Fofctnina plačana v gotovfnT
Marmorna
Cena 1 Dfn
Leto V. (XII.), štev. 92
Maribor, petek 24. aprila 1931
»JUTRA"
kha/ a razu n nedelje m praznikov vsak dan ob16.un Račun pH poStnam čsk, zav. v Ljubljani št. 11.409 mesečno preietian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Italijani pri nas —
naši v Italiji
Minulo nedeljo se je vršilo v Obrije-žu, v okraju pakračkem v Slavoniji, veliko kmetsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 2000 oseb, večinoma sami tamošnji italijanski kolonisti, ki so se že pred 60 leti pričeli tam naseljevati. Imenom teh italijanskih kolonistov je na zborovanju spregovoril Pinko Be-navetura. Njegov govor je z ozirom na primerjavo prilik, v katerih žive Italijani v naši državi na eni in Jugoslovani pod Italijo na drugi strani, tako značilen, da je potrebno, da si predočimo iz njega nekatere odlomke.
Uvodoma pozdravljajoč velik kmetski l>qkret, ki valovi pod vodstvom »našega prvega seljaka« Karla Kovačeviča Do celi državi, in povdarjajoč, da bodi konec zablodam raznih strankarskih voditeljev, naglaša, da tu naseljeni Italijani nočejo samo od strani gledati velikega gibanja, ampak smatrajo za svojo dolžnost, da se mu priključijo.
Pred 60 leti — je nadaljeval Benave-tura — so nas težke okolnosti v naši stari domovini Lombardiji in Benečiji Prisilile, da smo šli v nove kraje iskat boljšo in novo domovino. Srečna usoda nas je pripeljala v te kraje lepe Slavonije, blagoslovljene z vsemi božflmi darovi. Njene valovite ravnine, naseljene od Hrvatov in Srbov, so nas sprejele lepo in na krčevinah starodavnih pragozdov smo prišli do vsega obilja. S pridnim delom smo sezidali cvetoče vasi, ki v svoji lepoti kažejo obilje blagostanja, ki ga vsj uživamo. Poštenje in marljivost nam je geslo in razvili smo vse sile, da postanemo dostojni državljani nove domovine, in zlasti smo pazili, da smo složni z ostalimi kmečkimi tovariši, ki so nam vedno in povsod izkazovali bratsko zvestobo.
Pravi napredek in silni porast našega blagostanja se je pričel po prevratu v novi državi. Prišli smo do takšnega blagostanja, kakor sl nikdar niti misliti nismo mogli. Nas Italijanov je tu krog UiOO in smo večinoma še pristojni v stari domovini. Moram pa na tem nie-Stu svečano izjaviti, da živimo v svobodoljubni državi Jugoslaviji, v kateri uživamo vse pravice svobode, kakor-*ne uživajo Srbi in Hrvati. Svobodno **hko povsod povemo, da smo Italijani, 8v°bodno na vsakem javnem mestu go-VOr,«»o italijanski in odgajamo svojo de-C|k 8?*0<tao v našem materinskem je-ziku, svobodno lahko javno govorimo in ?r,r®Mnio svečanosti in nihče nas nikjer m nikdar ne n,0tj. Svobodno izpovedujemo vero svojih očetov, še več, v naši župni cerkvi v Pakracu so bile leta in leta cerkvene prepovedi v italijanskem jeziku tako dolgo, dokler smo sa-™ »o noteli, in župnija je imela duhovnika, ki je moral znati italijanski jezik, .v",®.	,	,s,ta Pfišla sem k nam dva
italijanska duhovnika iz Italije, da vidita, kaj delamo, kako nam je in da nas potolažita. Bila sta med nami več me-
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu	£
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
Dunaj in Berlin o Beneievem
ekspozeju
DOČIM NEMŠKI LISTI PRIZNAVAJO STVARNOST DR. BENEŠEVIH IZVAJANJ, PA JIH AVSTRIJSKI LISTI ODLOČNO ODKLANJAJO.
DUNAJ, 24. aprila. Izvajanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-r.eša v zunanje-političnem odboru parlamenta, v katerih je včeraj naglašal, da avstrijsko-nemška carinska unija ni izvedljiva niti s političnega niti gospodarskega stališča, so izzvala v avstrijskem parlamentu veliko razburjenje. Dunajski listi protestirajo posebno proti temu, da se hoče dr. Beneš izdajati za nekakega zaščitnika Avstrije.
Tako piše »Neue Wiener Zeitung«, da je najvažnejši del Beneševega govora njegova izjava, da brez sporazuma med Berlinom in Parizom ni misliti na trajni mir v Evropi. Tudi gospodarske ideje dr. Beneša potrebujejo še pojasnila. Tako je dr. Beneš popolnoma pozabil na reparacijski problem, ki je eden glavnih razlogov za sedanjo gospodarsko krizo.
»Wiener Neueste Nachrichten« nagla-šajo, da se samo z navajanjem dokazov proti avstrijsko-nemški carinski uniji, tega načrta ne bo moglo spraviti s sve-ta.
»Arbeiter Zeitung« piše, da bi dr. Be-
neš carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo najraje prepovedal in diktiral Nemcem, kaj morajo storiti. To pa pomeni poseganje v notranje razmere druge države, proti čemer se je treba odločno zavarovati. Češkoslovaška neprestano naglaša, da stremi po zbližanju z Avstrijo. Ko pa je bila pred leti pogodba med Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo o uvedbi prednostnih carin že skoro gotova, pa so se pogajanja v zadnjem trenutku razbila samo vsled odpora praške vlade.
BERLIN, 24. aprila. Ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra je vzbudil v javnosti največje zanimanje. Časopisje naglaša svoje zadovoljstvo nad stvarnostjo Beneševih izvajanj, vendar odločno zavrača trditev, da jc smatrati dunajski dogovor kot politicum in ne kot čisto gospodarski ukrep. Dr. Beneš zatrjuje, da hoče carinska unija ustvariti dva gospodarska bloka v Evropi. Poudariti pa se mora, da Nemčija nikakor ne stremi po kaki gospodarski hegemoniji.
Novi momenti v Resnikovem
procesu
NASPROTUJOČE SI IZPOVEDBE ZASLIŠANIH PRIČ.
Maribor, 24. aprila.
Razprava o nasilni smrti finančnega pripravnika Janka Resnika dne 7. septembra 1926 se nadaljuje in postaja vedno bolj napeta in zamotana. Vsi štirje obtoženci slejkoprej zanikajo vsako krivdo in da bi kjerkoli priznali, da so sodelovali pri umoru.
Veliko pozornost je vzbudilo včeraj pismo trgovca Pompreina iz Špilja, pri katerem sta Bezjak in Klemensberger kupovala tihotapsko blago. Pomprein sporoča v pismu, da k obravnavi ne more priti, pač pa potrjuje, da sta Bezjak in Klemensberger res 6. sept. popoldne pri njem nakupila razno blago in nato odšla. Naslednjega dne zjutraj je bil pri njem znani tihotapec Karel Šketa, viničar iz Partinja, polbrat Bezjaka, ki je odšel po nakupu proti meji. Šketa je po porotni obravnavi oktobra 1927 odšel v Ameriko, pustivši tu ženo in otroke. Tri priče so potrdile, da je Šketa kritičnega dne 7. septembra 1926, okrog 9. ure, ko je bil Resnik umorjen, Pritekel ves upehan iz gozda v kočo Marije Muhič ob meji. Prosil jo je za drugo srajco, češ da so ga prijeli finan-carji, a jim je ušel in si pri tem raztrgal srajco. Prosil je tudi za vodo, da se umije. Muhičevi so mu res dali vodo
in srajco. Ko se je umil, je odšel, ne da bi se poslovil. Muhičeva hčerka je svojčas izjavila, da se je Šketa tedaj umil po obrazu, rokah :n životu. Trgovec Pomprein bo sedaj še osebno zaslišan.
Zanimivo je bilo tudi zasliševanje znanega tihotapca Franceta Glaserja, posestnika v Studencih, ki je bil svoje-časno skupno zaprt z Bezjakom. Bezjak mu je tedaj pripovedoval o umoru Resnika in kasneje, ko sta nekoč tihotapila iz Špilja, tudi pokazal kraj, kjer je bil izvršen umor v gozdu. Ko je prišel nato Glaser k Muhičevim, mu je Marija Muhič pripovedovala, da je 7. septembra 1926, okrog 9. ure, pritekel v smeri iz ceršaškega gozda, kjer je bil Resnik umorjen, Bezjakov polbrat Karel Šketa iz Partinja, ki je pravil, da je imel konflikt s financarji, a jim je ušel. Prosil je Muhičevo, naj mu da drugo srajco, njegovo — ki je bila krvava — pa mu je morala oprati. Muhičeva mu je tedaj tudi pripovedovala, da Bezjak ni nič kriv, temveč Šketa.
V	istem smislu je pripovedovala Gla-serju tudi Muhičeva soseda Marija Kužner, ki je tedaj še pristavila, »da bi šla vsa Muhičeva hiša, če bi ona vse izpovedala«. Muhičevi (starejša in mlajša)
secev, iznenadena sta bila nad svobodo, ki jo uživamo, nad našim napredkom in bogastvom, in ko sta odšla, sta obžalovala, da ne moreta ostati tu dalje, , da bi uživala to blagostanje. Ml smo v polnem pomenu besede zadovoljni, povsod spoštovani in naša srčna želja je bila, da to javno in pred vsem svetom povemo. Izrekamo globoko državljansko zahvalo in udanost dobremu
našemu kralju Aleksandru Prvemu, vladarju najsvobodnejše države Evrope!
In sedaj primerjajmo to odkrito izjavo, ki kaže, v kakih razmerah živi tam pri Pakraou 1500 Italijanov, ki niti niso naši državljani, in prilike, v katerih živi nad pol milijona našega naroda v Italiji, ki so njeni državljani! Komentar pač ni poseben!
sta že v preiskavi priznali, da se je Šketa res pri njih umij in dobil tudi drugo srajco, ker si je svojo pri spopadu s financarji raztrgal, nato pa odšel, ne dai bi se poslovil. To je potrdila tudi Kuž-nerjeva.
Danes bo Glaser konfrontiran z Mari* jo Muhič in Marijo Kužner.
(Tlariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Petek, 24. aprila ob 15. uri »Veriga*.
" Dijaška predstava. Znižane cene. Sobota, 25. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. Sprememba repertoarja.
Nedelja, 26. aprila ob 15. uri »Začarana žaba«. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Leseni konji«. Znižan« cene« Zadnjič.
Pondeljek, 27. aprila. Zaprto.
Iz gledališča. Ker v nedeljo, 26. t. m. vojaška godba ni na razpolago, se mora Kalmanova opereta »Cirkuška princesa« ponoviti že v soboto, 25. t. m. ob 20. uri. Kuponi. — Otroška predstava »Začarana žaba« se bo zato vprizorila v nedeljo, 26. t. in. ob 15. uri. — Zvečer ob 20. uri-bo poslednja vprizoritev zanimive francoske družinske komedije »Leseni konji«. Znižane cene. Zadnjič.
Poziv fotografom!
Na tujsko-prometni razstavi v jeseni leta 1931 bo v njenem propagandnem delu poseben oddelek namenjen fotoklo-ristiki. Pripravljalni odbor razpisuje radi tega 11 nagrad za najboljše poveča-* ne fotografije tujsko-prometnih krajev Dravske banovine in sicer: 1. nagrada Din 750.—, 2. nagrada Din 500.—, 3- nar grada Din 300.— in 8 nagrad a Din 150,-j
Natečaja se lahko udeleži vsak poklicni fotograf ali fotograf-amater Jugoslovan. Slike se morajo predložiti pisarni pripravljalnega odbora za prireditev tujsko-prometne razstave, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1, bodisi že v povečanem obsegu, bodisi vsaj v formatu 9X12 cm pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri sc nahaja točen naslov natečajnika, najkasneje do 20. ju-ftiU 1931.
Natečajnik nagrajenih slik v merila vsaj 9X12 cm se zaveže, da da sliko v ustreznem merilu, vsaj 30^40 cm, na razpolago pripravljalnemu odboru za razstavo. Poleg nagrajenih slik se morejo razstaviti tudi druge fotografije v povečanem merilu, kolikor bo to dopuščal prostor. Nagrajene slike more pripravljalni odbor na svoj račun pomnožili ter jih uporabljati za tujsko-promet-no propagando.
Nov mestni avtobus.
V	sinočnji tajni seji je občinski svet mariborski sklenil, nabaviti pod roko še skoro nov avtobus tvrdke Saurer, z originalno karoserijo, za znesek 215.000 Din. Avtobus je namenjen predvsem za prevoz posetnikov kopališča na Mariborskem otoku, ki bodo imeli tako na razpolago veliko udobno vozilo.
Naša požarna bramba rabi nov naraščaj!
Po prizadevanju vežbalnega mojstra naše gasilske družine, Josipa Volčiča, se bo v kratkem otvoril nov tečaj za naraščajnike. V novi tečaj se je prijavilo že 6 obrtnikov in uradnikov, med katerimi sta celo dva mestna uradnika. Vsi nesebično misleči Slovenci, ki se hočejo res žrtvovati za blagor svojega bližnjega se vabijo, da prijavijo svoj pristop v predstoječi tečaj vežbalnemu moistru Jožetu Volčiču v Mariboru.
Stran	Mortbnrct,-*	vf	f
II. redna seja mariborskega občinskega sveta
se je vršila sinoči ob 18. y mestni posvetovalnici pod predsedstvom g. župana dr. Juvana.	;
Župan se je uvodoma v toplo občutenih besedah spomnil večletnega delavnega člana občinskega sveta Karla Robausa,
Ki je umrl 27. marca. Občinski svet je govor poslušal stoje in zaklical pokojniku v spomin »Slava!«
Nadalje je poročal župan o interpretaciji čl. 6 fin. zakona, ki jo je izdalo ministrstvo financ na prošnjo mestne občine. V smislu te interpretacije se v I. 1932 ne bo smela več pobirati ne gostaščlna In ne kanalščina ter vodarina.
Občinski svet bo pri sestavi novega proračuna moral iskati nove vire dohodkov za okrog 7 milijonov dinarjev. Zato bo potrebno, skleniti proračun že na'kasneje do 1. sept., da bo do Novega leta že potrjen.
Nedeljene uradne ure
zniža cena plinu
pri mesečni porabi do 50 kub. metrov na 3 Din, od 50 do 100 kub. metrov na 2 Din.
Podaljšanje vodovoda na Tezno
se je na prošnjo tamošnjega krajnega šolskega odbora dovolila pod pogoji, ki jih je določil mestni gradbeni urad.
Ob priliki proračunske razprave se je vzel v proračun znesek 100.000 Din bodisi za zgradbo zasilne stanovanjske barake, bodisi kot anuiteta za enomi-lijonsko posojilo za zgradbo nove stanovanjske hiše- Sinoči je občinski svet sklenil, da bo najela občina posojilo v iznosu enega milijona dinarjev za novo stanovanjsko hišo. Ako bo fin. ministrstvo posojilo odobrilo, se bo o gradnji v obč. svetu ponovno razpravlja'o.
Za peti odsek je poročal obč. 'svetnik Murko o raznih koncesijskih zadevah.
V	avtobusni odsek e bi! mesto umrlega Robausa izvoljen
FPVtf T «?*•«	VMariboru,	dne	24.	IV. 1931'
I
Mariborski	in
so se dovolile na prošnjo mestnih uslužbencev v mesecih juni u, ju'iju in avgustu.
Vsa poročila I. odseka so se odložila za tajno sejo.
Za drugi odsek je poročal dr. Strmšek Za podporo šolsk?m kutrnjam na mariborskih osnovnih šolah, katere bo organiziral Zdravstveni dom in v katerih bo na vsaki šoli po 30 nabev-nejših otrok dobivalo dnevno ob dneh pouka ob 10. m'eko, se e dovolilo za vsako šo'o 2000 Din, skupno torej 18.000 Din letno.
Sklepanje o prispevku za banovinski fond za brezposelne se je v svrho podrobne proučitve odložilo, ker občina itak ogromno mnogo stori za brezposelne. Nekaj bo občina vsekakor votirala in sicer iz fonda za nepredvidene izdatke.
Vprašanje ustanovitve novega dnevnega zavetišča za peti okraj,
ki ima v svojih dveh šolah skoro ravno toliko otrok (1000) kot vse ostale mariborske osnovne šole (1100), je že dolgo aktualno. Odsekov predlog, naj bi se naročilo gradbenemu uradu, da poišče kakšno primerno poslopje, ki bi se začasno vzelo v najem, dokler ne bo občina mogla zgraditi novega poslopja, je bil soglasno spre et.
Sledilo je poročilo tretjega odseka (Stabej).
Zgradba tovarne Zelenka In drug v Linhartovi ulici,
proti kateri je bilo nekaj pritožb, se je na podlagi poročila gradbenega urada in pod pogoji, ki jih je ta urad sestavil, dovolila.
Na predlog Olepševalnega društva se je sklenilo, na
Tappeinerjevem spomeniku na Slomškovem trgu nadomestiti nemški napis s slovenskim.
Sklepanje o
odstranitvi podstavka bivšega Tegetthoffovega spomenika
na Jugoslovanskem trgu se je odgodila, ker je med tem dobroveljska organizacija prišla s predlogom, naj bi se na tem podstavku postavil spdmenlk vsem dobrovoljcem Iz Dravske banovine,
ki so padli v bojih za osvobojenje in ujedinjenej v svetovni vojni.
Za četrti odsek je obč. svetnik Pušenjak poročal o sklepih, ki jih je odsek storil glede davščine na blagovni promet In zadevnih pritožb.
Odsek se je v principu postavil na stališče, da je treba vsekakor doseči v proračunu predvideni finančni efekt, vendar pa tudi ugoditi raznim upravičenim pritožbam in predlogom. Odsek e predložil nekatere spremembe v tarifnih postavkah; tako se bo n. pr. za kemikalij mesto dosedanjih 8 Din odslej plačevalo samo 4 Din, za riž, kis in ka-vine surogate mesto 4 Din samo 2 Din, za umetna gnojila in bučno olje mesto 3 Din samo 1 Din, za lepenko mesto 5 Din samo 3 Din itd. Sprejete so bile razne prošnje za pavšaliranje te davšči-ne.
Gostilničarjem ln kavarnarjem se na prošnjo zadruge
dr. Kieser.
V sledeči tajni seji so se
razne prošnje za podpore
odložile na drugo polovico leta, ko se bo že bolj natančno videl finančni efekt proračuna.
V komisijo za
oprostitev prosvetnih filmov od občinskega davka so bili izvol eni gg. ravn. Barle, ravn. inž. Černe, ravnatelj Glaser in šol. upr-Lukman.
Za kritje stroškov ljudskega štetja
se je poleg že v proračunu določenega zneska določilo še iz fonda za nepredvidene izdatke 40.000 Din.
Pogodba za najem restavracije na Mariborskem otoku z g. Josipom Ma'dičem, sklenjena prvotno na 3 leta, se je podaljšala za na-daljna 4 leta pod pogojem, da g. Majdič izvrši na svoje stroške določene investicije, zlast! napravo ledenice.
Glede ponudbe, da bi mestna občina kupila
za novo mestno ubožnico
posestvo Izidorja Benka v Sv. Juriju ob Pesnici, se je sklenilo, da se določi posebna komisija, ki bo vprašanje podrobno proučila.
Primorci 1
Čitajte najnovejšo povest »Prodane duše« pisatel a Likoviča, ki je popisal globoko domovinsko ljubezen vaših bratov, ki ječijo pod tujim jarmom. Spomnili se boste lepih rodnih krajev, kj ste jih morali zapustiti. Povest se dobi po vseh večjih knjigarnah za Din 30.— ter obsega 160 strani.
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi ob 8. predava ga Mira dr. Vod-varžka-Kočonda, profesorica v Zagrebu, o interesantni temi »Novodobna žena in zakon« ali »Kakega moža si želi moderna žena?«
Predavanje o novem prometnem davku.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo priredi na željo Gremi a trgovcev v Mariboru v soboto, dne 25. t. m. ob 20. uri v zgornl dvorani hotela »Orel« predavanje o novem davku na poslovni promet. Predaval bo zbornični davčni konzulent g. Žagar in so na važno prireditev vabljeni vsi interesentje.
Cercle francais.
Jutri, dne 25. aprila ob 20. uri bo priredil francoski krožek v Mariboru mladinski večer s petjem, rajanjem in recitacijami, učencev in učenk otroških kurze . krožka in nižjih razredov realne gimnazije. Odbor vabi vse stariše, katerih otroci se učijo francoščine bodisi v kurzih, bodisi v šoli, da nagradijo navdušeno deio mladega naraščaja z obilnim obiskom. Vstopnine ni.
Turneja Slovaške Filharmonije preložena na jesen.
Orkestralno udruženje »Slovaška Filharmonija« v Bratislavi, ki bi Imelo prirediti v Mariboru koncert 15- maja, je pravkar sporočilo, da je na nasvet češkoslovaškega zunanjega ministrstva in Saveza JČL v Beogradu preložila svojo turnejo po Jugoslaviji na jesen, ker bo koncertirala v majniku po Jugoslaviji češka Filharmonija iz Prage. Priredila bo po vseh mestih Jugoslavije koncerte razen v Mariboru
Pri slikarju Sirku v Sv. Lenartu.
Na svojem izletu po Slov. goricah sem se slučajno seznanil z našim slikarjem, prof. Sirkom, ki poučuje na meščanski šoli v Sv. Lenartu. Skoraj neverjetno se mi je zdelo, da govorim s priznanim in odličnim slovenskim umetnikom, ki s tako lahkoto in gotovostjo suče čopič, ker mišičnati Tržačan sliči bolj atletu. Ko pa sem se začel zanimati za njegov poklic, sem dobil vtis, kakor da bi se vžgalo v njem novo življenje. Živo mi je jel pripovedovati o bogastvu Slov. goric, ki je hranijo za slikarja, o njih miloti, poeziji.
»Vse preveč je snovi in zamisli in nc morem drugače, ko da delam«, je pristavil, ko mi je razkazal svoja dela, »in čudim se, da je naša upodabljajoča umetnost šla mimo teh lepih krajev. Menda sem jaz prvi, ki jih upodablja.«
Veliko je število njegovih del; od 70 slik je pretežno število obsežnih, kakor »Sv. Lenart«, »Sv. Trojica«, »Pomlad«, »V zimi«, »Zemlja sveta« i. dr. To zadnje delo (1 mXl-20 m) predstavlja orača in sejalca v Zavrhu (zadaj pokrajina Radohova), ki polagata v zemljo vso svojo življenjsko voljo in hrepenenje.
Umetnik se je popolnoma vsesal v to — sveto zemljo. Z velikim in otroškim zadovol stvom mi je pravil, kako velik smisel ima ono ljudstvo za umetnost, osobito, če ta predoča nekaj njegovega. »Zemljo sveto« je nabavila glavna hranilnica v Sv. Lenartu, Okrajna hranilnica pa je kupila sliko kralja. Zelo hvalevreden korak, ki naj služi za vzgled drugim krajem!
Ko sem ga te dni srečal, mi je pripovedoval, da ga je za velikonočne počitnice gnalo na jug naše države — v Južno Srbijo, kjer je nabral vse polno čisto novih motivov in izgotovil nekaj del.
Menim, da bi bilo prav, da bi tako odličnega in produktivnega umetnika dobili v mesto, kjer bi se še bolj uveljavljal,
Mohorkovi zločini In lludska domišljija.
Strašni Mohorkov zločin, kojega žrtev je bila petčlanska družina, med njo revček otrok, je razburkal ljudsko fantazijo do skrajnosti. Povsod, kjer so se izvršili tekom zadnjih let roparski poboji, hočejo slutiti ljudje zli Mohorkov duh. Tako tudi pri umoru gostilničarja Nedeljka ob šmarječko-jareninski cesti. Kakor se je sedaj dognalo, ne odgovarja resnici, da je služil Mohorko isti Čas za hlapca pri gostilničarju in trgovcu g. Ferku v Pesniškem dvoru in tudi ne Hriberski v bližini pri g. Misiti. Morda sta se res zadrževala kje v okrožju, pa ju je vzvalovana ljudska domišljija pomaknila za hlapca v gori omenjeni ugledni hiši. Vsekakor je to opravičljivo ob tej po satanskih zločinih skrajni razburkanosti. Saj so še trije roparski umori v zahodnih Slovenskih goricah zakriti v tajnost; Sestri Vajngrl
v	Jareninl. gostilničar Nedeljko in zakonca v Št. Jurju. Božji mlini meljejo počasno, pa izmleli bodo tudi te zločince.
Trstenjakova razstava.
V	nedeljo, 26. t. m. ob 10-30 dopoldne, bo vodstvo po razstavi našega akad. slikarja g. Ante Trstenjaka, na kar opozarjamo vse, ki si še niso ogledali te zanimive razstave.
Novinarski klub.
Drevi ob 20. uri bo v hotelu »Orel« (Aljaževa soba) važna klubova seja. Radi predstoiečega občnega zbora ljubljanske sekcije J.N.U. v Rogaški Slatini se člani vabijo, da se seje udeleže polnoštevilno.
Nočno lekarniško službo
imata od 26. aprila do 2. maja lekarni Savost v magdalenskem predmestju in Sirak, »Pri angelju varhu«.
Truplo utopljenke naplavljeno.
Iz Sv. Marka pri Ptuju je prišlo od orožništva poročilo, da so tam na levem bregu Drave našli naplavljeno žensko truplo, že deloma razpadlo, znak, da je bilo že več mesecev v vodi. Od obleke je bil na truplu kot ostanek samo še črnobel trak. Na nogah so našli visoke, najbrže črne čevlje na zadrgo, kojih gornji deli so bili iz klobučevine. Identiteta se ni dala ugotoviti
|kimo
I././tvHs: Graf sRš:
Danes v petek zadnjikrat: Trgovci z dekleti na delu!
V	soboto začne nemški govoreči in 20-000 milj pod morjem
zvočni velefilm:
Po romanu Julesa Verne-a.
■i'	Union:	'iss
Samo še v petek In soboto: Vesela dunaiska dekleta.
V	nedeljo 100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem Jeziku:
»A R I A N A«.
Elizabeta Bergner.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 . 19.. 21 uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO: ■mmammmmmmmmmmmmmmmmrn
Zajci in sadno drevje.
Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, nas naproša za sledečo objavo: V nekaterih listih je bila pred dne-
vi	objavljena vest o izredni škodi, ki naj bi jo bili povzročili v letošnji zimi na sadnem drevju zajci, osobito v mariborskem okraju. Navedba škode je sil* no pretirana in je vrh tega pisec članka prezrl dejstvo, da znaša izvoz divjačine iz države težke milijone, ne glede na visok domači konzum in da se stekajo glasom statističnih podatkov težki milijoni v občinske blagajne pod naslovom lovskih zakupnin, ki predstavljajo v posameznih občinah edini vir dohodkov. Iz teh vidikov predstavlja lovstvo važno panogo narodnega gospodarstva, ki jo znajo visoko ceniti vse kulturne države z urejenim lovstvom. Ker se pa nikomur ne sme delati krivica, opozarja podružnica na sedaj veljavni lovski zakon, osobito na §§ 70 do 93, ki govore o lovski škodi in škodi, povzročeni po divjadi ter priporoča interesentom, da uravnajo svoje postopanje v tej zadevi točno po predpisih zakona, ki v polni meri ščiti oškodovanca. Na ta način odpade potreba po objavljanju notic, sličnih onim, ki jih je prineslo v zadnjem času dnevno časopisje.
Redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, lil. vinarski kongres in I. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja v Mariboru. Za vinsko razstavo je prijavljenih blizu 500 različnih vinskih vzorcev iz vseh vinorodnih krajev Dravske banovine od navadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin, kar jih Evropa premore. Najavljene so tudi trt skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. Poleg vina bodo na razstavi zastopane tudi vinarske in kletarske potrebščine, ki jih rabi vsak napreden vinogradnik in kletar. Te predmete razstavi 10 priznano solidnih tvrdk. Vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte, obiščite navedene prireditve, posebno pa I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti gospod ban Dravske banovine dr. Drago Marušič in ki bo otvorjena dne
10.	maja ob po! 12. uri.
Materinski dan.
V	nedeljo 10. maja, na materinski dan, bo priredila pod pokroviteljstvom Slov. ženskega društva tukajšnja I. meščanska dekliška šola igro »Dve Marički« v mestnem gledališču. Čisti dobiček je namenjen za Počitniško kolonijo na Pohorju.
Tombola Slov. ženskega društva preložena.
Vsled preobilice tombol spomladi je Slov. žensko društvo preložilo svojo tombolo v prid Počitniški koloniji na Pohorju na jesen na 4. okt. (v slučaju slabega vremena ta dan za eden ali dva tedna kasneje!). Društvo prosi vsa ostala društva, naj to upoštevajo!
V	M a f T 5 o tli, Sne 24. TV. MT.'
[smr#.
Daniel Defoe
(K 2001etnici njegove smrti).
»Robinson Crusoe« je brezdvomno naj bolj znana in najbolj razširjna mladinska knjiga. Prevedena je na vse kulturne jezike, čitali so jo že nešteti tisoči in posnemali so jo mnogi drugi pisatelji- Izobraženec ve tudi, da je bil avtor Daniel Defoe. Malokdo pa pozna njegov življenjepis. Ni čuda: saj je »Robinson« postala prava ljudska krijiga, tako da so ljudje skoraj povsem pozabili moža. ki je podaril svetu tega junaka.
Daniel Foe — tako se je imenoval pisatelj prvotno — je bil rojen 1. 1661 v fari St. Giles v Londonu kot sin ugledne in premožnega mesarja. Kakor oče Je bil tudi sin vnet protestant (disside::). Že v rani mladosti se je odlikoval po svoji izredni nadarjenosti. S 14 leti je prišel v akademijo Newington Green, kjer si je pridobil temeHto in vsestrrn-s\-> izobrazbo. Sam pripoveduje. C e obvladal pet jezikov matematiko, naravoslovje, zemljepis in zgodovino. Že zgodaj ga je zanimala politika. Spisal je ’ Jel politične in naroJno gospodarske vsebine, od katerih so najbolj ii *Essay on projects« (1697). S tem - -m je obrnil nase pozornost kralja Viljema Oranskega, katerega so Angleži kot tujca mrzili. Defoe pa se je zavzel za . la-darja in spisa! !. 1701 sa "ično pesnitev »The trueborn Englishman«, kje. •’’:a-zu:e, da so An^eži sami me?an narod in da se imajo baš temu zahvaliti za svoje uspehe. — Politično udejstvovanje mu je doneslo sicer mnogo priznanja; imel pa ie tudi številne skrite in zahrbtne sovražnike. Zato tudi ni mogel dobiti dolgo državne službe. Nekaj časa je bi! vojak vojvode Monmautha, nato se je bavi! _ s trgovino, posebno s prodajo nogavic, slednjič je izdeloval v Tilbury (grofija Essex) opeko. Tako je zašel v velike denarne težave. Zakoni za dolžnike pa so bili takrat zelo strogi. Defoe pravi sam, da so imeli ti nesrečneži 'e dve poti: do! gotraien zapor ali vislice. Tej usodi je ušel Defoe steni, da je neopaženo zapustil London in šel v Bristol. Pa tudi tu se je bal svojih upnikov in služabnikov ju-stice tako, da se je upal na ulico le ob ne deljali. Kadar pa se je pokazal v javnosti je bil vedno kavalir po običajih teh časov. Nosi! je mogočno valovito lasuljo,
čipkast ovratnik in meč. Zato so mu rekli tudi porogljivo »nedeljski plemič«. — Tu se je seznanil — bodisi v gostilni, bodisi v hiši vdove Damaris Danieli — s pustolovcem Aleksandrom Selkirkom iz kraja Largo pri Edinburgu. Ta mož je živel 4 leta sam in zapuščen na otoku Juan Fernandez (v Tihem Oceanu) ter hodil tudi potem, ko se je vrnil v domovino, v ovčjih kožah. Defoe-ju je pripovedoval rad o svojih doživljajih in mu baje izročil tudi svoje rokopise. Tako je dobil Defoe snov za svoje- nesmrtno delo.
Kmalu nato se je Defoe vrnil v London ter se začel znova politično udejstvovati. V tem času je predlagal vladi, .da u-vede splošni dohodninski davek. Obenem je postal vladni komisar. Toda kmalu se je sprl z vladnimi krogi in prišel slednjič trikrat na sramotni oder. Narod pa je sta! na njegovi strani tako, daj je bil sramotni oder v resnici triumf za borilca narodne svobode. — Okoli 1. 1714. je zapustil Defoe politično areno in se posvetil povsem leposlovju in narodni izobrazbi. V tem času (1719) je spisal tudi »The life and strange surprising adventures of Robinson Crusoe of York«. To delo je doživelo že za časa pisateljevega življenja več izdaj in bilo kmalu prevedeno na vse kulturne jezike. J. J. Rausseau je slavil »Robinsona« kot najsijajnejšo mladinsko in vzgojno knjigo, ker kaže, kako se razvija človek po naravnih zakonih. — Razventega je spisa! Defoe še več drugih del, ki se pa nikakor ne dajo primerjati z Robinzonom. To plodonosno delo je imelo tudi za pisatelja velik materijelen uspeh. Zadnja leta je preživel v ugodnih gmotnih razmerah v Stoke Newington-u (severnem delu Londona), kjer je imel veliko hišo. Življenje pa so mu grenili neredno-sti njegovega sina in razne bolezni, posebno protin. Umrl je dne 24. aprila 1731. Njegovo truplo počiva v Bunhill Fields, nekdanjem pokopališču Tindalla.
Ko slavi veliki angleški narod spomin svojega velikega sina, se mu pridružuje tudi naš narod. Saj je Defoe-jev »Robinzon« ogreva! tudi nešteto tisoč slovenskih src.	Dr.	V.	T.
Hajhitrejše žiuali
Ameriški prirodoslovec Chapman, ki je raziskoval puščavo Gobi na Kitajskem, poroča, da je nekoč med svojim delom v puščavi opazil gazelo, ki jo je takoj pričel zasledovati s svojim vozom. Voz je dosegel 80 km na uro. Zasledovana žival je izginila že v nekaj minutah v daljavi in je tekla gotovo s hitrostjo najmanj 90 km na uro. Pri neki drugi Priliki so izmerili hitrost zajca na 40 km. Pri lovu lisice dosežejo psi 64 km na uro, lisica pa je še hitrejša. Največjo hitrost pa dosežejo vsekakor‘ptiči. Neki ameriški golob je prelete! 113-6 km na uro. Lastovica, ki so jo izpustili v Com-pignu in so jo vjeli v Anversi, je rabila za to progo eno uro in 8 minut; dosegla je torej hitrost 214 km na uro.
marconi o bočečih čudežih elektrike ' *
Senator Marconi je nedavno sprejel v Londonu novinarje in govoril o električnih čudežih bližnje bodočnosti. Ultra kratki valovi — je dejal — katerih raziskovanju se je sedaj popolnoma posvetil, bodo izvršili pravcato revolucijo na polju poročanja po telefonu. Njihov po. men je bil nedavno demonstriran v Londonu, kjer so govorili z Indiio in Av-' ®tralijo na valovih s 15 metrov dolžine, z Italijo na valovih z 9 m dolžine
5*k>vi gredo v ravni črti, ne da bi jih ^Prževale višine ali globočine ali kri-. ,zem!je. Lahko se jih pa uporabl'a niu T* c^'re*<tno zvezo pri telel J,' x !!ost telefonskega pogovora bo x * e ^°seči s tem, da se bo lahko io-™	1 \smer in teh valov. Sa-
.	, , .nr nožna! Ustnosti vala. tja
k Ari °	Ultrakratki valovi
bedo moKl, tudi nropreriti karambole cui: .! aeroi lanov, ker bodo premagali
temo, viago in meglo. Nadaljnji razvoj bo iel v tej smeri, da se bo vsied kratkih valo’' brzojavni in tielefonski promet nepričakovano razvil glede pocenitve 'n razširjenja. Marconi je izrekel nado, da se bo m<rr,'če v najkrajšem času brez posebne težave z Indijo ali Avstralijo potom brezžičnega telefona tako enostavno sporazumeti, kakor sedaj v ihiem telefonskem pogovoru. Tudi bo aparat , tako poceni, da si ga bo lahko vsakdo doma uredil, kakor ima sedaj radio.
Švicarke proti volitvam lepotnih kraljic.
Gospa Gurd je imenom švicarskih žen skih udruženj izročila komisiji proti trgovini z belim blagom spomenico, v kateri se Društvo narodov naproša, naj u-pliva na vlade vseh držav, da bodo prepovedale tekmovanja za lepotne kraljice, češ da ta tekmovanja demoralizirajo kandidatke. V Švici se letos vsled agitacije ženskih udruženj lepotna tekma ni vršila.
Esperantski otok.
Bolgarsko mesto Rahovo je podarilo krajevnemu esperantskemu klubu otok na Donavi, v velikosti prilično 200 ha, ležeč od mesta na vzhod. Otok ie dobil ime Esperanto in bo na njem urejeno letovišče z obsežnim peščenim kopališčem. Postavilj bodo tam tudi velik železen stolp z napisom »Esperanto-ingvo Jnternacia«, ki bo nedvomno vzbujal pozornost ladij, katere bodo plule po Donavi.
Prebivalstvo Pariza.
Po ljudskm štetju z dne 8. marca Ima Pariz z bivšima okrajema Saint Denis in Sceaux 4,808.000 prebivalcev in je torej za Londonom največje mesto v Evropi.
Spori
,,Športni list" in lige
Ljubljanski »Športni list« z dne 14. t. m. razpravlja v članku »Po skupščini J. N. S.« o položaju, ki je nastal po zmagi predloga inž. Simonoviča v nogometnem športu in to zlasti z ozirom na prilike v Sloveniji in vzdržuje trditev, da sta po propozicijah za drž. prvenstveno tekmovanje tudi v bodoče upravičena zastopati Slovenijo v ligah izključno prva dva kluba Ljubljane. Z ozirom na našo ugotovitev z dne 8. t. m. pod istim naslovom, da je po sklepu J. N. S. klubom Maribora zajamčena možnost sodelovanja v ligah, se s trditvijo »Športnega lista« ne bi ukvarjali, v kolikor ne bi člankar bodisi vsled neinformiranosti, bodisi iz drugih razlogov, navajal neresnične trditve, ki se nanašajo na klube našega mesta-
Tako navaja med drugim: »Maribora oficijelne propozicije JNS-a ne upoštevajo. Slejkoprej določajo, da igrata v ligah dva prvo placirana kluba Ljubljane. To je treba izrecno pripomniti, ker so na skupščini baje padle obljube, da se bo prihodnje leto prvaku Maribora dala možnost prodreti v lige. Ta možnost bi bila dana pa samo tako, da bi propozicije predvidele udeležbo v ligah za dva prvoplacirana kluba podsaveza, ne pa Ljubljane.«
Temu nasproti ugotavljamo, da je bil istočasno s predlogom inž, Simonoviča s sklepom sprejet dodatek, ki se nanaša na klube province Subotiškega podsaveza in klube Maribora, glasom katerega se za prihodnje leto mora ustvariti z reorganizacijo prvenstvenega tekmovanja v območju LNP klubom Maribora možnost vstopa v lige. Ne obljubi temveč sklep, sprejet z isto večino glasov, kakor je bil sprejet celotni predlog inž. Simonoviča, nam daje pravico zahtevati, da LNP izdela načrt o spremembi podsaveznega prvenstvenega tekmovanja, ki je nuina posledica cit. sklena glavne skupščine JNS in da po predhodnem zaslišanju prizadetih klubov ’iaver!: i sk!e/) izvede. Spričo navedenega sklepa se nam torej ni treba zadovoljiti 7. drr-btinico. ki nam -jo velikodušno orivnSfi »Športni list«, to je, da bi drugo leto pač enkrat naknadno odigrali formalni finale za podsavezno prvenstvo s tretjim klubom Ljubljane.
Prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi.
V	soboto in v nedeljo se bo vršilo v Mariboru letošnje prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi. Prireditelj je agilni športni klub Železničar in že to jamči za reden in točen potek tekmovanja.
Tekmovanie se bo vršilo v sedmih kategorijah in to v bantam, perolahki, lahki, welter, srednji, poltežki in težki kategoriji.
Udeležbo so javili dosedaj 4 klubi države in to SK Ilirija iz Ljubljane s 6 atleti, SK Croatia, Zagreb s 10 atleti, SK Herkules, Zagreb in SK Železničar. Že samo atleti SK Croatie, kateri so se udeležili tekmovanja za evropsko prvenstvo v Pragi in na povratku premagali mestno reprezentanco Zlina, jamčijo za res lep šport. Toda tudi domači atleti — nastopi jih preko 16 —, katerim je uspelo v lanskem letu doseči le prvenstvo v bantam kategoriii, se bodo s svežimi in mladimi močmi borili za čim častnejši p!acement v tem prvenstvu. Pričakovati je nadvse lepe in napete borbe.
Tekmovanje se bo pričelo v soboto, dne 25. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma ter se bo nadaljevalo v nedeljo dopoldne.
Propagandni Štafetni tek skozi Maribor
se bo vršil dne 26. aprila s startom ob 11- uri izpred igrišča 1SSK Maribora. Proge so sledeče:
1- Ljudski vrt (ISSK Maribor)—
Moško ličllelMSče	260	m
?. Moško u8it _Šurrarska fo1? 200 , 3- Šum. Sola-Banski inšpektorat 130 ,,
4. Banski insnelr —7rhiiski rrr
5. Zrinjski tr*—JCjumroa J&rmr 180 ..
6 Kavarna Evropa—Sodna ulica 480 „ 7. Sodna ulica—Trg svobode	150 „
Skupna dolžina proge 1.820 m Prijave brez prijavnine še sprejemajo ob 10. uri pred startom v garderobi ISSK Maribora, kjer se vrši tudi žrebanje. Jurija: vodja teka Evgen Bergant, zapisnikar Josip Fišer, vrhovni sodnik dr. Jettmar, sodniki Smerdelj, Leyrer, Ilovar, Vidovič, starter Kramberger, časomerilci RogMČ, Leskovar, Vesnaver, Marussig,. kontrole na predajah: 1. Novak, 2. Drobnič, 3. Grešak, 4. Cilenšek, 5. Šef, 6. Amon, 7. Hoschitz. _ M. O. J. L. A. S.
Iz LNP.
Od 11. do 13. julija se zaradi turnirjev železničarskih klubov v Mariboru za-brani igranje drugih tekem v Mariboru. Verificirajo se s pravom nastopa 2. maja za ISSK Maribor: Kikl Franc, Sok Ivan, Vuga Evgen.
Sakoistvo
Sv. Lenart.
Preteklo nedeljo je bila pri Mariji Snežni ustanovni občni zbor sokolske čete. Zupo je zastopal župni starosta br. dr. Gorišek, svetolenarsko društvo kot matično društvo novo ustanovljene čete pa je zastopal načelnik br. Polič. Iskreno pozdravljamo to našo novo postojanko tik ob severni meji. Med prebivalstvom je dosti zanimanja za Sokolstvo. Tako je brat Herič daroval mladi četi parcelo za Sokolski dom. Priglašenih je 20 telovadcev. Za starosto je predlagan br. Andrej Kukec. Novi sokolski družini želimo krepkega razmaha. — Zdravo-
španske anekdote
Dva Španca sta se pozvala na dvoboj, ki bi se moral vršiti v nekem predmestju- Slučajno sta se oba srečala na kolodvoru pred železniško blagajno. Prvi je vzel vozovnico tudi za povratek, drugi pa samo za eno vožnjo!
»Kako to,« je rekel prvi, »ali vi sploh ne mislite več priti nazaj, gospod! Jaz vzamem vedno karto za nazaj.«
»Jaz nikdar,« je rekel drugi, »za povratek se poslužim vedno vozovnice svo jega nasprotnika.«
# *
Tajnik angleškega društva za zaščito živali, kapetan Fairhohne, je prišel na svojem potovanju v Barcelono, kjer je na svojo žalost takoj opazil, da ni nobenega drnštva za zaščito živali. Napravil je takoj primerne korake pri oblastvih in j mogel že čez 14 dni razposlati vabila za ustanovitev društva za zaščito živa-
li.	Na zborovanju je nasvetoval, da naj si društvo poskrbi potrebna denarna sredstva s kako dobrodelno prireditvijo. Prosil je za predloge. V hipu so se oglasili vsi člani kakor en mož: »Bikoborba!« * «
Ob deželni cesti v Madrid ]e sedel berač in pomolil mimoidočemu tuje« roko.
»AH vas ni gram.« ie vpraša! fniectko je videl krepkega mladeniča, kako brezdelno pohajkuje, »vi bi p? ie lahfro naši' kako delo!«
»Dragi gospod.* i» •'»dgovortl tern.; i vsam ponosom pnvMja Španca, »j«i2 sfm V3s projJl m	n<*	r*?
c!«
Vrata 214243
Elastični, lahki in dovršeni platneni čeveljčki za otroke, 2 usnjatim podplatom in podpetniki.
V pričakovanju majnika!
169- ^=€5) m-	169.-	249-
VnU 1945-11
Damski čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom, pripravni za vsak dan in za praznik, zlasti za popoldanske izprehode.
Vrsta 560S-27
K spomladanskemu izprehodnemu plašču si nabavite ta lepo dekolti* rani čeveljček. Okrašen s kačjim usnjem in z visokim podpetnikom prikazuje pariško modo.
Vrsta 1937-22
Vam. ki ste izpostavljeni štrapa-cu. je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jili s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 6627-08
Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja te vrste.
Pozor! Cenjenim odjemalcem si dovoljujem sporočiti, da dobijo vsako soboto v Gosposki ulici št. 23 prima svinjsko in špeharsko meso po isti eeni, kakor na špeharskem trgu. 1174.	Natakarico iščem, vsestransko izurjeno, za vsa gostilničarska dela, prikupljive zunanjosti, poštena in zdrava, zaslužek dober, služba stalna. Pismene ponudbe na upravo Večernika, Maribor, pod »natakarica 1- maj. 1151
	
Gospoda kot sostanovalca sprejmem na hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20, pritličje levo. 1173	Pes volčje pasme 8 mesecev star na prodaj. Pekre 8. 1164
	Sobo z 2 posteljama oddam v bližini parka. NasloV v upravništvu. 1162
Stanovanje, velika soba s štedilnikom v novi hiši in opremljeno sobo za dva gospoda ali zakonskemu paru takoj oddam. Pobrežje, Zrkovska 32. 1166	
	Gospoda sprejmem v sobo, Bavarska ulica 5, vrata 4. 1148
Odjemalci
mesa
pozor!
Prodajal bom vsako soboto meso v isti pripravi kakor Špeharji, vendar ceneje! Za mnogoštevilni obisk prosi V. Pirš, Glavni trg
7*9	*	»
(t. SOKLIČ)
J05. Maribor ^
sutopmki se *pre$mej«
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLO vinska ulica
Lepo zračno opremljeno sobo
oddam- Vprašati v trgovini I. Kravos, Aleksandrova c. 13,	1091
Opremljeno sobo
oddani. Vprašati Jože-Vošnjakova ulica 21/11.	1149
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z l--51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom	XVII
NOVO!
URADNIŠKI ZAKON
Broš. 22 Din, vez. v platno 34 Din, po pošti 2 Din več v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE
V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ST. 13
V senci jezuita
frnttorimM nuna*
15«
»Vsi so za to, da vas izpuste, ne da bi vam storili kaj žalega. En sam meni, da vas je treba usmrtiti. Nesreča je, da velja njegovo mnenje več kakor mnenja atseh drugih. Poslušali ga bodo.«
»Ah! In kdo je ta neizprosnež?«
»Lantne!«
»To bi si bil lahko mislil. Naj store hitro, kar je pjih volja!«
»Prišla sem, da vas rešim.«
»Til« je vzkliknil veliki profos z zamolklo radostjo.
»Da, jaz!«
»In zakaj me hočeš oteti?«
»Ni časa, da bi vam pojasnila to. Izvedeli boste pozneje. Prosim vas samo, ne pozabile, da vas je hotel Lantne obesiti, a jaz da sem vas rešila!«
»Bodi brez skrbi, tega ne pozabim nikoli!«
»Svoj meč pustite tu,« je dejala, »ker bi vas utegnil izdati-«
Monklar je ubogal, pokril se z baretom in se ogrnil s plaščem.
Storil je to brez naglice.
Ta železni mož ni vztrepetal niti enkrat in njegovo srce ni utripalo nič hitreje, kakor če bi se bil preoblačil doma v svojem dvorcu.
»Pojdite z mano,« je dejala ciganka, ko so bile te priprave končane.
Šla sta po stopnjicah.
Ciganka je dvakrat zaklenila vrata in spravila ključ v žep.
Odpravila se je naravnost proti ulici Sv. Odrešenika.
Nihče se ni zmenil za njiju.
Sredi trga so se posvetovali še vedno.
V	ulici Sv. Odrešenika je bilo par straž, postavljeni iz strahu, da se napadalci vrnejo z ojačenji.
Toda pustili so jo mimo brez ovir, prvič zato, ker so jo poznali in drugič zato, ker so rokovnjači pazili na to, kar je prihajalo od zunaj in iz notranjščine Dvora Čudežev.
Na koncu ulice je ciganka obstala.
»Idite svetlost,« je dejala.
»Kaj pa ti?«
»Jaz?... Vrnem se nazaj.«
»Pa če izvedo, da si me ti rešila?*
»To je mogoče.«
»Potem te ubijejo. Pojdi z mano, pripraviti ti hočem srečnejše življenje, nego si ga živela do današnjega Ane...«
Zmajala je z glavo.
»Nihče ne more ničesar za mojo srečo,« jc odgovorila.
»Torj si hudo nesrečna? ...«
»Kakor le more biti človeška stvar.«
»čudna ženska,« je zamrmral veliki profos. »Ali nisi ti tista, ki me je nagovorila nekega dnp, ko sem jahal mimo ulice Sen-Deni? ...»
»Da, svetlost, jaz sem.«
»Takrat si mi rekla, da se zanimaš za tega Lan-tneja...«
»Res je, da se zanimam zanj — še zdaj.«
»Zakaj si me potem rešila, ko vendar veš, kaj bom storil?«
»Ne svetlost, tega ne vem.«
»No, da, gotovo je, da pade danes ali jutri Lantne v moje roke .. •«
»To je prav verjetno, svetlost. A potem?«
»Potem? Potem ga dam nakolesiti živega. Saj si pravkar sama dejala, da tudi on meni ne bi bil prizanesel ..;.«
»Rekla sem vam to, ker je resnica, gospod.«
»Ti se torej zanimaš za Lantneja, pa si neglede na to otela njega, ki ga hoče obsoditi v strašno smrt?«
. »Saj ni, da bi se morali vsi ljudje enako zanimati za svoje bližnje!«
Veliki profos je molčal par trenutkov.
»Kaj je s Trikotom?« je vprašal na to.
Trikot mil je prišel čisto naravno na um. Ob zadnjem cigankinem odgovoru je pomislil, da ima ta ženska morebiti enako tajno sovraštvo do Lantneja kakor Trikot.
Odkod to sovraštvo?
Ni se vznemirjal o tem. Ti rokovnjači, vlačugarji in cigani so imeli svoje posebne misli, živeli so v svojem posebnem svetu; niti njih ljubezen, niti njih sovraštvo ni bilo takšno kakor med ostalimi ljudmi.
Starka pa je odgovorila:
»Mrtev je -.. naši ljudje so ga ubili, ker jih je izdal.«
»Pa kdo jih je posvaril?« je vprašal Monklar brez najmanjše žalosti za svojim bivšim vohunom.
»Lantne,« je odgovorila ciganka.
»Ali ne lažeš?«
Ciganka se je zdrznila. Mari čuti Monklar resnico?
»Čemu bi lagala,« je dejala s svojim običajnim glasom.
»Kaj vem?... Ako sovražiš tega Lantneja...«
»Ne sovražim ga. On meni ne pomeni ničesar. In tudi, če bi ga sovražila, se ne bi marala ponižati do laži. Ako hočem poplačati koga, ga poplačam sama. In prisežem vam, svetlost, moj udarec zadene vselej dobro.«
»To verjamem,« je pritrdil Monklar, in nekaj čud-
nega ga je izpreleteio.
Po kratkem molku je prevzel:
»Kaj hočeš za to, da si me rešila?«
»Ničesar ne potrbujem, svetlost. Rešila sem vas samo za to, ker bi bilo nam vsem v strašno nesrečo, ako bi vas bili moji ljudje ubili...«
»Naj bo! Z Bogom torej....«
»Do svidenja svetlost.. -«
Nekaj časa je gledala za njim, kako je odhajal mirnih korakov tako pokojno, kakor bi bil pozabil smrtno nevarnost, ki mu je pretila deset minut prej.
Toda njegova temna postava je kmalu izginila ♦ noči.
Ciganka se je vrnila v Dvor Čudežev.
Posvetovanje načelnikov še vedno ni bilo končano in po njih hrupnih glasovih je ciganka spoznala, da je posvetovanje burno.
Stopila je k ognju in se vrinila mirno v krog ro* kovnjačev, pogajajočih se o usodi velikega profosa.
Za ciganko je vladalo med njimi nekakšno prazno* verno spoštovanje. Govorili so, da ima zveze z raznovrstnimi duhovi; slovela je tudi, da čita v zvezdah kakor v odprti knjigi. Marsikateri rokovnjač, ki se ne bi bil bal srečati policijsko stražo in bi bil šel na morišče s pomilovalnim posmehom na obrazu, se je zdrznil, kadar je srečal ciganko v temni noči.
In tudi zdaj, ko je'stopila vkrog poveljnikov ter dvignila suhe roke, kakor da bi zahtevala molčanja, je umolknilo mahoma vse naokoli.
»Bratje,« je izpregovorila ciganka, »posvetujete se, ali bi usmrtili velikega profosa...«
»Kaj meniš ti o tem?« je zaklical nekdo.
»Moje mnenje je nepotrebno — kakor je nepotrebno vaše. Velikega profosa ni več v Dvoru Čudežev. Ušel je •. .«
Zaoril je splošen ikrik jeze in gneva.
Več rokovnjačev je planilo h kleti, kjer je bil Monklar zaprt. Čz par trenutkov so se vrnili z vestjo, da je ciganka govorila resnico.
»Nikarte ugibati,« je dejala ciganka, »kako se je moglo zgoditi, jaz sama sem odprla velikemu profosu vrata in ga odvedla iz argotskega kraljestva.«
Osuplo molčanje je pozdravilo te besede, cigank* pa je hitela nadaljevati.
»S tem, da sem osvobodila velikega profosa, sem rešila nas vse. Duhovi so mi razodeli, da bi bila smrt velikega profosa znamenje vseobčemu klanju. Ako pa mislite, da nisem ravnala prav, se rada podvržem kazni* ki mi jo naložite. Tudi, ako mi prisodite smrtno kazen, umrem srečna, da mi je bilo dano rešiti svoje brate.
Navzoči kolovodje so bili večinoma priprosti ljudje, in te slovesne besede so napravile nanje globok vtis.
nriJO
W»J» KoomfiU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja is urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKU DETELA
“	"	"	'	-	'	-	•	T	Mariboru.	■■	-	-	-	-	-	-	--9