Fofctnina plačana v gotovfnT Marmorna Cena 1 Dfn Leto V. (XII.), štev. 92 Maribor, petek 24. aprila 1931 »JUTRA" kha/ a razu n nedelje m praznikov vsak dan ob16.un Račun pH poStnam čsk, zav. v Ljubljani št. 11.409 mesečno preietian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Italijani pri nas — naši v Italiji Minulo nedeljo se je vršilo v Obrije-žu, v okraju pakračkem v Slavoniji, veliko kmetsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 2000 oseb, večinoma sami tamošnji italijanski kolonisti, ki so se že pred 60 leti pričeli tam naseljevati. Imenom teh italijanskih kolonistov je na zborovanju spregovoril Pinko Be-navetura. Njegov govor je z ozirom na primerjavo prilik, v katerih žive Italijani v naši državi na eni in Jugoslovani pod Italijo na drugi strani, tako značilen, da je potrebno, da si predočimo iz njega nekatere odlomke. Uvodoma pozdravljajoč velik kmetski l>qkret, ki valovi pod vodstvom »našega prvega seljaka« Karla Kovačeviča Do celi državi, in povdarjajoč, da bodi konec zablodam raznih strankarskih voditeljev, naglaša, da tu naseljeni Italijani nočejo samo od strani gledati velikega gibanja, ampak smatrajo za svojo dolžnost, da se mu priključijo. Pred 60 leti — je nadaljeval Benave-tura — so nas težke okolnosti v naši stari domovini Lombardiji in Benečiji Prisilile, da smo šli v nove kraje iskat boljšo in novo domovino. Srečna usoda nas je pripeljala v te kraje lepe Slavonije, blagoslovljene z vsemi božflmi darovi. Njene valovite ravnine, naseljene od Hrvatov in Srbov, so nas sprejele lepo in na krčevinah starodavnih pragozdov smo prišli do vsega obilja. S pridnim delom smo sezidali cvetoče vasi, ki v svoji lepoti kažejo obilje blagostanja, ki ga vsj uživamo. Poštenje in marljivost nam je geslo in razvili smo vse sile, da postanemo dostojni državljani nove domovine, in zlasti smo pazili, da smo složni z ostalimi kmečkimi tovariši, ki so nam vedno in povsod izkazovali bratsko zvestobo. Pravi napredek in silni porast našega blagostanja se je pričel po prevratu v novi državi. Prišli smo do takšnega blagostanja, kakor sl nikdar niti misliti nismo mogli. Nas Italijanov je tu krog UiOO in smo večinoma še pristojni v stari domovini. Moram pa na tem nie-Stu svečano izjaviti, da živimo v svobodoljubni državi Jugoslaviji, v kateri uživamo vse pravice svobode, kakor-*ne uživajo Srbi in Hrvati. Svobodno **hko povsod povemo, da smo Italijani, 8v°bodno na vsakem javnem mestu go-VOr,«»o italijanski in odgajamo svojo de-C|k 8?*0 izobrazbo. Sam pripoveduje. C e obvladal pet jezikov matematiko, naravoslovje, zemljepis in zgodovino. Že zgodaj ga je zanimala politika. Spisal je ’ Jel politične in naroJno gospodarske vsebine, od katerih so najbolj ii *Essay on projects« (1697). S tem - -m je obrnil nase pozornost kralja Viljema Oranskega, katerega so Angleži kot tujca mrzili. Defoe pa se je zavzel za . la-darja in spisa! !. 1701 sa "ično pesnitev »The trueborn Englishman«, kje. •’’:a-zu:e, da so An^eži sami me?an narod in da se imajo baš temu zahvaliti za svoje uspehe. — Politično udejstvovanje mu je doneslo sicer mnogo priznanja; imel pa ie tudi številne skrite in zahrbtne sovražnike. Zato tudi ni mogel dobiti dolgo državne službe. Nekaj časa je bi! vojak vojvode Monmautha, nato se je bavi! _ s trgovino, posebno s prodajo nogavic, slednjič je izdeloval v Tilbury (grofija Essex) opeko. Tako je zašel v velike denarne težave. Zakoni za dolžnike pa so bili takrat zelo strogi. Defoe pravi sam, da so imeli ti nesrečneži 'e dve poti: do! gotraien zapor ali vislice. Tej usodi je ušel Defoe steni, da je neopaženo zapustil London in šel v Bristol. Pa tudi tu se je bal svojih upnikov in služabnikov ju-stice tako, da se je upal na ulico le ob ne deljali. Kadar pa se je pokazal v javnosti je bil vedno kavalir po običajih teh časov. Nosi! je mogočno valovito lasuljo, čipkast ovratnik in meč. Zato so mu rekli tudi porogljivo »nedeljski plemič«. — Tu se je seznanil — bodisi v gostilni, bodisi v hiši vdove Damaris Danieli — s pustolovcem Aleksandrom Selkirkom iz kraja Largo pri Edinburgu. Ta mož je živel 4 leta sam in zapuščen na otoku Juan Fernandez (v Tihem Oceanu) ter hodil tudi potem, ko se je vrnil v domovino, v ovčjih kožah. Defoe-ju je pripovedoval rad o svojih doživljajih in mu baje izročil tudi svoje rokopise. Tako je dobil Defoe snov za svoje- nesmrtno delo. Kmalu nato se je Defoe vrnil v London ter se začel znova politično udejstvovati. V tem času je predlagal vladi, .da u-vede splošni dohodninski davek. Obenem je postal vladni komisar. Toda kmalu se je sprl z vladnimi krogi in prišel slednjič trikrat na sramotni oder. Narod pa je sta! na njegovi strani tako, daj je bil sramotni oder v resnici triumf za borilca narodne svobode. — Okoli 1. 1714. je zapustil Defoe politično areno in se posvetil povsem leposlovju in narodni izobrazbi. V tem času (1719) je spisal tudi »The life and strange surprising adventures of Robinson Crusoe of York«. To delo je doživelo že za časa pisateljevega življenja več izdaj in bilo kmalu prevedeno na vse kulturne jezike. J. J. Rausseau je slavil »Robinsona« kot najsijajnejšo mladinsko in vzgojno knjigo, ker kaže, kako se razvija človek po naravnih zakonih. — Razventega je spisa! Defoe še več drugih del, ki se pa nikakor ne dajo primerjati z Robinzonom. To plodonosno delo je imelo tudi za pisatelja velik materijelen uspeh. Zadnja leta je preživel v ugodnih gmotnih razmerah v Stoke Newington-u (severnem delu Londona), kjer je imel veliko hišo. Življenje pa so mu grenili neredno-sti njegovega sina in razne bolezni, posebno protin. Umrl je dne 24. aprila 1731. Njegovo truplo počiva v Bunhill Fields, nekdanjem pokopališču Tindalla. Ko slavi veliki angleški narod spomin svojega velikega sina, se mu pridružuje tudi naš narod. Saj je Defoe-jev »Robinzon« ogreva! tudi nešteto tisoč slovenskih src. Dr. V. T. Hajhitrejše žiuali Ameriški prirodoslovec Chapman, ki je raziskoval puščavo Gobi na Kitajskem, poroča, da je nekoč med svojim delom v puščavi opazil gazelo, ki jo je takoj pričel zasledovati s svojim vozom. Voz je dosegel 80 km na uro. Zasledovana žival je izginila že v nekaj minutah v daljavi in je tekla gotovo s hitrostjo najmanj 90 km na uro. Pri neki drugi Priliki so izmerili hitrost zajca na 40 km. Pri lovu lisice dosežejo psi 64 km na uro, lisica pa je še hitrejša. Največjo hitrost pa dosežejo vsekakor‘ptiči. Neki ameriški golob je prelete! 113-6 km na uro. Lastovica, ki so jo izpustili v Com-pignu in so jo vjeli v Anversi, je rabila za to progo eno uro in 8 minut; dosegla je torej hitrost 214 km na uro. marconi o bočečih čudežih elektrike ' * Senator Marconi je nedavno sprejel v Londonu novinarje in govoril o električnih čudežih bližnje bodočnosti. Ultra kratki valovi — je dejal — katerih raziskovanju se je sedaj popolnoma posvetil, bodo izvršili pravcato revolucijo na polju poročanja po telefonu. Njihov po. men je bil nedavno demonstriran v Londonu, kjer so govorili z Indiio in Av-' ®tralijo na valovih s 15 metrov dolžine, z Italijo na valovih z 9 m dolžine 5*k>vi gredo v ravni črti, ne da bi jih ^Prževale višine ali globočine ali kri-. ,zem!je. Lahko se jih pa uporabl'a niu T* c^'re*