Še nikoli ni bilo mogoče tako dosledno dokazati, kdo se razbojniki, kaj počenjaj in kakšna sredstva so jim dobrodošla. ♦ Borba med kmetsko stražo in banditi Dne 19. t. m. okrog 2*2. ur« je v bližini vasi Prevatea v pčinskem srezu, ki ni daleč od bolgarske meje, naletela varnostna kmetska četa it a petorico komitov. Pozvala je razbojnike, naj se ustavijo, ti pa so odgovorili z ognjem iz {Mišk. Pričela se je silna borba. Dva komita sta fMidla, drugi trije so zbežali. Kmetje so jih zasledovali vso noč. Ubita komita sta bila oblečena v bolgarski vojaški kroj in imela v ostalem znano običajno komitsko opremo. Eden je bil star 23 let, na oogah je imel opanke. Na njegovih platnenih iilačah je bil žig tovarne z napisom »Bolgarsko platno«. Drugi, star okrog 30 let, je bil boljše oblečen. Bržkone je vodil vso petorico. Pri njem so našli 1500 levov. Poleg njiju pa so našli dva peklenska stroja, ki sta bila določena za bogve kakšne strašne atentate, 6 bomb tipa Odrin (poseben bolgarski izdelek) dve puški tipa Manlicher, luteral za revolver na 10 strelov, dva magazina revolverskih krogelj in 5 pelerin. Ze po teh petih pelerinah se je dalo sklepati, da je bilo komitov pet. Kmetje so se borili ž njimi ponoči in niso mogli natančno dognati, koliko jih je bilo. Nadalje so našli 2 nahrbtnika z mrzlo hrano. To priča, da na našem ozemlju niso imeli pomočnikov in da so «i vzeli hrano s seboj iz Bolgarske. Vse blago In orožje ima bolgarske napise in znamke. Zasledovanje pobeglih komitov — Izredna hrabrost obmejnih kmetov V borbi proti tem razbojnikom je bil ranjen Prevalčan Mirko Tasič. Zasledovanje za pobeg timi komiti je trajalo vso noč in ves naslednji dan. Kmetom so prihitele na pomoč orožniške čete, ki so preiskale vse ozemlje. Šele naslednjega dne — v torek, so v bosilgradskem srezu med vasema Belo Ržono in Lisinami prav blizu bolgarske meje kmetje in orožniki pripravili zasedo in res malone ujeli enega izmed pobeglih komitov. S kmeti je bil tudi orožniški kaplar Miladinovič. V borbi proti komitu je bil ranjen in je odvrgel puško. Eden izmed knie tov jo je v naglici zgrabil in stekel za bežečim nasprotnikom, ga dohitel, s puško mahnil po njem, ga zadel in ubil. Komitaš je bil v popolni komitski uniformi. Imel je strojno puško s 350 streli, ki pa ni bila bolgarskega izvora, dve bombi z vtisnjenimi začetnimi črkami makedonske organizacije VMRO, eno bombo tipa Odrin. Star j« bil 32 let. Sodeč po njegovih lepo negovanih rokah se ni bavil s težkim delom. Kmetje, ki so v vsakem oziru pomagali orožnikom, so se takrat izredno izkazali. Prezirali so vsako nevarnost, le da bi prejeli ali pobili razbojnike in čuvali mir in ugled naše države. Ujeti komitaš — Njegovo pripo vedovanje Preganjanje komitov pa se s tem ni končalo, line 23. t. m. se je v gozdu blizu Gornjih Lisin tik ob meji prikazal četrti kornit. Opazila ga je kmetska četa, ki se je takoj spravila nanj in ga obkolila. Mož bi se lahko umoril, ker je imel s seboj strup, kakor vsak komitaš. Tega pa ni storil, marveč se je vdal, ne da bi se sploh branil. Izročili so ga oblastem. Pri zasliševanju je dejal, da je bil zaposlen pri firmi Braunseuwetter v Sofiji, ki gradi tam sodnij sko palačo. A kmalu je izgubil delo in oslal brez zaslužka. Nekega dne — je povedal — je prifeel k meni čuvaj instrumentov in drugih reči, ki jih je imelo podjetje, po imenu Milan in **nte - je vprašal, če poznam poti, ki vodijo h Gornjim Lisinam ob stari meji.« Jaz sem mu odgovoril, da vem za vse poti, a le do stare meje. Teden pozneje me je Milan spel poiskal irt mi je dejal, da želi z menoj govoriti neki Kurtev v kavarni Baučer v Ulici Svete Nedelje. Odšel sem tja in našel Kurtova, ki ga dotlej nisem poznal. Po kratkem razgovoru, ki je brez pomena, me je Kurtev vprašal, če hočem med komite. Nagovarjal me je, naj grem z drugimi 4 čez mejo in jim kažem pol, ker imajo nalog, da izvršijo atentate v Srbiji. Ko sem mu odgovoril, da ne morem in se nisem mogel odločiti, je odgovoril: Moraš, sicer boš ubit! Kako je bil organiziran vpad — Kdo je organizator Po tem razgovoru s Kurtevom smo se z vozom odpeljali v Custendil, kjer smo čakali dva tedna. Nastanili smo se v hotelu »Dragonu«, ki ga vodi Tošo lzvorski. Tu sem imel tudi hrano. Ravnali so z nami sila lepo. Nekega večera pa so nas z avtomobilom odpeljali v vas Batanovce in še dalje v gozd, kjer smo se ustavili. Dva Makedonca, Trifun in Špiro, sta nas tam čakala in nama iz zabojev dala puške, revolverje, strelivo in hrano. To sta razdelila vsakemu posebej. Pripravili smo se, da odidemo preko meje. Okrog 11. ure ponoči smo prestopili mejo in hodili nekaj dni proti vasi Pre-valcu. čeprav ta vas ni daleč od meje, smo vendar rabili več dni do nje, ker smo morali potovati le med 23. uro ponoči in 3. zjutraj in ker smo morali paziti, da nas kdo ne vidi.« V nadaljnem je povedal v glavnem vse, kar smo prej omenili. Končno je dejal, da so imeli s seboj peklenske stroje zato, da jih postavijo na določena mesta in izvršijo atentate. Iz svojih pogovorov s Kurtevem je še povedal, da mu je ta obljubil redno plačo 2800 levov in, čim se povrne, nagrado 10.000 do 20.000 levov. Kurtev je državni uradnik, bivši učitelj in sedaj profesor čustendilske gimnazije. V komitski organizaciji je »punktovni načelnik«, za srez ču-stendilski. Po izpovedih komita je Kurtev opremil in odpravil one komite čez mejo, ki so izvršili atentat na pokojnega generala Kovačeviča v Štipu. Te dni je Kurtev zbral okrog sebe 50 razbojnikov, jih razdelil v skupine in opremil. Dobili bo nalog, da na meji od Cari-broda do Petriča izvršijo atentate. Kurtev je skušal le še dobiti za vsako skupino po enega izdajalskega sina naše domovine, ki bi bil ali vojni ubežnik ali kakšen kriminalen tip, ki je zbežal pred kaznijo v Bolgarijo. Takšni ljudje naj bi vodili komitske čete čez mejo na naše ozemlje. Po prvem spopadu dne 19. t. in., v katerem sta podlegla 2 komita, so preostali trije bežali po gozdovih in iskali prehod čez mejo. Med potjo so na zapuščenem kraju blizu onega mesta, kjer so jih prvič napadli kmetje, odložili dva velika peklenska stroja, ki so ju prej še montirali, da bi ne eksplodirali. S tem so hoteli prevariti one, ki so jih zasledovali. Stroja sta bila težka vsak okrog 11 kg. — Kmetje in orožniki, ki so preiskovali vso okolico, so dne 22. t. m. okrog 18. ure zares našli oba stroja, ki nista eksplodirala. Naslednjega dne popoldne je prišla na lice mesta strokovna komisija, centralne oblasti v Beogradu pa so še 24. t. m. pričakovale vesti o najdenih strojih, njihove konstrukciji in vsem ostalem. Neizpolnjene želje bolgarskih listov Tistega dne pa je v Sofiji izšel list >Make-donija« — uradni organ revolucionarnega komiteja — in na prvi strani objavil senzacionalno poročilo pod naslovom »Bombni atentat na progi Niš—Skoplje« ter pod naslovom »Most na Moravi pognan v zrak. Lokomotiva in nekoliko vagonov potniškega vlaka uničenih«, itd. o vsem onem, kar bi se bilo moralo zgoditi in kar bi bila morala po dobljenih naročilih izvršiti komitska petorka. »Makedonia« ni čakala na poročilo o izvršenih nalogah petorice. Objavila je pričakovane rezultate, ne da bi vedela, da petorica, ne le da.^ii dosegla svojega namena, marveč da je porazSlia in pobita. Laži »Makedonije pa so naslednjega dne prinesli bolgarski listi, ki podpirajo akcijo makedonslvu-juščib, kakor »Zarja«, »Sloboda« in »Slobodna Reč«. Še vse bolj važno pa je, da so brzojavno raznesli te lažne vesti po Evropi, da so tem vestem nasedli celo nekateri večji listi in da so poročali o atentatih, ki se niso dogodili. Tako je celo >Ere Nouvelle« objavila izjavo nekega ponesrečenca, ki bi se naj bi peljal s tem vlakom. Bolgarski tisk pa se je kmalu zamotal v svoje laži, ko je začel trditi, da ni bil uničen potniški, marveč tovorni in končno vojnj vlak. En komitaš ubit v Kumanovem Prav v teh dneh, in sicer v torek 21. t. m. okrog 20. ure zvečer pa je nek zaveden meščan v Kumanovem opazil sumljivega človeka, ki je hodil gor in dol po Kumanovskih ulicah. Dobri meščan je takoj slutil, da je gost v naših krajih nezaželjen. Naglo je obvestil oblasti, ki je neznanca hotela takoj aretirati. Orožnik ga je pozval, naj Se ustavi in vda, toda neznanec je pričel streljati. Ranil je neko dete. Orožnik pa je odgovoril z orožjem in je neznanca t enim strelom pogodil in ubil. Šele nato je bilo mogoče ugotovili, da je bil neznanec atentator, ki so ga poslali iz Bolgarske. Pri njem so našli dva revolverja, torbo s kininom, aspirinom in stekleničico, v kateri sta bili dve strupeni tableti. V«e to pa bolgarskega izvora. Pri njem so končno našli tudi peklenski stroj, ki bi ga bil moral postaviti na določeno mesto. Preiskava pa z vsem tem še ni končana, marveč se še nadaljuje in bo mogoče končno rezultate v kratkem objaviti. Neodklonljiva dolžnost g. Malinova Ko prinašamo vse te vesti, nam ni mogoče, da ne bi obenem omenili izjave predsednika bolgarske vlade g. Malinova, ki jo je dal neposredno po volitvah in v kateri je izjavil, da želita on in njegova vlada vzpostaviti dobre od-nošaje z sosednjimi državami. Po takšnih izjavah je bilo v resnici in po pravici pričakovati od nove bolgarske vlade, da bo z energičnim nastopom dokazala, da želi dobre odnošaje e sosedi, a ne le z besedo, ampak tudi z dejanji. Prvi pogoj za dosego teh želja pa je spoštovanje mej bolgarskih sosedov. Na žalost pa so zopet žalili naše branike in vpadli na naše ozemlje. Niti ena država ne more pokazati, da bi na njenih mejah vladalo takšno stanje. Spričo tega je vlada g. Malinova dolžna dokazati nam in vsemu svetu, kdo je v Bolgariji močnejši: vlada ali revolucionarna organizacija. Ta dokaz mora podati, če hoče, da bo kdo verjel izjavam g. Malinova o dobrih odnošajib med sosedi. Vlada g. Malinova mora dokazati, da se zaveda svojih dolžnosti in obveznosti, ki ed jih je nadela kot članica Društva narodov. Ko dala takšne dokaze, bo izpolnila svojo dolžnost predvsem napram svojemu narodu, ker je vsakemu jasno, da teroristično delovanje organizacije VMRO najbolj škoduje Bolgarski sami s tem, da škodi njenemu političnemu ugledu in prestižu. Bolgarski narod zasluži boljšo usodo in lepše dni. Bolgarsko ljudstvo je vredno, da ga njegova vlada v teh težkih dneh gospodarskih kriz osvobodi te organizacije, ki ruši red in zakon v državi -in ugled države v tujini. Odkritje pariškega lista »Matin« Park, 29. julija. AA. Danes je »Matin« začel objavljati napovedano serijo člankov Peri-gorda pod naslovom: »Banditje vzhoda«. Članek popisuje atentatorja Kosidina Jordanova in njegova dela. Jordanov je 3. aprila t. t. položil znane peklenske stroje. Perigord ga je obiskal v ječi, kjer mu je Jordanov o tem pripovedoval. V Sofijo je prišel, je rekel, da dobi dela. Profesor Jošef, kj živi svobodno v Sofiji, ga je nagovoril, naj bi stopil v njegovo organizacijo ter ga je seznanil z Inž. Zambasovim, ki se bavi s pirotehniko. V kleti hiše Zam-basova je bilo 15 bomb. Jošev in Jordanov sta jih vzela 8 in 3 revolverje sistema Parabelum. Jošev mu je dal 1200 levov, nato ga pa je bivši agent Asan Nikolov učil, kako se ravna g peklenskimi stroji. Isti Nikolov je skupno z nekim Panajevim položil 3. marca 1930 5 bomb v Pirotu, pr čemer je poginilo več ljudi. Ko se je naučil ravnanja s peklenskimi stroji, je šel v Jugoslavijo v Beograd, kjer je položil bombe pred vojno minMrstvo; takrat je njih žrtev postal Rekalov. Do bolgarske meje sta ga takrat spremila Nikolov in lijev. Jordanov je prekoračil mejo vpričo bolgarskih obmejnih straž. Jordanov je pripovedoval novinarju, da so Zani'ba«ov, Jošev, Nikolov in lijev pri tisti priliki dobili običajne lepe nagrade, ki jih je iz Gornjega Džuma prinesel Vanča Mihajlov. Carinska unija pred haaškim sodiščem Odločen nastop zastopnikov Italije proti načrt« Haag, 29. julija, (d) Včeraj je začel svoj govor italijanski zastopnik Pilotti. Vrhunec njegovih izvajanj je bil ta, da bi smela Avstrija samo s pristankom Društva narodov stopiti v ca,rinsko zvezo z Nemčijo. Pilotti je svoj govor danes nadaljeval. Izrazil je mnenje, da izguba avstrijske neodvisnosti ni bila odstranjena s tem, da se je v dunajskem protokolu zagotovila reci-prociteta in enakost obveznosti Avstrije in Nemčije, ker je brez jurističnega pomena, če si je tudi Nemčija s tem omejila svojo svojo neodvisnost. Omejitev avstrijske neodvisnosti pri sklepanju trgovinskih pogodb se ne kompenzira z negotovo koristjo, da bi .Nemčija pri sklepanju trgovinskih pogodb upoštevala eventuelno tu- di avstrijske interese. Italijanski zastopnik profesor Scialoja je v svojem govoru zastopal naziranje, da so besede člena 88 santgermanske pogodbe zelo jasne in prepovedujejo Avstriji vsako dejanje, ki bi utegnilo ogrožati njeno neodvisnost, torej ne samo dejanja, s katerimi bi se avstrijska neodvisnost odtujila, kakor menita Avstrija in Nemčija, ge jasnejše pa so besede ženevskega protokola iz 1. 1922, ki prepovedujejo vsako ogrožanje gospodarske in finančne neodvisnosti Avstrije brez odobritve Sveta Društva narodov. Carinska zveza pa pomeni dovolitev posebne ugodnosti določeni državi, kar je po ženevskem protokolu brezpogojno izključeno. Povratek angleških ministrov iz Berlina Vsebina posvetovanj London, 29. julija. AA. Predsednik angleške vlade MacDonald je davi zapustil Berlin. Na letališču Tempelhof so se od njega poslovili kancelar dr. Briining, zunanji minister d,v. Curtius in angleški poslanik v Berlinu Rumbolph. Ko se je letalo dvignilo v zrak, je prisotna množica priredila MacDonaldu živahne ovacije. MacDonalda. spremljata dve vojaški letali. V enem letalu je njegova prtljaga. Zunanji minister Henderson je odpotoval iz Berlina že snoči in se je vrnil v London preko Calaisa. Nemški in angleški ministri so razpravljali v Berlinu o sedanjih aktualnih vprašanjih. V prvi vrsti so govorili o izvedbi sklepov londonske konference. Razpravljali so nadalje o splošnem položaju trgovine in financ in o ukrepih, ki naj bi položaj na tem polju olajšali. Važno je bilo nadalje vprašanje o mednarodni konvenciji za izenačenje delovnika v rudarski industriji. Naposled so govorili o pripravah za mednarodno razoro-žitveno konferenco. , Razgovori so bili prav prisrčni. Augle-ški in nemški državniki so sklenili, da bodo osebne stike v Chequersu, v Parizu in v Londonu ohranili in izpopolnili. V razgovoru z novinarji je MacDonnld izjavil, da je vprašanje gospodarskega ;‘ i najdaljC' 3 lni po [■as,o mi dela dotične nasadbe. Določena pogodnina se vpisuje na licu mesta v pogodninsko knjigo, ki se bo vodila na vseh obratih. V to kujigo se vpisujejo tudi izvršena druga dela. Delavec ima pravico zahtevati doplačilo k akordnemu zaslužku do višine minimalne mezde v • primeru, da bi znašal n jegov zaslužek •nanj kakor minimalna mezda, ako brez svoje krivde ni dosegel zahtevane storitve. 3. Delavec se ne premesti iz dosežene kategorije v nižjo, razen v primeru kazni v smislu službeuega reda. 4. Jamski le« in ves zadevni malerijal, ki ga rabi delavstvo pri izvršbi svojega dela, se naj po možnosti pripravi v dovoljnii množini na etažah. V primeru, da se ne more dostaviti pravočasno, pristoji delavcu odškodnina. 5. Odškodnina za izredno uporabo razstreliva se uredi z dot itn o nasartbo po upoštevanju krajevnih tnead s primerno doklado, doftim je redna uporaba razstreliva upoštevana v akordnih postavkah. 6. Za delo na sv. večer od 22. do 6. ure zjutraj, na božični praznik in Veliko nedeljo se pristna 100% doklada na minimalne ali akordne mezde. 7. (ilede dela pri slabem vremenu veljajo tale določila: Veti delavci, od katerih dela je neposredno odvisno jamsko delo (separacija, prevažanje, 'lesni delavci, rampe itd), so primorani delati tudi pri deževju. Izvzeli so samo nalivi, hudourniki ali ploha, takrat je namreč delavec pod streho in dobi za tisti čas minimalno plačo. To preikiinjenje dela pa ne »me trajati dalje, kakor je to neobhodno potrebno. Kri obratih, ki ne sloje v neposredni zvezi z jamo in dnevnim kopom, n. pr. pri opekarni ali pri stavbnem obratu, kjer dež ali sneg <1 elo onemogoči, se dodeli delavcem drugo delo Ce to ni mogoče, se postona po g 1154 b Splošnega državljanskega zakonika. Za vsako delo pri deževju se bo plačevala doklada. in sicer dobi delavec 50% temeljno plače več. Ta doklada se računa samo za faktično delavni čas, izvzemši hudourja, plohe itd. Ce kak delavec pri deževju ali snegu noče delati, ima družba pravico poslati ga domov brez odškodnine. Za primer, da preskrbi družba delavcev deževne plašče, odpade doklada 50%. Moštvo, zaposleno na krajih, kjer je delo zdravju škodljivo, se bo menjalo mesečno. 8. Vsem onim delavcem, ki jim družba ne more nuditi stanovanja, se prizna stanarina, in sicer oženjenim 00 Din, samskim pa 20 Din mesečno. Onim oženjenim delavcem, ki se jim da na razpolago samo samsko stanovanje, se izplača polovico stanovanjske doklade za oženjene. 9. Uvrstitev in napredovanje rokodelcev v delavske kategorije se izvrši po važnosti dela in po zmožnosti dotičnega. Naddnevni zmožni delavci se uvrstijo kasneje po 8-letni službi pri družbi v kategorijo kopačev. 10. Vojaška vežba se- ne smatra za ukinitev službenega razmerja in se da tem delavcem dopust. Pri sprejemanju novih delavcev se bodo v prvi vrsti u|>oštevali iz aktivne vojaške službe vrnivši se delavci pri uvrstitvi v isto kategorijo, ki *o jo imeli pred nastopom kaderskega roka in svoječasno reducirani polnopravni člani bratovskih skladnic in pa sinovi rudarskih družin. It. Depulatni premog dobivajo vsi oženjeni delavci, ki so v kopašici kategoriji nn ki stanujejo v rudniškem ali lastnem zasebnem stanovanju. Polovico deputatnega premoga pa dobe izjemoma tudi samski delavci kopalke kategorije, če stanujejo s stariši v skupnem gospodinjstvu. 12. Vse »pore, ki so lokalnega značaja, kakor vzroki premale storitve radi pomanjkanja vozičkov, slabih prog, vode, zraka, vročine ali radi drugih obratnih razmer, se upoštevajo in urejajo v sporazumu dotičnega obratnega vodstva pri zaslišanju prizadetega delavca v prisot- m SCMICHTOV r T 1 RADION SAM ! Majdiča že zna to, Mala Majdiča gre posebno rada sama nakupovati. Nedavno jf je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj bajč »prav tako dobrega ".Ali Majdiča s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tej stvari. .Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion; neka; boljšega sploh ne morebiti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA noati zaupnika II. skupine rudarske zadruge. 13. Družba bo tudi nadalje preskrbela zaliva-čem potrebnje škornje. 14. Delavcem, ki nabavljajo svoje življenske potrebščine v rudniških konsumih, se bo dolg lako odtegoval, da dobijo najmanj 20% 6voje plače v gotovini. Veljavnost točk 2 do 14, glede katerih se je dosegel sporazum, velja obojestransko do nadaljnjega in se lahko odpove s trimesečnim odpovednim rokom. Prvič od obstoja je TPD znižala plače tudi uradnikom in poduradnikom Redukcije plač ročnim in duševnim delavcem Obeuem z /.nizanjem me/,d delavstvu se je Trboveljska drufcba odločila reducirati tudi pla*e svojemu uradništvii in poduradništvu. Onim v nižjih plačilnih stopnjah se znižajo plače 7,a 5%, nradni.štvii višjih kategorij pa pro- gresivno od 5 do 12%. To je menda prvič od »bstoja TPD, da je svojim nameščencem znižala plače. Kriia je zares huda. Dvakrat prizadeti so pa oni, ki so bili koni-em leta na vrsti za zvišanje plače, a lega radi krize niso dočakali. Le ob sodelovanju staršev, mojstrov in učiteljev bo uspeh Sestanek ljubljanskih obrtnikov in učiteljstva obrtnih nadaljevalnih šol — Vsi v državi naj bomo prava jugoslovanska družina Ljubljana, 29. julija. Sinoči se je vršil v salonu hotela Miklič sestanek ljubljanskih obrtnikov z učiteljstvom obrtnih nadaljevalnih šol. Udeležba je bila prav častna. Vseli udeležencev je bilo okoli 70, med njimi do 20 uglednih pionirjev obrtniških strok in predstavnikov zadrug z načelnikom Zveze obrtnih zadrug g. .tosipom Rebekoni; prišli pa so tudi vsi učitelji merkautilnnga tečaja s predsednikom g. Lojzetom ItoFbauerjem iz Hrastnika, ki so dali 'pobudo za izredno zanimiv sestanek. Prispela sla še tajnik TOT g. dr. Pretnar, tajuik učiteljske organizacije .1UU g. Kobal. Navzoči so bili tudi novinarji in mnogi ostali učitelji. S prisrčnim pozdravom na zbrane je otvoril posvetovanje g. Rebek, izražajoč svoje zadovoljstvo in veselje, da se je slednjič vendarle našel stik med onimi činitelji, ki odgajajo obrtniški naraščaj: med učiteljstvom in mojstri. Le v skupnih smotrih obeh ln>do uspehi na teoretičnem in praktičnem polju našega obrtništva zmagali. Odnosi med šolo in delavnico so Mii doslej le prečesto odtujeni. Nato je povzel besedo g. Hofbauer, ki je v splošnih potezah očrtal težnje učiteljstva, njegove težave in stremljenja. V sledečem razgovoru je govoril najpreje načelnik Zveze g. Rebek, ki se je zavzel za obligatorno uvedbo vajeniških razstav s pritegnitvijo zadrug, občin in vseh korporacij, ki imajo stik z obrtništvom. Za boljši prospeh iu tekmovanje naj se uvedejo nagrade. Nujno po- trebni so izleti in predavanju za vajeništvo. Lepa je misel sklicevanja letnih skupščin, vse- lej z družnim sodelovanjem obrtnikov in učiteljev. Strokovni pouk naj vodijo strokovni učitelji. Treba bo mislili na vajeniške domove v Ljubljani. Načelnik zadruge slikarjev g. Pristov razpravatja o napakah pri razstavah. Učitelj g. Zemljič iz Celja je za ukinitev pripravljalnih razredov in za višjo predizobrazbo vajencev. Naglaša lepo in složno sodelovanje med učiteljstvom in mojstri v Celju. Načelnik vrtnarske zadruge g. Šimenc poudarja nujno potrebo harmonije med šolo in delavnico. Nad vse važno je strokovno časopisje in literatura. Obojega nam manjka. Smo v času krize za potro-šenje domačih izdelkov in pridelkov, čisto zgrešen je nazor, naj bo fant obrtnik, ako ni za Studiranje. Potrebujemo dobrih, pridnih in zares vnetih delavnih moči. Sestanki naj se češče ponavljajo. (!. Planar iz Št. Pavla pri Preboldu navaja, da prav pogosto otroci, ki so že v osnovni šoli docela odpovedali, silijo v obrt. Potem pa nastajajo zapreke na vseh koncih in krajih. Za zadrugo krojačev in šivilj govori skladno in prepričajoče njen načelnik g. Inglič, ki v vseh potankostih obdela napake in grehe z desne in leve. Sodelovanje učiteljstva v strokovnih zadrugah je nujno potrebno. Pogrešamo enotnega učnega načrta, ki naj lo in ono nejasnost in neenotnost odpravi. Po pozdravu na g. dr. Pretnarja, ki je tačas prispel, ugotavlja šolski upravitelj z Vrhnike g. Završnik. da Imamo pred seboj še tretjega činitelja: starše. Vse delo novega časa imej osnovo skupnega ustvarjanja med starši, mojstri in učitelji. Tako nam uspehi morajo biti zagotovljeni. Tajnik JUU g. Kobal obrazloži delo, ki ga je do- slej izvršila učiteljska organizacija. Stavili so se predlogi k učnemu načrtu in za obrtni zakon. Imenom strokovne obrtne zadruge urarjev prednaša g. Krapež mnogo lepih nasvetov. Uspeh bo dosežen tedaj, ko bomo vsi v dr/avi prava jugoslovanska družina, v skupnem delu in skupni sopomoči. Zastopnika TOl dr. Pretnarja veseli sestanek, kakršnega dosedaj še ni bilo. Odtujeuost iu odaljenost med mojstri in učiteljstvom se odpravljata. Z gotovostjo gremo lepši bodočnosti nasproti — vztrajnosti je Ireba. Ves aparat je bil doslej v sistemu in v svojem principu večkrat nereden, negotov, sem in tja ueplodo-vit in nezrel. Vzgojimo si močno drevo, cvetoče iu zelenol Govornik se v nadaljneiu dotika samopomoči, vprašanja učnih moči, učil in opreme, ter predlog za vajence. TOI je založila 7 učnih knjig. Za strokovno izobrazbo učiteljev in mojstrov se bo moralo storiti mnogo Več. Moderno vzdrževanje šol zahteva več denarja. V tretjem nadaljevalnem razredu obrtnih šol naj bi poučevali mojstri. Strokovni učitelj g. Janežič iz škofje Loke utemeljuje važnost posvetovalnic o poklicu in razmotriva psihološki proces pri popravljanju nalog. Po nekaterih pojasnilih g. Kobala zaključi sestanek g. Rebek s predlogi, ki bodo osnova na-daljnega dela: vzgoja vajenca in obrtnika bodi vzporedna, teoretska izobrazba vajencev naj se dvigne iu izpopolni, pripravljalni razredi naj odpadejo, število učencev po razredih naj se maksimira, učiteljstvo naj se zanima za delo v obrtniških organizacijah, važna je obrtniška literatura in laboratorijske delavnice, potrebujemo učnih knjig, nujna je ureditev finančnih sredstev in razširjenje strokovnega tiska, v skupnosti in solidarnosti je naša moč. poljedelec mora vedeti, da mora biti tudi obrtnik talent. Posvet, ki je trajal nepretrgoma skoro tri ure, je bil tako končan. Led je prebit in skupnemu ustvarjanju mojstrov in učiteljev je izstavljen temelj, katerega plodove nam pokaže najbližja bodočnost. Mokronog Rekord 86-letuega starčka. 8G-lelni starček .lože Cvelbar iz DObruškevasi je dosegel te dni lep rekord, ko je prehodil 18 km dolgo pot peš v Mokronog navzlic svoji visoki starosti v 4. urah in tričetrt. Umrla je 27. t. m. zvečer Ana VišČek, posestnikova žena na Škarpi pri Mokronogu. Vzorna in marljiva ženaj naj v miru počiva, ostalini naše sožalje! Pri motnjah prebave, želodčnih boleoihah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nev*olji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto lelo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem- katarju. v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Fram Jose-fove« vode. »Franz JoseTova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Claude Anet: 2 kivijema Roman ruske deklice. »Jaz sem hotela že davno oditi,« je zamrmrala ta, »ne vem, zakaj si se tako dolgo mudila... ne, prav dobro vem! — In biti moram v pisarni ob desetih! že zopet me bo oštel, ta samosilnik Perov- — Sploh pa sem preveč šampanjca pila!« ■ Gimnazijka jo je pomilovalno pogledala, zmignila nalahko z levim ramenom, kakor je bila njena navada, in ni nič odgovorila. Naglo je hodila, z lahkim brezskrbnim korakom, glasno peketajoč po asfaltu s svojimi visokopetnimi odprtimi čevlji ter se ozirala z vzravnano glavo okrog sebe. Občutila je veliko radost, da je prišla iz zakajene sobe v presenetljivo svežost nastajajočega pomladanskega jutra. Deklici sta šli preko obširnega Stolnega trga in se poslovili, ko je nenadoma zaslišala za seboj korake in se ozrla. Vitek študent v kroju, z dvema, v križ stoječima kladivama na čepici, je tekel za njo. Obstala je. Hladen, neprijazen izraz ji je legel na obličje, dolge obrvi Je namršila. študent, ki ni maknil pogleda z njenega obličja, je prišel v zadrego. Tresoč se od razburjenja, je jecljal: »Oprostite, Arijana Nikolaj evna. Čakal sem, kdaj boste sami. Nisem se mogel tako ločiti od vas. — Po vsem, kar se je med nama zgodilo J.« Z mirnim samozatajevanjem ga je prekinila: »Kaj pa se je zgodilo, prosim vas?« Mladenič je bil zdaj še bolj v zadregi. »Ne vem,« je jecljal, »ne vem, kako bi vam to razložil... Zdelo se mi je,.. Ali ste bili hudi name? Obupal sem. Recite rajši takoj. — Tako življenje je neznosno!« je zaključil izbegan. »Jaz nisem prav nič huda na vas,« je odgovorila Arijana, povdarjajoč vsako posamezno besedo. »Zapomnite si enkrat za vselej: jaz se nikoli ne kesam za svoja dejanja. — Ali se več ne spominjate, da sem vam prepovedala, da bi me na ulici ogovarjali? Čudim se, da ste to pozabili! Pod vtiskom ledenega dekličinega pogleda se je za trenutek obotavljal, nato se je okrenil in se oddaljil brez besede. Nekaj minut pozneje je Arijana Nikolaj evna prišla do velike lesene hiše. V pritličju so bile prodajalne. Povzpela se je v prvo in edino nadstropje, vzela ključ iz torbice In previdno odprla vrata. Stanovanjsko tišino je prekinjalo zgolj enakomerno tiktakanje velike ure v jedilnici. Po prstih stopajoč, se je mlada deklica zmuznil^ skozi dolgo prednjo sobo, Je tiho odprla vrata, za katero je stala ozka postelja. V njej je spala služkinja z odprtimi usti in napol oblečena. »Paša, Paša!« je šepetala Arijana. Služkinja se je prestrašena zbudila in hotela vstati. Arijana jo je potisnila na posteljo. »Ob devetih me moraš zbuditi, ob devetih, ali si me razumela? Danes predpoldne imam izpit.« »Prav, prav, Arijana Nikolajevna, ne bom pozabila. — Zdaj pa je že svetel dan. Kako pozno prihajate domov. Prosim vas, zavoljo Boga, čuvajte se. — Takoj pridem, da vas slečem,« je rekla in skušala vstati. »Ne, Paša, le leži. Prespi se še nekoliko. Na srečo se znam sama oblačiti in slačiti.« Nekaj minut pozneje je zavladal v vsej hiši Dvoranske popolen mir. — Ob devetih istega predpoldneva Je profesor zgodovine Pavel Pavlovič z drugima dvema učiteljema izpraševal učenke gimnazije, ki jo je vodila gospa Znamenska. Bil je to zaključni izpit. Kakih dvajset mladih deklet se je zbralo v veliki, svetli, goli šolski sobi. Polglasno, pretrgano govorjenje, šepetanje, kratke. nemirno izgovorjene besede, živahne oči so se lesketale na bledih obličjih. Nekatere so še nemirno listale po zgodovinski knjigi. Druge so vneto poslušale, kaj se godi na odru. Za vsako učenko je bilo določeno pet minut izpraševanja. Vsaka je prejela na lističu svoje vprašanje po žrebu in je imela toliko časa za razmi-šljevanje, dokler ni profesor izprašal njene predhodnice. Arijana Nikolajevna je ravnokar čakala, da pride na vrsto, in mečkala v rokah listih, ki ji ga Je dal Pavel Pavlovi«. Kami Jz Dravske banovine d Siiizlicni list kraljevske banske uprave Dravske banovine številka 44 z dne 29. julija 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izpremem-bah in dopolnitvah v zakonu o srednjih šolah. — Uredba o odseku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasacijskega sodišča. --Dopolnitev k pojasnilu o obremenjanju s cestnimi obveznostmi. — Odredba o ustanovitvi šuniarsko-teb niču ega odseka za urejanje hudournikov. — Objava glede pobiranja občinske trošarine v I. 1931. d Spremembe zakona o srednjih šolah, ki so bile 22. julija I. 1. priobčene v Službenih no-vinali , so stopile s tem takoj v veljavo. Zaradi tega se bodo vršili popravni izpiti že od '24. avg. t. I. naprej. Pravilno kolkovane prijave sprejemajo pisarne direktorjev do 15. avgusta. Morejo se poslati tudi po pošti. Razpored ustmenih in pismenih popravnih izpitov bo objavljen do 22. avgusta na gimnazijskih razglasnih deskah. Učenci in učenke, ki žele vslopiti v prvi razred gimnazije, bodo morale pred vpisom narediti sprejemni izpit, ki bo od 1. do 4. septembra. Od 1. do 15. septembra l>o pa tudi vpisovanje za vse ostale učence. Natančnejša navodila bodo ravnateljstva objavila o pravem času v časopisih. Toliko v vednost staršem in učencem, da ne bodo imeli sitnosti in se ne bodo izgovarjali, da niso bili obveščeni o iz-premembah na srednjih šolah. d Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani javlja učencem zavoda, da se pričuo popravni izpili 24. avgusta. Razpored je razviden na zavodovi oglasni deski. Vpis učencev v I. razred bo I. septembra, v razrede II. do VIII. od 3. do 5. septembra. Natančnejša določila so razglašena na oglasni deski. Te iz-preinembe so se izvršile radi izprenienjenega srednješolskega zakona, s katerim so se razveljavila prejšnja določila glede popravnih in razrednih izpilov ter vpisovanja, ki so bila objavljena v šolskem izvestju. d Ha/,pisane službe. Kraljevska banska uprava razpisuje na podlagi razpisa ministrstva za ftiči ja In o politiko in narodno zdravje z dne 17. julija 1931, S. br. 13.400 v državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju službo ekonoma in isilužbo ekonomskega pripravnika. Prosilci morajo izpolnjevali splošne pogoje za sprejem v državno službo, ki jih določa S 3 zakona o uradnikih. Poleg lega morajo dokazali prosilci za službo ekonoma, da ustrezajo pogojem iz odst. 7, §-a 20. zakona o bolnicah dn da imajo večletno prakso v upravno-računski stroki. Prosilci za službo ekonomskega pripravnika morajo imeti občo šolsko kvalifikacijo v zinislu § 45. odst. 2. zakona o uradnikih, t. j. popolno srednjo šolo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din koikovine prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložili najkasneje do 18. avgusta 1931 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. d Povečano glasilo Istranov. Iskra«, ki je doslej izhajala enkrat na mesec, je začela izhajati od 1. julija t. 1. trikrat na mesec v povečani obliki. Okoli nje se zbirajo istrski emigranti, ki jih vodijo znani predvojni istrski prvaki in narodni borci Spinčič, Trinajstič Cara, Katalinič, dr. Hrnčič in drugi ob sodelovanju one mlajše inteligence, katero so ti možje svoj čas vzgojili. List bo nadomestoval tisk, katerega so v Istri ustavili, in bo govoril v imenu onih Istranov, ki so ostali pod Italijo in ki sami ne morejo povedati, kar jim leži na srcu. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 761-7, termometer 14-4, relativna vlaga 78“/«, tiho, oblačnost 10, dež (9 1 mm), v Mariboru je kazal barometer 759 9, termometer 15-6, relativna vlaga 74°/o, smer vetra WNW 6, oblačnost 9, dež. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 23-6 (13), v Mariboru 25-5 (11-3), v Mostaru 35 (9 5), v Zagrebu 31-9 (15), v Beogradu 377 (IG), v Sarajevu 335 (14), v Skoplju 36-8 (16-3), v Splitu 33-4 (18 2). V oklepajih je označena najnižja temperatura. Ejubljana Četrtek, 30. julija 1931: Abdon in Sen. Pravoslavni, 17. julija: Marina. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s I a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * ■ Konzulat CjSR v Ljubljani sporoča, da 31. julija in 1. avgusta t. I. zaradi preselitve na Erjavčevo cesto 21 ne bo uradoval. Sprejem strank la dva dneva odpade. ■ Poslovilni večer učiteljstva merkautilnegu tečaja. Snoči so se poslovili v Zvezdi učitelji in učiteljice merkantilnega tečaja od profesorskega zbora merkantilnega tečaja. Večer je potekel zelo animirano. Drugi teden se prične 11. merkantilni tečaj, ki bo prav tako deljen v tečaj za obrtno-nadaljevalno in trgovsko-na-daljevalno šolstvo. ■ Kuhinja Delavske zbornice povečana. Kuhinja Delavske zbornice je začela tako lepo obratovati, da so postali njeni prostori v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti premajhni. Zato so dosedanjim prostorom dodali še en prostor, tako da ima kuhinja sedaj 4 jedilnice. Izmed teh meri zadnja, ki so jo naredili iz prejšnje kleti, okoli 17 ni. Kuhinja ima opoldne okoli 500 abonentov, zvečer pa okoli 300. Obenem z adaptacijo kletnih prostorov so napravili v kuhinjo tudi nov dohod, ki je takoj iz veže od blagajne, kjer se dajejo nakaznice za hrano. ■ Prva kolonija »Kola jugoslov. sester« v Ljubljani se bo vrnila iz Dečjega doma« v Kraljeviči 3. avgusta t. I. z večernim vlakom v Ljubljano. Druga kolonija 'Kola«: pa bo odšla 4. avgusta I. 1. ob 18. uri 55 minut iz glavnega kolodvora pod vodstvom gdč. učiteljice A. Likozarjeve. ■ Beneški večer je deviza weekenda, ki bo priredila SK Ilirija v soboto zvečer na svojem kopališču. Lani je prireditev izvrstno uspela. Tudi letos se obeta pester spored. Poleg čarobnega umetnega ognja bodo izvajali skakači Ilirije različne skoke v magični razsvetljavi žarometov. Na kopališču bo zgrajen plesni oder, na katerem se bodo sukali pari ob zvokih godbe 40 mož. ■ Odprta noč in dan so groba vrala. Umrli so Jurij Rezar, delavec, Bohoričeva lil.; Frančiška Benkovič, 49 let stara, bivša vrtna delavka, Vidovdanska c. 9 in Alma Mihelčič, 4 mesece stara, hči sltladiščnilSa drž. žel. v p., švabičeva ul. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! Zobozdravnik. dr. A. Praunseis zopet redno ordinlra Marijin trg 3 Telefon 27S2 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »GeutlemeiK Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 ■ Samokresi in puške na dražbi. Na policiji se je vršila včeraj licitacija zaplenjenega orožja. Licitacije so se udeležili ljubljanski puškarji in par zasebnikov. Za 23 pušk in samokresov je policija izkupila 832 Din. Samokresi so se dobili po 1 Din komad, puške pa so bile dražje. Kljub temu pa so bile tudi te poceni; izvzemši ene lovske puške, ki je bila kupljena za 425 Din. Orožje je bilo večinoma pokvarjeno. ■ Prometna nezgoda. Na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice se je zaletel v trgovskega slugo Josipa T., ki se je peljal s kolesom, šofer osebnega avtomobila 3-2110 in mu napravil na kolesu 350 Din škode. Kakor je dognala preiskava, je T. sam zakrivil karambol, ker ni pravilno vozil. ■ Dve tatvini koles. Na dvorišču Putrihove gostilne na Dolenjski cesti je bilo ukradeno livarju Antonu Bezlaju iz Bizovika kolo, vredno 1200 Din, iz veže Korenčanove trgovine v Krojaški ulici pa zidarju Japeljnu kolo, vredno 700 Din. ftlavibov m Odgoditev občinske seje. Zaradi odsotnosti nekaterih občinskih svetnikov bo prihodnja občinska seja namesto dne 6. avgusta šele v četrtek, dne 13. avgusta. ni Izlet v Apače. Izleta v Apače v nedeljo se bo udeležili s posebnim avtom tudi pevsid zbor .Jadran’. Prijave za avtobuse sprejema pisarna Narodne obrane v Grajski ul. 5 vsak dan od 18. do 20. ure. Cena za tja in nazaj 50 in 53 Din. Sobota zadnji dan! m Dva jubileja. Tukajšnji gasilec in reševalec, Anton B o r o v i č je opravil te dni 5000. vožnjo. Njegov tovariš, krojaški mojster Anton B e n e d i č i č pa 1000. m Vprašanje kolodvorske in carinske pošle ter carinarnice. Po večletnem odlašanju so bile te dni končno urejene vse formalnosti za gradnjo kolodvorske iu carinske pošle. Palačo bo- Kostišče za padle junake Te dni so dogradili v Rogatici spominsko kostišče za srbske in črnogorske vojake, ki so padli I. 1914. v rogatiškem srezu. Tega leta so hrabri junaki prodrli do Sarajeva, vendar so se morali zaradi premoči sovražnikov in zaradi elrategičnih razlogov zopet umakniti na desni breg Drine. Njih kosti so raztresene po vsem srezu, zda; pa so jim postavili za oddolžitev in za trajen spomin bodočim pokolenjem kostišče, v katerem bodo slyanjeni zemeljski ostanki 150 junakov, katere so na raznih krajih izkopali. Kostišče bodo slovesno blagoslovili 2. avg. I. 1. »Tunel« pod Terazijami V nekaj ietili bo vsa prestolnica kanalizirana Kakor pod vsakim večjim mestom, je nastal tudi pod Beogradom labirint kanalov za odlok, telegrafske in telefonske vode, električne kable itd. Pravcati lunel je pa 32 m pod Terazijami. Dolg je 1400 m in širok ter visok tako, da koraka po njem lahko odrasel človek. Ta tunel so zgradili še pred vojno in je glavni odvodni kanal za vso kanalizacijsko mrežo tega dela Beograda. Letos bodo še kanalizirali velik del prestolnice. Regulirali bodo Mokroluški potok in Čuburski in Banjiški potok. Do konca leta 1932. bo s tem kanalizirana tudi vsa periferija Beograda. b Odobrene ženitve oficirjev. Ministrstvo za vojsko in mornarico je odobrilo ženitev konjeniškemu polkovniku g. Sevoigu J. Vladimiru z gdč. Marijo, hčerko advokata Sajovica Josipa iz Ljubljane; inženjerskemu poročniku B a lobu J. Jakobu z gdč. Ljubico, hčerko pokojnega Mičiea Radisava, bivšega ekonoma i/. Neogina; artiljerij»kenm poročniku Golcu J. do začeli graditi najbrže že letos na jesen poleg glavnega kolodvora. Prav taku so bili slavljeni tudi novi predlogi zaradi gradnje carinarnice in se bo prostor v kratkem določil. in Ustanovni sestanek Društva zasebnih nameščencev. V torek zvečer je bil v hotelu iOrek ustanovni sestanek novega narodnega Društva privatnih nameščencev, kateremu je predsedoval knjigovodja g. Lojze Doležal. V pripravljalni od boi' so bili izvoljeni gg. knjigovodja R. Leban, novinar dr. F. Vatovec, tajnik Zveze gostilničarskih zadrug I. Petain, faktor L. Strašnik in upravnik S. Reja. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 m (»radbena iu uporabna dovoljenja. Na seji mestnega sveta dne 28. julija so se podelila sledeča gradbena in uporabna dovoljenja. — Gradbena dovoljenja: Mehanični tkalnici in apreturi Doctor in drug za gradbo prizidka in opal i 1 ii ice; Mehanični tkalnici E. Zelenka & Co.. za gradbo kotlarne; Ivanu in Mariji Verbič za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Beograjski ulici; Vilfanu Franju in Frančiški za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici; Mošiču Viktorju in Meliti za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Kettejevi ulici št. 27; Skušek Angeli za gradbo enonadstropne stanovanjske vile v Koroščevi ulici; Malzu Petru in Frančiški za nadzidavo nadstropja na hišo, Stritarjeva ulica 8, ter Koračiti Ivanu za gradbo enonadstropnega dvoriščnega stanovanjskega poslopja pri hiši Stritarjeva ulica 29. — Uporabna dovoljenja: Mehanični tkalnici in apreturi Doctor in drug za gradbo hišice za vratarja, prizidka, prizidka za tkalnico, poslopja za transformatorje, beliln,'ee, barvarne itcT.. za napravo lope za shranjevanje ambalaže in za gradbo skladišča za bombaževe bale; Koštoniaju Franju za preureditev stanovanjskega prostora v prodajalno; Tvrdki 11. I. Turad in tvrdka »Bata«, d. d. za preureditev trgovskih lokalov; Brandlu Josipu in Frančiški za gradbo skladišč, nadzidave nadstropja in preureditve pri hiši v Slrossmajerjevj ulici 5; Bauerle Tereziji za preureditev hleva v stanovanjske svrhe v hiši Livada 5; Globanu Ivanu za nadzidavo drugega nadstropja na hišj Smoletove ul. 19; Mustek Mariji in Šimnivu Cirilu za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Knse-skega ul. ter Lahu Jakobu za adpatacijo v hiši Glavni trg 2. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Nastop CakoTečkega športnega kluba, v Mariboru. V nedeljo bo gostoval po daljšem presledku v Mariboru Čakovec ki SK in bo odigrali ob 17.30 na (igrišču L SSK Maribora prijateljsko tekmo s SK Železničarjem. ni Tombola. I. SSK Maribora. I. SSK Maribor bo priredil dne 4. oktobra, v slučaju slabega vremena pa dne 11. oktobra t. 1. popoldne na Trgu svobode društveno javno tombolo in prosi vsa druga društva, da to upoštevajo. m Dva cirkusa. Po večletnem presledku je prispel v Maribor zopet velik cirkus. Poleg Magdalenskega parka se je nastanilo francosko podjetje »Amar«. Prva predstava je bila sinoči. V začetku avgusta bo pa prispel semkaj še veliki nemški cirkus »Soluieider«, ki ima 256 transportnih voz, 000 živali, več slo nameščencev in posebno atrakcijo »cirkus v vodi« v bazenu s 500.000 litri vode. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode 1. 1554 m Kinematografi. Grajski kino: >Ljubavni valček«. Kino Union: »Dvoje zaljubljenih«. m Prve češplje. Včeraj so na trgu prodajali prve letošnje češplje po 8 Din kg. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Mali trg. Na včerajšnjem malem trgu je bilo 7 voz krompirja, čebule in kumare, 12 voz sadja in 2 voza lesene in lončene robe. Perutnine so okoličanke prinesle krog 700 glav. Tudi sicer je bilo blaga zelo veliko. Cene sadja in zelenjave so nekoliko padle. Krompir se je prodajal po 2 do 3 Din kg, čebula 5 do 0 Din, česen 14 Din, paradižniki 8 do 10 Din, fižol v Jožefu z gdč. Dragico, hčerko pokojnega Čiriča Riste, bivšega posestnika iz Mostarja; pehotnemu poročniku g. Krstiču S. Dobro-savu z gdč. Ivano, hčerko Medveda Ivana, trgovca iz Sušaka; zrakoplovnemu poročniku Prestiniju R. Ivanu z gdč. Bla ženko, hčerko Margrajtnerja Franca, obrtnika *z Zagreba. b Senzacijoualna razprodaja. Znani novosadski bazar »Veliki pariški magacin« je prosil za prostovoljno javno dražbo vsega svojega inventarja. Razprodaja v tej največji trgovski hiši v Novem Sadu je za mesto senzacija. Tvrdka je svojim upnikom ponudila 40% poravnavo. Njene aktive znašajo nad 3 milijone dinarjev, pa-sive pa nad 5 milijonov dinarjev. b Trmoglav samomorilec. Pred dnevi je v Osijeku skočil v Dravo neki starec, katerega so še o pravem času potegnili iz vode. Bil je to 721etni J a noš Szabo iz Darde. Bil je pijan, v žepu je pa še imel prazno steklenico od ruma. Ko ga je policija izgnala v domovinsko občino, se je izvil iz rok policijskega agenta in zopet skočil v Dravo in utonil. b Zločin razočaranega Ijiihavnika. V Bogojev-cu pri Prokuplju je 251etni Mileta Raonič, sin uglednega domačina, v ljubosumnosti ustrelil svoje 201etno dekle Jelisavo lvaradžid. Imela sta se rada že tri leta. Nedavno pa se je Jelisa-va zagledala v drugega, kar je mladeniča spravilo v obup. Ker je mislil, da je Jelisava mrtva, se je Mileta pri priči ustrelil in obležal na mestu mrtev. b Samomor pred poroko. Veliko hrupa je vzbudil pred dnevi na Cetinju samomor glavnega knjigovodje uradniške hranilnice Dragiše Orliri nas vsaka nedelja bolj dolgočasna. Prireditve nobene, drugega itak nič in tako je na vseh koncih in krajih samo mrtvilo. Edino zabavo imajo Cerkničani sedaj še v Kolenu, kjer se jih vsak dan precej koplje. če ie vreme lepo. Tudi precej Rakovča-nov se pride vedno k nam kopat, kljub temu, da imajo več kot uro hoda. — V nedeljo do poldne so odšli vsi starejši Cerkničani v bližnje Begunj«, kjer se jan je naznanil vojni razpored. Pojioldan pa je bila v Begunjah gasilska veselica tamkajšnjega društva, ki je bila pa ves čas klavrna. Ni denarja! Kljub temu, da napravijo veselico gasilci! V ponedeljek na dan sv. Ane je bil v Cerknici vsakoletni kramarski in živinski semenj. Na kramarskemu sejmu je bilo jako žalostno. Nekoliko bolj živahno je bilo pri sv. Roku, kjer je bil živinski sejni. Semkaj je prišlo namreč tudi nekaj prekupcev iz Italije. Skoraj vsa živina, kar jo je bilo prodane,'je šla v Italijo. — Na živinskem semnju se je sjilašil neki bik, ki je začel tako skakati, tla so ga le s težavo ukrotili. Med skakanjem je podrl neko kravo in jo |iotem pohodil; zadobila je manjše poškodbe. Se razume, da je moral lastnik bika plačati lastniku krave manjšo odškodnino. V soboto pojioldan je obiskal jiogorelo vas Nadlesk minister inž. Dušan Sernec. Pogorišče si je ogledal v spremstvu tamkajšnjega župana g. Kržiča. Med potjo se je minister Sernec ustavil tudi v Cerknici. Šmarjeta ob Pesnici Sokol pri Amarjeli ob Resnici ustanovi v nedeljo 2. avgusta ob pol 8. uri zjutraj v šoli strelsko družino. Med fanti vlada za to veliko zanimanje. Sokol si bo oskrbel tudi igralni oder ter se še ni odločil, ali v ta namen kupi star oder v bližini ali si postavi novega. Ko bo minilo glavno poljsko opravilo, pa bo pričel z rednimi pevskimi in igralnimi vajami. Najbolj pa bi potrebovali prireditvene dvorane, a do te je še, žal, daleč. Vendar že razmišljamo o njej. Trbovlje Povratek kolonije društva rudniških nameščencev l morja. V nedeljo se je vrnila iz tritedenskega letovanja na Jadranu kolonija miših rudniških nameščencev. Kolonijo, ki je štela skupno 74 članov, in sicer 38 odraslih in 30 otrok, je letovala v Omišlju na otoku Krku. Udeleženci so se vrnili čili in zdravi in ne'mori'jo dovolj prehvaliti vzori.e organizacije letošnje kolonije. Kolonija je letos letovala pod vodstvom luk. učitelja gosp. Mirko Sušnika, gdč. Brandtstaterjeve in rudniškega poduradntka g. Mariina Permeta. Za brezuoslue rudarje. Rudnik Majevica pri Tuzli v Bosni sprejme 100 rudarjev, in sicer samce ali oženjene brez obitelji, ker za oženjene ni stanovanj na razpolago. Razglas občine. V smislu odloka komande celjskega vojnega okrožja poziva županstvo vse lastnike vprežne živine, ki se še niso prijavili tu-kajšnemu vojaškemu oddelku, da to takoj store. Tu se gre za popis konjev, volov in vozov, kakor tudi motornih vozil, ker se bode vršil nr.i-ho In ji me- »c n jih-pregled po vojaški komandi. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Žrebci med seboj Objesten žrebec je hudo poškodoval svojega tekmeca Trebnje, 28. julija. Posestnik Anton Zupančič iz Jezera ima v oskrbi dva krasna žrebca, ki sta last banske žrebčarne v Ljubljani. Izročena sla mu bila pred meseci za pleme v okraju Trebnje in bližnji okolici. Žrebca sta bila izredno čila in divja. Oskrbnik ju je vodil vsak dan na daljše sprehode. Ko je včeraj skupno s tovarišem tako peljal žrebca, se je dogodila huda nesreča. Na poti proti domu je nenadoma žrebec »Ur-meni Nonius« prehitel žrebca »Karabasa«. Ko je bil ob njem, je brcnil nazaj in vstran ter karabasa hudo poškodoval. S silnim sunkom mu je pretrgal kožo in meso ter prelomil kost v piščalki na levi nogi. Žrebec se je zrušil. Poklicani državni živinozdravnik iz Novega mesta je ugotovil, da bo treba žival jiokflnčali ali pa izročiti mesarju. Dogodek je videlo več prič, ki so žrebce na sprehodu opazovale. Žrebec je po oddajni pogodbi cenjen na 12.500 Din. Nesreče oskrbnik ni kriv, ker je ravnal z žrebci zelo previdno. Oskrbnik je siromašen posestnik in bi bila nesreča dvojna, če bi moral s svojim premoženjem plačati odškodnino za pouesrečeno žival. Ormoški paberki Seja se vrši za sejo in odločilni činitelji so trudijo, da čimbolj pomagajo dvigniti naše gospodarstvo. Seja »Zadružne elektrarne« nam je prinesla obljubo znižanja toka, ki sedaj slane 8 Din k\v., ampak tudi ta obljuba je le po-gojna. Boljše se je odrezala seja "Olepševalnega odseka-, ki namerava spričo naraščajočega tujskega prometa otroško igrišče in kurje pre-pelišče premestiti iz mestnega parka na sejmišče ali v mestno graho, in mestni park preurediti v svojo svrho. Ravnotako se namerava nekdanji »Turn-platzs preurediti v šetališče, kar je res potrebno. Burna jc bila seja mestnega občinskega sveta, ki^ ni bila niti zaključena, ker gospodje niso čakali na zaključek. Proračun za leto 1932 je v celoti sprejet. Posojilo za zidavo vi-ničarije soglasno odobreno. Nakup beciklja za člana gospodarskega odseka soglasno odobren — torej vse sprejeto brez večjih debat. Samo točka o razmerju mestne občine do »Zadružne elektrarne« je dvignila precej prahu ter se ni zaključila in se bo nadaljevala pri prihodnjih sejah. Sokolstvo Domžalski sokolski prapor Domžalski Sokol je praznoval lansko leto 25-■lelnico svojega obstoja. Že tedaj je nameraval irnzviti svoj prapor, kar pa mu gmotne razmere niso dopuščale, čeprav so marljivi naraščajniki nabrali precejšnjo svoto. Letos ob proslavi 20-letniee zgraditv Sokolskega doma pa se je domžalskemu Sokolu izpolnila želja, da razvije sokolski prapor. Marljivi nabiralci, zlasti bivši starosta brat Tomo Petrove, so nabrala toliko denarnih prispevkov, da sl je moglo društvo nabaviti društveni prapor. Največjo podporo in pomoč so nudili pri nabavi j>j-a|jc i starosta brat Egidij Sotina in bral Franc Majdič, velopo, -sinil; in tovarnar v Viru pri Domžalah, 'katerima izreka Sokol svojo Iskreno zahvali. z zagotovilom, da se bo domžalski Sokol še z večjim navdušenjem oprijel sokolskega dela. Društveni prapor je izdelal Državni osrednji zavod za pospeševanje ženske obrti v Ljubljani. Prapor ima na eni strani rdeče polje, prepleteno z uamentiko iz domžalske okolice, na drugi strani pa je državna trobojnica z napisom. Prapor je razstavljen v izložbenem oknu veletrgovine Mayer v Stritarjevi ulici, nakar opozarjamo cenjeno občinstvo. Slavnostno razvilje bo 9. avgusta 1931 pred domžalskim Sokolskim domom. K slavnosti so vabljena vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice. Točen spored bomo še objavili. Zdravo! Ljubljana, četrtek, 39. julija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20.00 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.30 Adamičev večer: I. Uvodno besedo govori ilr. Slane Vurnik. —- II. Samospevi ge. Pavle Lovšelove in Mirka Jelačina. 21.30 Cello koncert g. Bogita Leskovica. 22.00 Slovenske narodne poje in spremlja na harmoniko g. Ivan Germ iz Amerike. 22.30 Čas, dnevne vesli, napoved programa za nasleduji dan. Ljubljana, petek. 31. julija 1931. 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kviutel. 1930 Gospodinjska ura. gdč. Cilka Krekova. 20.00 Pravljice za odrasle gdč. Anla Kovačič. 20.30 Prenos iz Beograd: 22.30 ('as, dnevne vesli napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek. 30. julija 12.20 Kuhinja 2.30 Plošče. 13.3)1 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 ah 30 Beo grad. 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba. Beograd, četrtek. 31). julija. 11.30 Plošče. 12.4:. Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 19.00 Klavirski koncert. 19.30 Narodne pesmi. 20.0Die Presse des Sovjetunionc, izšlo v založbi K. Dunker, Berlin) natančno opisuje organizacijo ruskega časopisja, tehniko urejevanja in plače urednikov in stavcev. Prav zanimivo opisuje tudi delovanje najboljših ruskih časnikarjev Lenina, Trockega, Stezlova itd. Zgodovina boljševiških revolucionarjev je ob enem zgodovina revolucijonarnih časnikarjev. V Rusiji sta »revolucijonar« in »časnikar« eno! Pri vseli volitvah v razne strankine odbore gledajo na to, da so vodilni možje tudi sposobni časnikarji, tako da je vsak voditelj lahko tudi urednik. S tem pa je urednikom listov odprta pot do najvišjili mest v stranki. Za naročnino in za oglase se v Rusiji ni treba nobenemu listu nič brigati, ker določa stranka, da mora biti vsak član stranke naročen na ta ali oni strankin list. Za denar skrbi vedno stranka in ker je trgovina podržavljena, so tudi oglasi precej odveč. Sovjetsko časopisje je organizirano po pokrajinah. Visoko zgoraj stoji centralno glasilo stranke za delavce, kmete in za rdečo armado. Tudi posamezni sovjetski kom sarijati imajo svoja centralna glasila. GIa*no glasilo sovjetov je moskovska »Pravda«. To priobčujejo najodličnejši člani stranke svoja mnenja o vseh javnih vprašanjih in mnenje »Pravde« ima moč postave. In če »Pravda« koga »napade«, ta je svojo karijero tudi že končal... Na čelu celokupne časopisne organizacije stoji tiskovni odsek komunistične stranke. Ta nuna vpliva samo na strankine Ii3te, ampak na vs« delavsko in kmetsko časopisje sploh. Tiskovni oddelek krbi za to, da dobe vsa uredništva vedno in pravočasno vsa potrobua navodila, kako in kaj naj piSejo, da s« inzumevanje za cilje komunistične stranke vedno bolj širi. Tiskovni odsek seveda tudi liste »cenzurirat, kajti on ima pravico, objavo gotovih vesti prepovedati, ali pa naroči, da se ta ali ona vest prav posebno podčrtava. Posebnost sovjetskega časopisja je tudi to, da sprejema jako rado pritožbe proti upravi. Vsako pritožbo vestno preiščejo, in če se izkaže kot utemeljena, se dotičneinu grešniku ne godi dobro. Pritožb sicer ne objavljajo, pač pa jih zelo upoštevajo in tudi to je vzrok, da stranka še ni izgubila zaupauja med ljudstvom. Sladkorna bolezen in sladkor Sladkorna bolezen se je zadnja leta skoro po# vseh evropskih in izvenevropskih državah močno razširila; najbolj v Zedinjenih državah, kjer je umrlo na tej bolezni od vsakega milijona prebivalcev po 100 oseb. Na Pruskem jih je pomrlo po 153 na 1 milijon prebivalcev, na Angleškem pa po 142. V letih 1918. in 1. 1919. je umrlo v Prusiji na tej bolezni na 1 milijon prebivalcev le 59, na Angleškem pa GO oseb. Zanimivo je tudi to, da je pomrlo prej dosti več moških na tej bolezni kakor žensk, dandanes pa prevladuje število žensk. Nekateri so trdili, da se je ta bolezen razširila tako zelo zaradi večjega vživanja sladkorja. Ta trditev pa, kakor kaže, ne drži. Na Pruskem se je konzum sladkorja dvignil zadnjih 5 let le od 22 na 27 kil za osebo na leto, zadnje leto pa je konzum sladkorja v Prusiji celo nazadoval. V Ameriki se je konzum sladkorja zvišal le od 56 na 59 kil letno na osebo, v Angliji pa je celo padel od 53 na 51 kil. Največ ljudi oboli na sladkorni bolezni v velemestih, razmeroma malo pa na deželi. Nepismenost v Evropi Število nepismenih ljudi ali analfabetov je kljub rastočemu številu šol v Evropi še vedno visoko. Najslabše so v tem pogledu razmere na Portugalskem, kjer je umetnost branja in pisanja še vedno posebna pravica premožnega sloja ljudi. Nepismenih mož je na Portugalskem 00, žensk pa 74 odstotkov. — V Grčiji ne zna brati in pisati 37 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk; na Španskem je analfabetov 40 odstotkov moških in 53 odstotkov žensk. Tudi v Rusiji je še slabo: 30 odstotkov moških in G2 odstotkov žensk ne pozna črk. V Bolgariji jih je 30 odstotkov, odnosno 63 odstotkov (žensk), na Poljskem 33 odstotkov (žensk 38 odstotkov), Italija pa 24, oziroma 30 odstotkov. Čudno pa je, da je na Finskem le 1 odstotek analfabetov, čeprav je Finska spadala prej pod Rusijo. Na Češkem je 7 odstotkov analfabetov, to pa zaradi Podkarpatske Rusije; sicer je na Češkem komaj 2 odstotka analfabetov. Vodni avtomobil Že stara želja vseh športnikov, zlasti avtomobilistov, je, da bi dobili avtomobil, s katerim bi se vozili lahko ne samo po suliem, ampak tudi po vodi. Danes morajo namreč gospodje delati včasih velike ovinke, če hočejo čez vodo, da pridejo do kakšnega mostu; če bi pa imeli voz, ki bi vozil po suhem in po vodi enako lahko, bi imeli od svojih izletov in potovanj mnogo več užitka. Tak voz pa je sedaj iznašel neki L. C. Lam-bert, ki rešuje to vprašanje že več let. Njegov »vodni avtomobil« se je baje pri preskušnjah zelo dobro obnesel. Po vodi vozi sicer počasnejše, ampak vozi. Na suhem izgleda voz kakor navaden avtomobil, v vodi pa deluje kakor motorni čoln. Na suhem se premikajo kolesa, v vodi pa ga poganja propeler, ki je pritrjen zadaj. Posebna naprava omogoča, da se spoji motor ali s kolesjem ali pa s propelerjem, tako da v vodi kolesa mirujejo, na suhem pa propeler. Ignacij Loyola Ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Loyola je umrl pred 275 leti dne 31. julija 1. 1556. Leta 1622. je bil proglašen za svetnika. Ženske v polarnih krajih Iz Moskve poročajo, da je ženska, ki živi najbližje severnega tečaja, komaj 20-letna soproga profesorja Ivanova, ki živi na Hvoker-jevem otočju, komaj 9 stopinj severni širino daleč od tečaja. Mlada gospa je v znanstvenih krogih dobro znana in zaradi njene lepote so ji dali pridevek »Miss severni tečaj«. Tudi profesor Samojlovič, ki leti sedaj s »Zeppelinom« v polarne kraje, jo prav dpbro pozna in vo marsikaj zanimivega povedati o njej. Piše se Elizabeta Demme (v Rusiji obdrži ženska tudi po možitvi svoje dekliško ime) in je ruska Nemka, kakor že njeno ime pove. Študirala jo biologijo in se je udeležila velike znanstvene ekspedicije v Turkestan. Je tudi izborna bolj-ševiška agltatorka. Na to je delala dve leti na biološkem zavodu za polarne kraje v Leningradu, kjer se je seznanila z asistentom prof. Samojloviča Ivanom. Ko pa so poverili Ivanovu vodstvo polarne postaje na Ilookerjevem otočju, ni hotela zapustiti svojega moža, ampak je šla ž njim in dela tam kakor vsak moški. Oba sta odpotovala tja na parniku »Lomonosov«, ki jo pripeljal tja tudi živeža za dve leti. Po zadnjih poročilih se počutita tam oba prav dobro« Usnje iz ribje kože časi, ko so izdelovali tudi čevlje za žensko samo iz trpežnega govejega usnja, so že zdavnaj minili. Danes izdelujejo fino usnje iz kačjih kož in iz kožic martinčkov, zlasti iz kože kameleonov. Te kože pa so vedno bolj drage, ker je teh živali vedno manj, in zato so morali začeti misliti, kje bi našli kakšen nadomestek, in v Italiji so res začeli delati poskuse s kožami somov in delfinov. V Sredozemskem morju je zelo razširjena neka vrsta somov (»mačji« som), ki dajejo tudi vžitno meso. Te ribe so zategadelj tudi pridno lovili; za delfine se pa ni nihče zmenil. V najnovejšem času pa so začeli strojiti poleg somovih tudi delfinove kože in poskusi so tako napredovali, da ne bo dolgo trajalo, ko bodo začeli ribje kože praktično uporabljati za izdelovanje najfinejših usnjenih predmetov. Kakor se je pokazalo, so delfinovo kože izvrstne in dosti boljše kakor somove. Za kratek čas »Ali je ta ženska tam kakšna prijateljica tvojega ženina?« »Ne, lo je njegova tašča!« * »Dragi moj, ali si sedaj na mene mislil?« »Zakaj? Saj se vendar nisem smejal!« * »Ti, stari, ali bi šel v nedeljo popoldne kam z menoj?« »Najrajši za tvojim pogrebom!« — Val v Ljubljani. Podmornica »Nautilus« preti odhodom na severni tečaj Podmornica »Na*|ilusc, s katero namerava kapitan VVilkins doseči severni tečaj pod vodo, se je med vožnjo iz Amerike v Anglijo močno poškodovala. Sedaj so jo popravili v angleški ladjedelnici v Devonportu in je zopet pripravljena nadaljevati svojo pot. Upor v Sevilji Pti nemirih v Sevilji (na Španskem) so v nekem predmestju popolnoma podrli hišo, kjer s« se skrivali anarhisti. Hišo so razstrelili s topovskimi streli, ker se stanovalci niso hoteli uda ti. — Na sliki vidimo top, s katerim so hišo razstrelili, na desni pa vidimo, kako iščejo pri nekem anarhistu orožje. Izdaja tiskarna »Horkure OregcčiJeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Uihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. Stran 8 JUGOSLOVAN Četrtek, 30. julija 1931. Modema obutev za poletno sezono.