Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Ček. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Danes se v povodnji nesreč, ki jih prinaša sodobna gospodarska kriza, kaj malo spregovori v naši javnosti še o neki drugi pastorki te krize, t. j. o inteligenčnem proletarijatu, o inteligenčni brezposelnosti. Če ta v d rugih večjih državah (kot n. pr. v nemškem morju mi-Ijonske brezposelnosti) raste v ICO tisoče, ni treba zamolčevati, da raste pri nas v tisoče. Na splošno se sicer tudi pri nas večkrat loži o n a d p r o -dukciji inteligence, a danes naj pogledamo temu bliže.
Zadnji čas je kaj lahko opaziti, da korakata ročni in umski delavec roko \ roki le morda s to važno razliko, da je prvi, danes dobro organiziran, drugi pa slabo ali pa sploh ne. To preti biti usodno za slednjega. Človeštvo namreč še kljub vsemu podčrtavanju in vpitju ni doseglo tiste kulturne stopnje, da bi včasih zapustilo številke in prešlo od kvantitetnih h kvalitetnim vrednotam ozir. merilom. Naj se lo tiče vojaške službe ali gmotnih sredstev, ali naj gre za narodne pravice — povsod si številka, ker — duhovno-tvorna stran še menda dolgo ne bo pripoznana. Pa se nekateri boje že konca sveta...! No, da ne opisujemo zadevnega primera v Rusiji, kjer se kuje — kot pravijo nov družabni sistem za bodoča pokolenja. Tudi kolektivizem — če bo ostajal pri svoji materijalislični osnovi — ne bo tu le kaj izboljšnl, ampak bo to osnovno pojmovanje kulture le še sistemiziral!
Prav tako, kakor danes lahko govorimo o kmetskem in delavskem proletarijatu, moremo govoriti tudi o inteligenčnem proletarijatu. Ne gre tu le za ginotno-eksistenčno stopnjo sproletari-zacije, ampak moremo govoriti tudi že o večji socialni zavesti vseh teh slojev spričo razmer, ki nastajajo. Tako da je danes kar težko že razumeti znano antipatijo socialistov napram inteligenci, na katero navadno radi vale vso krivdo današnjega poloma... ln vendar vsakdo hitro spozna, da je 'ako obdolževanje, čo gre za pravo inteligenco, gotovo krivično in zmotno. Seveda imajo socia-isti predvsem ped nojmom inteligence na misli ravnatelje in uradni >o tovaren ter še inženirje, ki dobivajo horendne vsote in si privoščijo avtomobile, dočim ko sa delavec vsak dan z muko pribori tisto potezo iz rok v usta — svojo golo eksistenco. Potem pa seveda tudi gledajo nn lepo oblečene študente in gospode, ki se vozijo v mestne šole, kaj drugega ko — po njih mnenju _ pohajkovat, da bodo nekoč sedeli na dobro p lahnih mestih in te pohajkovanje nadaljevali! Tre-»a bi bilo tu razčistiti pojme.
Danes ni morda usodnejše in katastrofalnejše krizo kot je tam, kjer zadeva duhovno stran našega življenja. Vse duhovno-tvorne ediniee, pa naj bo to posameznik — inteligent ali družina ali generacija ali narod so danes močno, da, smrtno-nevarno zadete! Mi pa gremo mirno mimo vsega tega in samo govorimo danes kvečjemu še o brezposelnosti ročnih delavcev, o ruski nevarnosti in celo o razorožitvi... Danes dan za dnem občuti naš inteligent — pa naj si bo v privatnih ali državnih službah, da ga gmotne razmere in vse to k snovnemu pojmovanju usmerjeno življenje vklepa v tesne vezi in v mučno ozračje, ki mu skoraj ne bo dalo več dihati. Zlasti tu mislimo na oni stan, ki potrebuje v svojem dnevnem ustvarjanju predvsem svobodnosti, razmaha in pobude — naš učiteljski stan, pa bodisi na osnovnih, srednjih ali najvišjih šolah!
In brezposelnost inteligence? Nismo v zadregi miljo! Armada absolventov vseh mogočih šol Čaka... Čaka pol leta, eno leto in več. Mesto nastavitev — brezposelnost. Dvajset let študira danes človek v bedi in pomanjkanju, v bojazni in upanju za svojo borno eksistenco. Žene ga idealizem ,hrepenenje po večjem spoznanju in želja, da s svojim delom koristi družbi. Kaj ima od tega idealnega zagona vse svoje mladosti? To, da ga čal;a po diplomi — največja beda. Instrukcije odpadejo. podporne ustanovo se zapro pred njim —-ali naj živi res Od zraka eno leto in več?! A kaj ga čaka — potem!? Ali naj bo lo tisto, po čemer je ležil vso svojo lepo mladost? Ali naj tudi v gmotnem oziru velja rek: Quem dii odere...?!
Danes smo tudi že tako daleč, da se nekatere vedo n najglobljih kulturnih vprašanjih (zlasti lislimo tu na filozofsko-pedagoško skupino, a tudi druge) smatrajo za — luksus, ki se mu je trebn v teh kritičnih časih — odreči. Difficile est satiram non seribere na račun te brez,-glavosti materialističnega človeka
Videant consules! Ne le snovno, tudi duhovno življenje, duhovna kultura je ogrožena danes močno. Ali naj bodo res sodobnega generacije za-uisane — smrti in bodočnost brez sadov in napredka? Od vseh strani se zbirajo državniki in diplomati, da rešijo gospodarski polom Evrope prevelikega trušča. Znižani proračuni, občinske in druge karitativne institucije so na delu; malokje oa se oglasi kak glas vpijočega — v puščavi k .ibrambi in pomoči tistih, ki ustvarjajo in se trudijo — umsko, duhovno. Pač znak naše višine! O. 'reba je vedeti in ugotoviti, da Imamo danes tudi inteligenčno brezposelnost, Inteligenčni pro-letarjat!
fj^nani monarhi sti
Madrid. 13. sept Z. Nad 50 monarliislov, ki so sodelovali avgusta meseca v prevratu, je prispelo na potu v Afriko v Cadix. Med deportiranci je tudi sin generala Saujurja. Vseh 50 monarliislov bo deportiranih v Villas Ilismeras.
Leteča rodbina rešena
London, 13. sept. AA. Reuterju poročajo iz Ko-penhagna naslednje podrobnosti o reševanju »leteče rodbine« Hutchinson: Davi je iz Angmasalika (vzhodna Gronlandija) dospel radiogram, da je ladja »Talbok ob dveh po polnoči našla na obali ne daleč od Iternsaka vseh osem oseb s ponesrečenega vodnega letala. Letalo jo popolnoma uničeno, dočim so vsi člani leteče rodbine in njihovi sopotniki živi in zdravi. Ladja Talbotc je vkrcala Ilackinsonove, da jih prepelje v Fungbo, kamor dospe še danes.
Varšava, 13. sept. A A. Pat poroča: Svečani pogreb letalca Zvirka, zmagovalca na evropskem krožnem poletu, ki se je te dni smrtno ponesrečil, bo v Varšavi na državne stroške.
Misel državne stranke padla v vodo — Vlada pripravlja novo ustavo
Berlin, 13. septembra, tg. Volitve v novi nemški državni zbor sc imajo izvesti v ustavnem roku. Kakor se izjavlja z merodajnega mosta, ima vlada namen, predložiti nemškemu narodu celoten načrt nove državne ustave. Ta preosnova državne ustave pa. bo šole končni cilj in zaključna točka dvanajst-mesečnega programa vlade. Dokler vlada tega 'e lotnega načrta ne bo izgotovila iu predložila, noče vlada vršiti nobenih posameznih izprememb nsta-vopravne narave. Te smernice so rezultat posvetovanj na prvi seji ministrskega sveta, ki se je sestala po nenadnih dogodkih včerajšnjega dne. U tega je predvsem lahko sklepati, da ni nobenega dvoma, da se ne bi volitve vršile. Nove volitve bodo najbrže precej pozno v okvirju ustavnega šestdesetdnevnegn roka. Sicer ni posebno verjetno, da bi se še nadalje mislilo na ustanovitev prezidijalne državne stranke. Na mesto tega pa se zelo marljivo deluje na to, da bi sc posamezne desničarske meščanske sile strnile v blok r.a konservativni podlagi. Tak blok bi pomenil potem gotovo tudi podlago za nadaljne politične načrte državne vlade in za njen dvanajstmesečni program.
V državnem zboru pa je luedtem prišlo do novega konflikta glede ustave, ie. sicer na današnji seji odbora za varstvo pravic narodnega zastopništva, katerega jc sklical njegov predsednik poslanec Lobe. Zastopnik vlade je danes v tem odboru ponovil že včeraj objavljeno stališče državne vlade nasproti včerajšnjim dogodkom v državnem zboru. Dalje je objavil pismo, ki ga je včeraj zvečer pisal predsednik državnega zbora Goriug državnemu kanclerju in v katerem mu formalno sporoča ukinjenje zasilnih naredb ter dejstvo, da je državni zbor odrekel Papenovi vladi zaupanje. S tem torej in z včerajšnjimi izjavami sc torej postavlja državni zbor na stališče, da ni razpuščen. V tem slučaju so sklicanje nadzorstvenega odbora ne sklada s predpisi ustavo in vlada se razprav v tem odboru tako dolgo ne more udeležiti, dokler predsednik državnega zbora ne izpreineni svojega stališča. Po tej izjavi je zastopnik vlade zapustil sojo.
Predsednik državnega zbora Giiring je nato podal izjavo, katera je povzročila veliko pozornost, ker je v močnem nasprotju z njegovim včerajšnjim obnašanjem. Giiring jc rekel, da mora priznati, da je razpust državnega zbora pravno veljaven, ker sme tudi strmoglnvljeui državni kanrler so-pndpisati razpustitveni dekret, dokler uživa zaupanje državnega predsednika. Nasprotno pa mora vztrajati pri svojem stališču, da je tudi včerajšnje
glasovanje veljavno, ker sc jo glasovanje že začelo, l<o se jo državni kancler prijavil k besedi. Predsednik odbora poslanec Dobe je nato ugotovil, da jc s to Giiringovo izjavo odpadel vzrok za neudeležbo vlade pri razpravah odbora. Proti glasovom nemških nacionalcev je bil sprejet predlog, po katerem zahteva odbor, da sta državni kancler in državni notranji minister prisotna pri sejah. Ko se jc nadzorstveni odbor po kratki pavzi zopet sestal, zastopniki vlade niso prišli. Namesto te^a pa je vlada izjavila, da tako dolgo ni dolžna udeleževati se odborovega dela, dokler predsednik drž. zbora Giiring ne umakne svojega pisma, ki ga je pisal državnemu kanclerju.
Zanimiv razpustitveni dekret
Ukaz o razpustu prinašajo listi v faksimilu. Ta ukaz je tudi po svoji izvedbi nekaj novega v nemškem parlamentarnem življenju, ker gu je napisal državni tajnik kancelarju z roko. Na ukazu sc vidi, da je bil prvotno poleg datumu 12. sept. napisano »Neudeck«, ta beseda pa je prečrtana in pod njo napisana beseda 3Berlin«. Dokument dokazuje veliko naglico, s katero jc morala vlada včeraj ravnati, ker ni utegnila ukaza, datiranega iz Neutlecka, več prepisati iu ga dati predsedniku republike v •podpis. Če bi bil nemški državni zhor, na mestu du je na zahtevo nacionalnih socialistov odgodil sejo, takoj izvedel glasovanje, vlada ne bi utegnila več poslali po dekret v kancc-larjevo pisarno, da prepreči glasovanje.
Nevarna igra
Po včerajšnjih dogodkih je postal diktatorski značaj predsedniškega kabineta lako jasen, kakor še nikoli; edina njegova moč je namreč v podpori, ki mu jo brez rezerve daje Hindenburg. Še včeraj popoldne neposredno po usodni seji državnega zbora je predsednik republike izjavil kancelarju von i'apnu, da popolnoma odobrava njegov nastop.
Vlada je odločena rabili, Če drugače ne pojde, tudi silo,'da onemogoči strankam, v prvi vrsti seveda nacionalnim socialistom, prirejanje demonstracij in nemirov, ter se pri tem zanaša na Reichs-wehr. Z njim bo zanesljivo ostala gospodarica položaja.
Toda prezreti se ne sme, da je predsednik republike Hindenburg s tem, da se je identificiral z vlado, osebno zašel v položaj, ki utegne postati zanj delikaten. Odslovitev Briiuinga je bilo politično opravičljivo, zakaj nacionalni socialisti so bili
obljubili, da bodo tolerirali predsedniški kabinet in je bilo s tem dano jamstvo, da se bo vlada naslanjala na vse desničarsko stranke, to je na 45 odstotkov volivcev. Danes pa je položaj drugačen, kajti nacionalni socialisti so napovedali Papnovi vladi boj na nož, razen tega pa so v ostri opoziciji proti njej tudi vse druge stranke, izvzemši neznatno peščico llugenbergovih poslancev.
Komentar listov
Parii. 13. sept. AA. Iz Berlina poročajo, da komentirajo nemški listi včerajšnji incident, ki privedel do razpusta parlamenta, kot znak kaosa, v katerega je zašlo današnje nemško politično življenje. Nekateri lisi i so mnenja, da je nemška vlada dejansko vendarle padla v parlamentu, ker ji je z velikansko večino odrekel zaupnico.
»Germania • obžaluje, da je lako naglo prišlo do razpusta Reichstaga in so boji. da bi to ne obrodilo nesrečnih posledic za Nemčijo.
Liberalni lisli kritiku jejo včerajšnji nastop predsednika državnega zbora hitlerjevca Goringa. Vendar pa priznavajo, da bo Giiringov nastop dobro služil hitlerjevcem pri njihovi bodoči agitaciji med narodom.
»Deutscie Allgemeine Zeitung- pribija, da so vsi mostovi porušeni in da se Nemčija končno nahaja pred vlado brez parlamenta.
Papen se bo polastil pruske policije
Berlin, 13. sept. AA. Nemška vlr.da hoče prevzeti prusko policijo, ki šteje blizu 80.000 mož. Pruski podkomfsar Bracht bi bil imenovan za državnega ministra, zakonski odlok pa bi policijo postavil v državno odvisnost.
Ta reforma bi bila samo nadaljevanje ccnlrn-lizacijsko politike v. Papena pi v. Schleieherja, razlogi zanjo pa bi bili tudi neposredno politični. Zakaj konflikt med predsedniškim kabinetom in parlamentom se je na področju »In.nve končal v trenutku razpusta parlamenta, zdaj pa bi se prenesel na področje Prusije. Vlada so boji, da se ne bi centrumaši in nacionalni socialisti v hitrici sporazumeli in izvolil v pruskem deželnem zboru predsednika vlade. V tem primeru bi bil pruski komisar v veliki nepriliki in se najbrž ne bi mogel obdržati na svojem mestu, če bi se pruska vlada v redu konstituirala.
Zato hoče dobiti v. Papen prusko policijo v svojo roke. Ta ukrep bi v praksi pomenil združitev poveljstva nad Reichsvvelirom in policijo v isti roki.
© ® 9
Mussolinijev članek v ameriškem časopisju — Dramatična zaostritev
mednarodnega položaju
London, 13. septembra. Obenem, ko je francoska vlada odposlala v Berlin svoj odgovor glede na zahtevo Nemčije po vojaški enakopravnosti, ki kljub vsej vljudnosti odklanja nemško stališče, je objavil šef italijanske vlade Mussolini v ameriških listih članek, v katerem popolnoma odobrava nemško stališče, in katerega angleški in nemški listi ponatiskujejo.
Mussolini pravi, da jo neobhodno nujno, da so nemška zahteva sprejme oziroma pripozna, kajti sicer se bo Nemčija odstranila od razorožitvene konference, ki je itak v svoji prvi polovici doživela polom, in potem bo tudi zadnje upanje na še tako majhno redukcijo oborožitve izginilo in Zveza narodov bo dobila smrtni udarec. Toda Mussolini dostavlja, da Nemčija, čeprav se mora njena pravica do enake oborožitve priznati, tega principa ne bo smela aplicirati prenaglo, ampak zmerno, in bo sploh morala čakati, da se konferenca konča, bodisi s pozitivnim, bodisi z negativnim rezultatom.
Isti problem obravnava ludi znani časnikar Steed v »Sunday Timesu«, ki je prinesel Mussoli-uijeva izvajanja na uvodnem mestu. Po mnenju Steeda je samo Zveza narodov kompetentna sklepati o tem problemu. Komentirajoč Mussolinijev članek, pravi »Sunday Times., da je Nemčija postavila Evropi vprašanje, na katero bo Evropa morala odgovoriti. Mussolini je italijansko stališče razložil energično in odkrito, leda, kar se iz njegovega članka, ki prinaša mnogo zanimivih in važnih stvari, najbolj jasno vidi, je dejstvo, da se zahteve take velesile kakor je Nemčija ne morejo ne prezreti ne omalovaževati. Nobena sila sveta ne more odrekati Nemčiji pravice, da se z njo postopa enako kakor z vsako drugo velesilo. Evropa bi bila nora, če se ne bi postavila na pravično stališče, v nasprotnem slučaju bi razorožitvena konferenca popolnoma falirala in Nemčija bi se začela zopet oboroževali, kar bi pomenilo samo-umor Evrope. Nemška zahteva lahko postane realna baza za splošno razorožitev in sicer na la način, da se velesile razorožijo, tako da bi se nemška zahteva končala v prid Evrope in njene kulture.
V nasprotnem slučaju bo sedanji mednarodni položaj neobhodno privedel do vojske. Zaenkrat se vprašanje obravnava med Nemčijo in Francijo, toda ono je take narave, da nobena država ne bo mogla ostati ob strani. Mussolini ne pušča nobenega dvoma o tem, kaj on smatra za edino pametno in modro, in ni nobenega dvoma, da načeloma
ogromua večina britanskega naroda odobrava njegovo stališče.
»Sunday Express<: priobčuje tudi članek lorda Beaverbroocka, ki pravi, da se čuti danes v Evropi isto rožljanje sablje, katero sc je čulo leta 1014. v Zunanji položaj,« pravi lord Beaverbroock, »jo nevaren. Francija se neprestano oborožuje, Japonska je začela agresivno vojsko proti Kitaju, Italija pa skrbi za svojo aprovizacijo in ima gosto zasedeno vse svoje meje.«
»Observer« meni, da sedanji mednarodni položaj zahteva eno samo politično linijo, ki lahko reši situacijo, to je, da se velesile sporazumno takoj odločijo za takojšnjo postopno redukcijo svojega oboroževanja, tako da bo neenakost Nemčije v tem oziru sama po sebi izginila.
Od nemških listov je prvi priobčil Mussolinijev članek »Borsen Kurier«. »Kreuz Zeutung meni, da je zelo značilno, da je bil Mussolinijev članek objavljen med lem, ko sc je nahajala francoska nota Nemčiji na potu med Parizom in Berlinom. Na ta način sc jc mednarodni položaj naravnost dramatično zaostril. Tudi katoliška Germania pozdravlja Mussolinijev članek in pravi, da ta članek dokazuje, da je italijanska politika vseskozi dosledna. »Germania« pa tudi opozarja nemško vlado, naj posluša Mussolinija kakor ludi angleške glasove, ki svetujejo, naj Nemčija počaka, dokler ne bo končana razorožitvena konferenca. Nemčija ne sme storiti drugega koraka pred prvim, ampak mora mirno nadaljevali svojo politično linijo brez vsnicega prenagljenja.
Dvoumno stafisče Anglije
Pariz. 13. septembra. Tukajšnji listi še niso prinesli komentarjev k Mussolinijevemu nastopu. Pač pa prinaša londonska »Morning Post': dopis, v katerem pravi, da je italijansko stališče sad velike nejevolje italijanske diplomacije nad francosko politiko, katero obdolžujo, da v Versaillesii ni zadosti hnnorirala Italije za njen vstop v vojno leta 1014. Kar se tiče angleške vlade, se je zaenkrat postavila nn stališče, da se ne vmešava v spor med Francijo in Nemčijo in da francoske note niti odobrava niti nc odobrava. Seveda angleška vlada ne bo mogla dolgo oslati na tej nevtralni poziciji.
Najboljše bi seveda bilo - tako izvaja Times _
i če bi vse države sklenile, da reducirajo svoje ! armade, loda mnoge države so odločno proti P--1 mu, dasi tega ne priznavajo, ker se nc čutijo
varne pred napadom. Nemčija pa je sama kriva, če se ji ne zaupa, ker razne izjave njenih voditeljev kažejo, da Nemčija ni lojalen član Zveze narodov.
»Manchester Guardian zahteva hitre odločitve, češ, da je položaj zelo nevaren. Daily Express« napada Francijo, vendar je to osamljen glas. V občo pa je stališče Anglije zelo dvoumno in neodkrito.
Italijanski demanti
Rim, 13. septembra. Italijanska vlada deman-tira vest nekaterih angleških listov, da misli Italija v slučaju, ako bi Zveza narodov odklonila nemško zahtevo po enakopravnosti svoje armade, Zvezo narodov zapustiti. Tak sklep bi imel danes veliko preuranjen,
Nemčija se ne udeleži 'zizorožitvene koniercnce ?
Ženeva, 13. sept. AA. Zdi se, da ni več dvoma, du bo Nemčija izvršila svojo grožnjo, ki jo jc izrekla v svoji izjavi dne 22. julija nn razorožitveni konferenci, in da sc ne bo več udeleževala zasedanja te konference, tudi ne pri čisto tehničnih delih, v.se dotlej, dokler ne dobi zagotovila, da se njeni zahtevi po enakosti v oboroževanju ugodi. Uradni odgovor bo dala berlinska vlada, ki je dobila uradno povabilo, naj se udeleži seje odbora konference, ki bo 21. t. m. v Ženevi.
še včeraj so nekateri mislili, da se bo Nemčija spričo pomirljivega tona francoskega odgovora premislila iu da se nc bo umaknila s konference, danes pu prevladuje tako rekoč soglasno mnenje, da se Nemčija s tem odgovorom nc zadovolji,
V tukajšnjih krogih se izprašujejo, ali naj se zasedanje konference nadaljuje ludi ob odsotnosti Nemčije. Večina držav je zu to, du se konferenca vrši, češ, du nemška odsotnost ne more iu ne sme ovirati dela za razorožitev. Pripomniti jc treba, da načrt konvencije pripravljalne komisije določa, da ta konvencija ne velja za države, katerih vojaški ustroj urnv nnvajo mirovne pogodbe, z drugimi besedami, da se vsaj teoretično konferenca lahko nadaljuje tudi brez Nemčije. Vkljub temu si vse države, Francija pn še posebej, žele, da bi Nemčija še vnadaljc sodelovala pri tej kon-fcrcnci.
Polom hitlerjevstva
MUnchen, septembra 1982.
V	najelegatitnejši ulici mesta nasproti palači pfepeževega nuncija stoji v vrtu dvonadstropna hiša, rjavo obojena, »dhs braune Ilaus«, zidana v eno-stavnem a zelo izbranem štilu. Neobveščeni bi mislil, d;t gre za hišo bogatega rentijeja. Samo dva diskretna simbola nam povesta, da stojimo pred generalnim štabom nemškega tribuna Adolfa Hitlerja.
V	tej hiši sem imel avgusta meseca razgovor z dvema vodečima sotrudnikoma Hitlerja, ki se je takrat nahajal v Braunšvajgu. Razgovor se je vodil v nevezani formi in sem bil naprošen, da ne izdam njihovih imen, dovoljeno pa naj mi bo, da repro-duciram vtise, ki sem jih črpal iz teh razgovorov.
' Centralna misel Hitlerjeve ideologije je, da ima v državi vladati solidarnost v službi skupnega cilja, katera je v vojnem času vezala armado od generala do prostakn v eno telo s skupno voljo, tudi v mirnem času. Ta ideja je, kakor so vidi, kopija osnovne misli Mussolinijevlh fascl dei combattentk. Je pa vseeno velika razlika med Mussolinijem in Hitlerjem. Prvi je vedno naglašal in naglaša še danes, da se ne čuti vezanega na nobeno dogmo, na nobeno prepričanje, da se menja v svojih metodah po dnevni potrebi, da ne gleda nikdar nazaj, ampak samo naprej, medtem ko je Hitler trd dogmatik, dasi je njegov državni in družabni ter kulturni zamisel čisto meglen. Dočim je Mussolini človek velikega formata, je Hitlerjevo obzorje majhno; izobrazba površna, značaj pa ozko fanatičen. Mussolini je človek sijajnega političnega instinkta, Nemec Hitler pa je bolj fanlazer nego politik. V vrstah njegovih bojnih čet, to je S. A. in S. S. vlada vzorna nemška vojna discipliua, kar je zasluga komandantov bivših oficirjev, disciplina v štabu samem pa je velik idejni in politični kaos. Okolica Hitlerjeva je sestavljena iz samih uzurpatorjev, med katerimi vlada precejšnje nesoglasje in od katerih je skoraj vsak pretendent na položaj vodje. O politiki torej tu ni sluha.
Aplikacija Hitlerjeve ideologije na realno politično in gospodarsko polje jo tem bolj težka, ker je tudi prežeta čudnega misticizma tako, kar se tiče kolektivizma, ideje absolutne podrejenosti posameznika celoti, kakor rasne ideje, ki pravi, da najple-menitejše osebnosti naroda no delajo po konceptih in razmotrivanjih, ampak da v njih deluje genij naroda, tako zvani Volksgeist« neposredno in intuitivno. Ta ideologija je čisto autiracionalistična, ve3 današnji politični, socialni in ekonomski ustroj v državi, posebno v Nemčiji, pn je skozi racionalisti-čen. Če bi hotel Hitler izvesti svojo ideologijo v praksi, bi moral zrušiti podlago, na kateri počiva današnja Nemčija, moral bi postati revolucionar. To pa je on samo v besedah, niknkor pa ne v dejanjih, pa še v besedah udarja velikokrat na reformi-stično struno. To polovičarstvo je rakrana pokreta, kakor je bilo tudi rakrana nemškega socialističnega 'režima. Ilitler se poteguje za delavca in podjetnika, za intelektualca in oficirja, on brani v svojiji govO-urih industrijo in trgovino, fevdalno administracijo in vojsko, obetn delavcu lepše življenje, v isti sapi pa tudi industrijalcu, ki finansira Hitlerjevo organizacijo, novo konjunkturo in oficirju bleščeče življenje predvojnega pruskega oficirja, človek bi rekel, da ima pred seboj navadnega demagoga, ki brez skrupulov obljublja na levo in desno, samo da privleče tem več pristašev. Danes sem prepričan, dn temu ui tnko: Hitler mistično veruje v zveličav-nost svojo osnovne misli strogo discipliniranega patriotizma, ki naj izpolni vakuum njegove današnje
Argentinija se vrne v ZN
>'o«york, 13. septembra, tg. V argentinskem Icnatu Je sporočil zunanji minister, da se namerava vlada vrniti v Zvezo narodov, kjer bo predlagala, da se mora sprejeti za načelo svetovne politike Zveze narodov, da se s silo dosežene teritorialne spremembe nikdar ne smejo priznati.
Gorgitlov \e bil danes usmrčen
Pariz, 13. sept. ž. Predsednik francoske republike Lebrun je sprejel včeraj zagovornike morilca Gorgulova. Avdienca je trajala 45 minut. Zagovorniki so skušali prepričati predsednika republike, da jc Gorgulov blazen in mu prečitali nekatera pisma, ki jih je Gorgulov napisal zadnje dni in iz katerih je razvidno, da jetnik v resnici ni normalen. O sklepu predsednika ni ničesar znanega, splošno pa vlada prepričanje, da bo Gorgulov usmrčen. Neki ruski duhovnik je že prispel v Pariz. »Ma-tfn« piše, da je odšla žena Gorgulova, ki je pred porodom, do vdove Doumerja, in jo prosila za intervencijo.
Pariz, 13. sept. AA. Predsednik republike Lebrun je odklonil pomilostitev morilca predsednika Paula Doumerja. Gorgulova bodo giljotinirali jutri zarana.
Gandhi bo izpuščen
Bombaj', 13. sept. AA. Verjetno je, da bodo Gandhija izpustili sept., to je tisti dan, ko je napovedal gladovno stavko do smrti v protest proti Macdonaldovi odločitvi v parijskem vprašanju. Hindujski poglavarji se trudijo na vse načine, da rešijo Gandhijevo življenje, in skušajo parije pregovoriti, naj ostanejo v skupnosti s hindujci ter jim ponujajo v la namen velike ugodnosti.
Toda iz dopisovanja med Gandhijem in Mac-donaldom, ki so ga nedavno objavili, se vidi, da so čisto drugi vzroki pripravili Gandhija do tega, da je napovedal samomor z gladovno stavko.
Vlada se zaveda resnosti položaja, ki bi nastal, Ce Gandhi res izvrši napovedani samomor, in zato se ji zdi najpametnejše, da ga izpusti.
Za danes je napovedan velikanski shod, ki naj demonstrira proti nameravani Gandhijevi gladovni stavki.
Strašen požar na Poljskem
Varšava. 13. sept. AA. Pat poroča: V mestu Kolnu nn severnem Poljskem je nastal strahovit požar, ki je upepftlil malone pol mesta. Število ljudi, ki so ostale brez strehe, doseza 2.200.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, hladno s plohami.
Onnaiska vremenska napoved: Izpremenljivo oblačno, počasi se bo zopet zjasnilo, teinperalura bo uarastla.
ideologije, čim pride do moči in ki bo potem po svoji čudežni ustvarjalni sili izravnal vsa nasprotja. Kdor je te mistike poln, vsak veruje vodji: dijak, ki nima sredstev za nadaljevanje študij, delavski ter obrtniški napolizobraženec, odpuščeni ter zagrenjeni oficir, vos oni mladi svet, ki je pričakoval, da so vrne z bojišča kot oboževan heroj, ki se pa danes klati po državi brez dela. Ogromen del Hitlerjevih pristašev so brodolomci ter nezndovoljneži. Toda nacionalna mistika kljub najželeznejšl disciplini ne more iz teh elementov ustvariti stranke, ki naj vlada, ako ni doslednega in jasnega socialnega programa, ampak samo kaos iz kolektivizma in korporativizma, iz plemenskega aristokratizmn in socializma, iz srednjega veka in dvajsetega stoletja.
Kako bi izgledal hitlerizom ua vladi? Mislim, da o tem nimajo jasne slike niti v Hitlerjevem glavnem stanu. Pravijo, da se bo tedaj že pokazalo, kaj jo pravi program. Imam vtis, da se bo šlo za to, katera osebnost v generalštabu Hitlerja bo dobila preves, ker vsak od njegovih trnbantov ima svoj program. Ta skupina pretorijancev je pn prav peslra zbirka političnih in socialnih prošlostl, pruski grofje ter bivši dijaki moskovsko propagandne šole, pesniki ter generalštabni oficirji. Vsnk gleda na smisel ter cilj pokreta s svojimi očmi in si ustvarja o tem svojo sliko. Sedaj so pač v stanju agitirati vsi za isto stvar, vsak na svoj način, vsnk za gotove kroge pristašev, ampak skupnega programa za politično delo ni.
»Populaire« od 14. avgusta piše, da ima Hitler po avdijenci pri Hindenburgu samo dve poti: ali pot na barikade ali pa kapitulacijo pred Schleicher-jem. Gospodje v »rjavi hiši« ue oporekajo, da je ta prognoza točna. Kar se tiče meščanske vojne, so hitlerjevci dozdaj z Reichsvvehrom vedno potegnili krajši konec. Torej kapitulacija? Predvsem je jasno eno: zadnje volitve so pokazale, da število pristašev Hitlerja ne raste več. Kar se je dalo doseči v okvirju parlamentarne agitacije, to se je doseglo. Sedaj morajo priti hitlerjevci do državne uprave ali pa se začne nazadovanje — kajti na stagnacijo ni misliti. Dne 13. avgusta se je Hitlerju zaprla pot do državne uprave, zato bo prišlo nazadovanje.
Vtis imam: gospodje imajo moralnega mačka, sedim v štabu poraženega vojskovodje. Na koncu važno priznanje kot izbruh razočaranja: Nemci ne znamo iti do skrajnih konsekvenc; socialdemokrati so imeli 1918 vso državno oblast v rokah in so se zadovoljili s polovičnimi ukrepi. Isto napako smo napravili mi. Morali bi poseči po oblasti po volitvi Hindenburga ali po padcu Briiningovega kabineta, zdaj je prepozno. Nevojaški elementi istotako obsojajo Hitlerjev korak od 13. avgusta, češ: revolucija se ne napoveduje, ampak izvrši, če se more; če se pa ne more, polein ostani miren I ln edino lo drugo je kazalo.
Da, učenec Hitler je daleč zaostal za mojstrom Mussolinijem. Ta je šel v avdijenco b kralju na čelu tisočev črnih srajc, Hitler pa k Hindenburgu v žaketu in sam. Je pa tudi res: nemška Reichsvvehr in Schupo sla kaj druzega kot italijanski polki leta 1922. »Ftihrer je zaigral pred svojim štabom.
Odšel sem z vtisom, da more uspeti v politiki samo pokret, kojega vodja ve, kaj hoče. Oni, ki bo imel t o avtoriteto, bo bodoči gospodar Nemčije iti eden najmočnejših činiteljev Evrope. Hitler to ne bo. Ali bo to Schleicher s Hindenburgom, ali pa kronprinz — lo bo najbrž povedala že najbližja bodočnost.
Odlikovani Sunk cijonarji SLD
Belgrad, 13. sept. 1. Ob priliki 25 letnice obstoja Slovenskega lovskega društva je odlikoval Nj. Vel. kralj na predlog ministra za gozdove in rudnike ter v soglasju s predsednikom vlade sledeče funkcijo-narje našo osrednje lovske organizacije: z redom sv. Save 3. reda: dr. Ivana Lovrenčiča, predsednika centralnega SLD v Ljubljani; dr. Marka Stajnka, predsednika podružnice, SLD v Ljutomeru; dr. Kranja Šalamuna, predsednika podružnice SLD v Ptuju; z redom Jugoslovanske krone 4. reda: inž. Cirila Dimnika, šefa odseka za lovstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike In ravnatelja dvorskih lovišč; Franca Mravljakn, predsednika podružnice SLD v Celju in Aniona Mladiča, referenta pravnega odseka SLD v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone 5. reda: Bogdana Pogačnika, podpredsednika centrale in predsednika podružnice SLD v Mariboru; dr. Ivana Tavčarja, tajnika cenlrale in predsednika podružnice SLD v Ljubljani; Ivnna Zupana, blagajnika centrale SLD; dr. Igo Janca, predsednika podružnice SLD v Kranju; Kljuna Ivana, predsednika podružnice SLDL v Ribnici; Kovača Karla, predsednika podružnice SLD v Starem trgu; Avgu sta Šuligoja, predsednika podružnice SLD v Trbovljah ; Karla Čeča, referenta finančnega odseka SLD v Ljubljani; Mate Hafnerja, referenta redakcijskega odseka SLD v Ljubljani; Vladimirju Knpusn, urednika »Lovca« iz Ljubljane; Miroslava Repovša, tajnika SLD v Ljubljani.
Osebne vesti
Belgrad, 13. sept. 1. Zadnja številka »Vojnega lista objavlja ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim je upokojen vojni kurat v Valjevu g. Rihard Zaje.
Belgrad, 13. sept. 1. Današnje »Službene novi ne« objavljajo ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim jr- upokojena Marija Kuhelj, učiteljica iz Ljubljane, do sedaj v službi pri kraljevski banski upravi v Ljubljani š pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih. Premeščeni so: po službeni potrebi: Dragar Franc, prometnik 8. pol. skup. iz postaje Pesnica na postajo Trbovlje brez pravice na povračilo selitvenih stroškov razen stroškov za prevoz pohištva. Na lastno prošnjo: Marlin Rancinger, uradnik 8. položajne skupine iz poslale Zagorje na postajo Jesenice; Štefula-Vrhovc Frančiška, prodajalka voznih listkov Iz poslaje Ptuj na postajo Mnribor gi. kol.; Klopčar Izidor, pomožni prometnik iz poslajo Vrhnika na postajo Verd; Mnrtinčlč Leopold, pomožni prometnik s postaje Verd na postajo Vrhnika. — Pri pošli so na lastno prošnjo premeščeni: Ljudmila Povse z Bledu v Ljubljano I; Josip Rnpnik iz Maribora v Ljubljano II; Angela Sancin iz Mežice v Ljubljano IV; Kicler Marta iz Ljubliane v Brežice. Vsled službene polrebe so premeščeni: Rado-vnn Terezija iz Maribora v Mežico. Skrbeč Ana Iz Maribora f na Maribor tf; Novak- Angelina iz Kt'i-ževcev v Dolnjo Lendavo; Počar Anion iz Maribora v Rogatec.
Sporazum med velesilami v Stresi
Pripravljenost pomagati podonavskim državam
Stresa, 13. sept. tg. Danes je prišlo do sporazuma med tremi kontinentalnimi velesilami o načinu pomožne akcijo za južnovzhodiio evropske države. Po tem sporazumu jc vsaki državi, ki hoče pomagati, dano na prosto, .ali se udeleži kontribu-rij, ali pa dovoli preference. Vprašali so države kupovalke, kakšno stališče zavzemajo k temu kompromisu. Nemčija hoče jasno formulacijo, da preko preferenc no more dati nobenih kontribucij. Avstrija in Švica sta pristali na kompromis. Češkoslovaška stoji na strani finančno ogroženih južno-vzhodnih držav in polaga glavno važnost, da bodo kontribucije vidne, vendar pa o njih danes še ni nobene jasne slike. Govori so o tem, da bodo kontribucije ona pot, po kateri bodo zapadne državo vršile pri svojih terjatvah, katere imajo proti podonavskim državam, reduciranje obresti in morda celo popuste pri glavnicah.
Stresa, 13. sept. tg. Potem, ko je že prišlo do sporazumu treh kontinentalnih velesil na srednji poti, ki predvsem omogoča Nemčiji, da more svojo kontribucijo plačati ne samo delno, temveč popolnoma z dovoljevanjem prednostnih carin, so se pojavile nove težkoče, ko so vprašali druge države. Anglija je najostreje odklonila vsakršno kontribu-
Gerhard Krause, internacionalni umetnostni referent v Ljubljani
Ljubljana, 13. septembra.
Znani nemški kritik Gerhard Krause, ki se intenzivno bavi z mednarodno umetnostjo, je tudi jugoslovanski umetnosti posvetil mnogo pnžnje. V številnih evropskih dnevnikih in strokovnih listih je kritično opisal belgrajsko in zagrebško kulturno življenje. Tako so med drugim izšle njegove ocene o zagrebškem in belgrajskem gledališkem in glasbenem življenju v naslednjih listih: »Berliner-Borsen-zeitung«, '»Die Musik«, »Signale fttr die Musikali-sche Welt«, »Singechor und Tanz«, »Deutsche Mu-sikerzeitung«, »Miinchner Neueste Naehricliten«, »Germania« i. dr. .Zanimivo je, da je Gerhard Krause tudi sotrudnik »Srbskega Književnega Glasnika«, »Vremena« in »Novosti«.
Toda ne samo v svojih razpravah, tudi v svojih predavanjih je Gerhard Krause kritično prere-šetal jugoslovansko umetnost. V mesecu maju je predaval v Radio Bukarešt »o belgrajskem gledališču«. V preteklem tednu je Gerhard Krause govoril v nemškem jeziku v belgrajskem radiu o ju-goelovansko-nemški umetnostni izmenjavi, v nedeljo na zagrebški radio postaji o poljskih pevcih in pevkah, včeraj pa o poljski glasbi v ljubljanskem radiu. Drevi govori Gerhard Krause v ljubljanskem radiu o slavnostnih predstavah v Marienburgu.
Gerhard Krause se hoče podrobneje seznaniti tudi s slovensko umetnostjo in je pripravljen stopiti v stik z merodajnimi osebnostmi ljubljanskega gledališkega in glasbenega življenja. Ravnatelj ljubljanskega konservatorija g. Hubad je Gerharda Krauseja povabil, naj predava o poljski glasbi, kadar se znova vrne v Ljubljano.
Menda je to redek primer, da se nemški kritik tako intenzivno zanima za našo umetnost, zato mu moramo biti pač hvaležni, posebno še, če bo njegovo delo rodilo količkaj uspehov in zvišalo ugled naše umetnosti v tujini.
Avtobusni promet v hudih
škripcih
Ljubljana, 13. sept.
Z novim obveznim zavarovanjem vseh potnikov so zašli avtobusni podjetniki v Sloveniji v hude škripce. Težava je zlasti v tem, ker imajo vsi podjetniki večinoma že od prej zavarovane svoje avtobuse, pa tudi potnike, pri domačih zavarovalnicah. Za ta zavarovanja morajo avtobusni podjetniki plačevati letno občutne premije.
Za potnike, ki se zdaj vozijo z avtobusi, je z novim obveznim zavarovanjem nastal položaj tak, da so zavarovani dvakrat. Enkratno zavarovanje mu je oskrbel avtobusni podjetnik sam že pred leti tor tudi plačuje zanj, drugič pa je zavarovan z vozovnico, ki jo pri vožnjah z avtobusi uporablja. To zavarovalnino pa mora plačati vsak potnik sam. Podjetniki se namreč, z vso silo branijo novih bremen, ker trdijo, da so bili že zdaj zlasti ria nekaterih progah pasivni. Toda potniki se novih bremen tudi branijo. Zavarovan bi bil zoper nezgodo nli nesrečo sicer vsakdo rad. toda plača jia nihče ne rad. Potniki se branijo plačevati zavarovanje na ta način, dn sc manj vozijo. Voznino na avtobusih so se namreč po večini zvišale /n toliko, kolikor znaša prispevek za zavarovanje. Razen tega so avtobusni pod jetniki prišteli zraven še nov cestni prispevek, ki je tudi občuten.
Avtobusni podjetniki so znradi tega resnično v zadregi. Sumi novih bremen prevzeti ne morejo, če pa jih prevalijo na potnike, kakor so po večini že storili, jim pa grozi zguba pri manjšem številu vozečih sc potnikov. Zato ta zadeva ni še popolnoma rešena. Zadnjič so sicer avtobusni podjetniki sklenili, da bodo čimprej skušali razčistiti položaj, toda doslej jim to ni še uspelo. Da bi komaj uvedeno obvezno zavarovanje zopet ukinili, o tem menda ni govora. Tudi o reviziji obveznega zavarovanja nočejo menda merodnjni faktorji ničesar sli-šuti.
Zanimivo je pri novem obveznem zavarovanju, dn je bilo uvedeno predvsem zaradi razmer. ki vladajo v južnejših delili države. V Sloveniji in nn Hrvatskem je že doslej veljal zn-kon, da vsnk lastnik avtobusu jamči za potnike. Nasprotno pn je bil v Srbiji po zakonu odgovoren le šofer, če se je potnikom zgodila pri vožnji kaka nesreča ali nezgoda. Lastniki avtobusov se zaradi toga niso prnv nič brigali, da bi zavarovali poleg vozil tudi potnike. Saj je zanje bil odgovoren šofer I Šofer pa je bil po navadi brez premožen ja — in tako so so pol-niki v slučaju poškodb nli drugačne Škode Tiri vožnjah, večinoma obrisali pod nosom. V Srbiji so tedaj z novim obvoznim zavarovanjem napravili potnikom korist. Pri nns je to korist iinel vsak potnik žo doslej in nt novo zavarovanje prineslo nič novega — razen stroškov.
Po novem je zdaj vsak potnik zavarovan /n 25.000, kakor liilro mu sprevodnik v avtobusu izda vozni listek, s katerim je obenem z voiznino plačana tudi zavarovalna premija. Nn-štane pn vprašanje, kako je * potnikom, ki mu sprevodnik šo ni rfepnil izdati listku, pn se je nesreča že zgodila. Vozne listke morajo namreč sprevodniki sproti pisati in to jc za-i -111 n i w, delo.
Vsekakor so to važmi vprašanja, ki zado-vajo nič mani potnike, kakor avtobusne podjet-
cijo, dasi seveda ne prihaja v poštev za južno-vzhodne preference.
Zal pa je nastal tudi vtis, du Italijanom ne bi bilo neprijetno, če bi po ovinku čez Anglijo zrušila ves preferenčni načrt. Pri tem igrajo vlogo ludi politični interesi na Balkanu. Postopanje Anglije je seveda lahko poučno in lako bi končno ostale vendarle samo prednostne carine, ki sla jih predlagali Nemčija in Francija, če seveda Italija ne bi potem skušala preprečiti tudi to. S tem bi si Italija naprtila odij, da je novo ureditev srednje Evrope zadržala na onem mestu, kjer sta celo Berlin in Pariz bila pripravljena za sodelovanje. Tako kakor Nemčija, so izjavile tudi Švica, Češkoslovaška in Avstrija, da iie bodo dajale kontribucij, temveč preference.
Stresa, 13. sept. ž. Tekst Irancosko-italijansko-nemškega kompromisa predvideva ustanovitev evropskega fonda, ki bo imel namen dvigniti ceno pšenici, rži in koruzi. Cene bi so reguliralo po srednji ceni teh žitaric v zadnjih treh letih. Even-tuelni prispevki posameznih držav bi se določili po sklenitvi bilateralnih pogodb, mednarodna komisija pri rcparacijski banki pa naj bi zagotovila izvršitev teli pogodb.
Katoliška manifestacija Šaleške doline
Škale, 11. septembra.
Praznik, ki ga zelena šaleška dolina še ni videla in doživela. Niti najstarejši šaleški ljudje, katerih se življenje naše doline zadnjih desetletij ni moglo izogniti, ne pomnijo takega — tako lepega in močnega. V Skalah, kjer se je v nedeljo vršil evharistični kongres, je ljudstvo odločno manifestiralo, krepko je dvignilo zastavo katolištva.
Evharistična slavnost se je začela pravzaprav že v četrtek s tridnevnico. S prejemanjem sv. zakramentov in s pridigami so se posamezne župnije notranje pripravile. V sobolo zvečer so se zvonovi vseh cerkva slovesno oglasili, na vrhovih šaleških gričev so zagoreli kresovi, okrog njih se je glasila slovenska pesem. Prelep večer je dal pečat slavnostnemu razpoloženju in pričakovanju.
V nedeljo 11. septembra so že v zgodnjih urah oživele poti in ceste, ki vodijo v Škale, sedež dekanije in pozorišče slavnosti. Zjulraj ie imel v dekanijski cerkvi otvoritveno prope 1 šoštanjski župnik g. P. G ril. Sv. Evharistljn — naša bogata dediščina je bilo jedro njegove ; i močnega govora. Kmalu po devetih so se začele zbirati doli pri kapelici sredi polja množice, ki so se nato uvrstile v dolgo procesijo. Po prihodu na grič so se verniki najprej poklonili v cerkvi izpostavljenemu presv. Rešnjemu Telesu, nato pa so se množice zgrnile na prostor, kjer je bil postavljen velik, z zelenjem in cvetjem okrašen oltar. Ko so združeni cerkveni zbori odpeli mogočno pesem »Kristus mora kraljevati«, je imel evharistično pridigo stolni kanonik in dekan g. dr. Maksimilijan V r a b a;k.,;iz Maribora. Po pontifikalni sv. maši se je deleč v polje razvila evharistična procesija. Dasi so ljudje šli v šesterostopih, je bila tako dolga, da so zadnji deli šele odhajali, ko so se prvi že vračali k cerkvi. Nad 4000 vernikov je štela evharističnn procesija male šaleške dekanije! Otvorila jo je župnija Bele vode, nakar so sledile oslale: Gornja Ponikva, št. Ilj, Šmihel, duhovščina z Najsvetejšim, Zavodnje, Šmartno, Št. Janž, Škale. Popoldne so se vršile v nabito polni cerkvi večernice. Pridigal je stolni kanonik g. dr. J o s i p M i r t, ki je poživljal k preporodu krščanskih družin z duhovno hrano presv. Evharistije. Sledile so litanije presv. Srca Jezusovega, ki jih je pel zbor duhovnikov in zahvalni Te-deum. Ko je s kora zadonela naša himna »Mi hočemo povsod Boga«, ki je zaključila kongres, se je jietju pridružila vsa cerkev.
Daj Bog kongresu šaleške dekanije blagoslova! Naj semena, to prosimo, ki so v nedeljo padala v srca vernikov, rodijo sadove: okrepijo naj krščanske družine, utrdijo naj katoliško misel v njih!
Zarota proti Stalinu
Varšava, 13. sept. ž. Po vesteh iz Moskve je prišla sovjetska vlada na sled veliki zaroti, ki je bila naperjena proti Stalinu. Aretiranih je bilo 120 zarotnikov, med katerimi jo tudi nekaj častnikov rdeče armade. Zatrjuje se, dn je s to zarolo v zvezi tudi državni vojni komisar Vorošilov.
Obsojeni komunisti
Belgrad, 13. sept. AA. Danes dopoldne je drž. sodišče za zaščito države izreklo sodbo nad Čedo-mirjem VasoviČem in tovariši zaradi komunistične propagande v naši državi. Obsojeni so: Čedomir Va-sovič na tri leta robije in 5 let izgube državljanskih pravic, Živorad Gjurič na 3 leta robije in 5 let
robije in 5 let izgube____
pravic, Dragiša Majkovič nn 1 leto robije in 5 let izgube državljanskih pravic. Oproščeni pa so: Mile Marič, Franjo Karaš, Peter Desedinovič, Momčilo Rožič, Dram lin Vasovlč, Jovan Stajič, Janoš Sabo in Ni kola Travič.
Drobne vesti
Belgrad, 13. sept. 1. Kot delegati zadružne organizacije za konferenco, ki jo namerava sklicati kmetijsko ministrstvo znradi osnutka zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o razdolžitvi kmeta, so bili nn današnji dopoldanski seji ožjega odbora glavne zadružne zveze določeni sledeči: Boja Gjor-gjevič, predsednik glavne zveze srbskih zemljedel-skih zadrug; Uroš Stajič, tajnik glavno zveze srbskih zeinljedelskih zadrug in inženjer Milivoj Var-ga, glavni tajnik zadružne zveze v Belgradu.
Belgrad, 13. sept. 1. Letošnja glavna skupščina in kongres glavne zveze srbskih zeinljedelskih zadrug se bo vršil v Skoplju dne 24. in 25. septembra 1932. Za udeležence je odobrena polovična vožnja.
Travnik, 13. sept. 1. Od ti. do 9. oktobra bo proslavila tukajšnja jezuitska gimnazija 50 letnico svojega obstoja, Na proslavo so povabljeni vsi bivši dijaki tega zavoda, udeležil pa se jo bo tudi sarajevski nadškof dr. Šarič z ostalimi bosanskimi škofi.
Sonj, 13. sept. 1. O priliki instalacijo novo-imenovanega škofa dr. Ivana Starčeviča, kateri so prisostvovali zagrebški metropolit dr. Anle Bauer, splitski škof dr. Bonefačič, krški škof dr. Srebrnič in šibeniški škof dr. Mileta se je med drugim raz-pravljalo tudi o jesenskem zasedanju škofovske konference v Zagrebu. Konferenca bo najbrž sredi oktobra,
nike sume. Menda pripravljajo avtobusni podjetniki iz vse države večjo obrambno akcijp v zaščito svojih interesov, ki so bili z novim zavarovanjem občutno omajani.
Ljubljana v zrcalu zvočnega filma
Ljubljana, 13. septembra.
Komaj dobro leto je tega, kar so uvedli v Ljubljani zvočni film. To novo tehnično čudo je umevno vzbudilo mnogo senzacije med občinstvom, ki jo je seveda tudi primerno drago plačalo — v Ljubljani imamo 5e vedno nesorazmerno visoke cene pri Filmskih predstavah — ni pa zvočni film niti za las dvignil umetniške stopnje filmske produkcije. Nemi film je sicer zadnja leta — dokler ga ni pregnal njegov srečnejši tekmec zvočni film — kazal nekaj ambicij, da se približa sferam umetnosti. Naslov zvočnega filma pa je naenkrat vse to preprečil in pahnil film zopet le na stopnjo golega sredstva zn zabavo. Ne kot kulturni činitelj in ne kot sredstvo za umetnost se zvočni film do sedaj še ni izkazal. Najbrže pa je zvočni film dosegel vse drugo in uspel lam, kakor so pričakovali njegovi širitelji. Nedvomno jo zvočni film sedaj zelo dobičkanosen za marsikoga. Visoki dobički pa, ki jih zvočni film daje svojim širiteljein, bi vendar morali nalagati tudi dolžnosti.
Zvočni film pa bi mogel imeti v kulturni propagandi in v posredovanju z občinstvom prav važno vlogo. Snoči so nekateri povabljenci in pa zastopniki tiska gledali nekatere zvočno-filmske posnetke, ki jih je v času slavnostnih dni v Ljubljani napravilo novo podjetje "Svetloton . Čeprav so to komaj začetki, vendar so sorazmerno prav dobro uspeli in zato kažejo, kako pomemben bi mogel
zvočni film postati tudi v naših razmerah. Posnetki kongresa in sprevoda narodnih noš, otvoritev velesejma in drugih prireditev v Ljubljani, so prav posrečeni. Osebnosti, ki jih v našem javnem življenju poznamo, govorniki na leh prireditvah, živahni vrvež, petje in vse drugo vnovič oživlja tu na platnu. Tehnično se je ta, tako rekoč prvi slovenski zvočni film posrečil. Svetlobne slike so jasne in razločne, glasovi podani čisto, v skoraj pravilnih legah in se s slikami tudi ujemajo. Film sicer še ni bil docela izdelan in smo ga videli samo 600 m, lo je komaj dobro tretjino. G. M. JelaSin, ki je pred uprizoritvijo razložil povabljenim delo pri filmu, pa je pojasnil, da bodo vse pomanjkljivosti izginile pri končni ureditvi filma. Ko bo film v celoti izdelan in urejen, kaže, da bo prav resno delo, ki bo vzbudilo mnogo pozornosti, če že ne drugače, pa vsaj v tem oziru, ker bo vsakdo sam hotel v filmu gledati sebe ali vsaj kakega svojega znanca. Ljubljanskih obrazov pa je nešteto spoznati iz tega filma.
Morda še doživimo, da bo zvočni film nekoč reproduciral tudi resne prireditve, kakor koncerte, zlasti vokalne, poleni bo šele v slovenskem kulturnem življenju zavzel mesto, ki mu zaradi njegovih tehničnih sposobnosti pripada. Samo en primer: Še bolj morda kakor sprevod narodnih noš, bi bilo v zvočnem filmu lepo videti in slišati n. pr. lanski ogromni koncert Pevske zveze na Kongresnem trgu. Morda kdaj še do tega pridemo.
Križev pot našega kmeta
Št. Jernej, 11. septembra.
Nad dva meseca že, dan za dnem, neusmiljeno pripeka sonce in žge in biča s svojimi žarki revno, plitvo in peščeno zemljo, da je že vsa izmozgana, izsušena in razpokana. Travniki so rjavi in požga-ni, ajda, druga leta vsa bela in dišeča medu, sedaj poveša žalostno skromne cvetove in vene in usiha, da morda niti semena ne bo povrnila pridnemu kmetu.
Krompir se je prezgodaj posušil, da je ostal droban in v stalno razgreti zemlji je postal kar nekam prepečen, da nima nič pravega okusa in je zelo trd za kuho. In malo ga je, komaj za ljudsko prehrano, in ga tako — v nasprotju z drugimi leti — za pitanje in odebelitev svinj ne bo prav nič preostajalo.
Jesenski pridelek je sedaj požgala dolgotrajna susa, prej pa je že rja uničila žito, da je ostalo zrnje drobno in prazno in je nudilo do skrajnosti slab pridelek. — Slično kakor glavni pridelki, so obrodili tudi drugi sadeži skromno in revno, da Je kmet v resnih skrbeh, kako bo prehranil družino in poleg tega še številne domače živali. Denarja ni, kupčije ni, zima pa bo prav kmalu neusmiljeno in neizprosno potrkala na vrata ...
Malo bolj veselo sliko nego polje, nudijo vinogradi. Ni sicer zarod tako obilen, kakor lani, a vendar grozdje lepo dozoreva in vzbuja najlepše upe in nade.
črički — veseli znanilci trgatve — neumorno prepevajo in žgolevajo v toplih nočeh in tako s svojimi nežnimi in prijetnimi glasovi skromno razveseljujejo hrepeneča, do vinske trte tako ljubezni ipolna vinogradnikova srca.
Lanski pridelek vina je v glavnem že pošel. Nekaj ga je šlo v kupčijo, še več vina pa so ljudje popili sami doma, ker ga mnogi niti po najnižji ceni niso mogli spraviti v denar. Trpeli in delali so po vinogradih vse leto, žrtvovali blago in denar, nazadnje pa niso prejeli niti najmanjšega plačila za svoje neutrudno delo in trud.
Tako gre kmetu vse delo in zasluženje bolestno in grenko pot, da ga mora človek res pomilovati ;n s sočutjem v srcu zreti vanj, ko od vseh zapuščen, a vendar udan v voljo božjo težko živi na svoji ljubljeni zemlji.
Hud konkurenčni boj je nastal med našimi
mesarji. Meso, ki je prej veljalo 8 Din kg, so nekateri mesarji naenkrat pocenili in mu znižali ceno na 4 Din. Odjemalec, kmet, je zadovoljen s tako ceno, a vprašanje je, kako dolgo bodo mesarji vztrajali pri nji. — V vasi imamo 4 mesnice, poleg tega pa tudi okoliški kmetje često zakoljejo kako žival doma, da je mesa vedno v izobilju.
Gospodinjska šola, ki jo vodijo častite sestre iz šmihela, prične s poukom 15. oklobra. Pouk traja 5 mesecev in vsestransko ter uspešno usposobi udeleženke v praktičnem gospodinjstvu. Vsa pojasnila daje vodstvo šole.
Ogenj in suša
Št. Vid pri Stični, 12. septembra.
Na praznik Rojstva Marije Device so zgorela gospodarska poslopja Irlaku Jožefu, po domače Hladetu, posestniku na Pristavici.
V	noči med nedeljo in ponedeljkom je pa zgorel kozolec, dvojnik Grabnarju Janezu, gostilničarja v bližini postaje Radohova vas.
V	obeh slučajih je bilo zažgano. Ljudje so v velikem strahu. Radi suše povsod primanjkuje vode, kapnice so večinoma prazne. Zato požar še večjo škodo napravi. V vasi Št. Vid bodo nastavili nočnega čuvaja, katerega do sedaj ni bilo. Vaško predstojništvo je treba radi tega pohvaliti. Ker so ob cestah in potih v vasi električne svetilke, so mislili, da ni treba nočnega čuvaja. Pa je zlasti v sedanjih časih, ko hodi toliko postopačev okrog, le nujno potreben.
V	ponedeljek, 12. t. m. je bil v št. Vidu semenj. Živine veliko, kupovalcev malo. Najboljše vole so plačevali po 3 Din, krave pa tudi le po 1 Din. Prašiče pršutarje plačujejo po 5 Din žive teže. .	'■■■-.
Radi bi plačah, pa živine prodati ne morejo ali jo morajo dati po sramotno nizkih cenah. Kdor je kupil živino pred dvema letoma, mora zgubiti dve tretjini pri njej.
Letina bo slaba. Pšenice so malo uamlatili, ajde in koruze radi suše skoraj nič ne bo. Kako bodo ljudje preživili sebe in živino? Kaj bo pa pozimi z reveži? Že sedaj se jih včasih na dan do 20 pri hiši oglasi.
Kočevska zemlja i
Silna suša — Zopet divji prašiči
Kočevje, 11. septembra.
Zadnjič sem hodil po Kočevski in gledal zemljo in ljudi. Toliko siromaštva in bede ne najdeš po vsej naši Sloveniji. Kmetije majhne, polja skoraj nič, svet kamenit, edini kvas so gozdovi. Kočevski kmet bi lahko uspeval ob količkaj živahnejši in plodonosnejši lesni trgovini. Les ie'njegovo edino bogastvo, ki pa je mrtvo zanj, odkar so cene našemu lesu padle na trgu na minimum. Kriza je zato kočevskega kmeta zadela toliko sil-neje in ga spravila v siromaštvo brez konca in kraja.
Zdaj je jesen in čas, ki se ga kmet vnaprej veseli iz pomladi v poletje in do jeseni, doba je, ki naj kmeta, tega neumornega delavca na svoji zemlji, poplača za ves trud preko let6. Toda, kakor so za kmetskega človeka največji prazniki dnevi, kadar spravlja z natovorjenimi vozovi svoje pridelke proti domu, da jih spravi v kaščo in kozolce, tako je zanj najžalostnejše, kadar vidi, da je bil ves njegov trud čez leto zaman. Tak žalosten čas preživlja v teh dneh naš kočevski kmet. Spomladi In tudi še začetkom poletja je bilo kazno. da bo veliko pridelal, toda nenadoma se je vse spremenilo. Sonce je začelo pripekati z večjo žarkostjo in nebo se je zjasnilo, kakor za vedno. Čakali so dežja fn prosili zanj. Zemlja se Je popolnoma izsušila in razpokala, fižol je ovenel, krompir zelenkast, sadje črvivo in prehitro zrelo in skoraj na vseh krajih Je tudi vode zmanjkovalo. Da bi bila nesreča še
boril na koroški fronti. J" ~	^
"	- * > ""	ga je koncem maja tako
razjarilo, da je sestavil in napisal poseben poziv, ki ga je potem v domači vasi obesil na drevo. Kol trgovski zastopnik se je 2. junija vozil po kamniški okolici. Bil je že močno vinjen, ko je prišel s svojim spremljevalcem in šoferjem Videničem v Slokar-jevo gostilno v Domžalah. Tu je na dolgo in široko govoril o notranjepolitičnih razmerah in po svoje kritiziral.
Državni tožilec ga je obtožil zločina po čl. 1. in 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ze v preiskavi se je Ivan Drev zagovarjal, da je zelo impulzivne narave in da je v vinjenem stanju prav gostobeseden. Letak je sestavil v stanju izredne razburjenosti. » Sem rezervni kapetan. sedaj me bodo pa degradirali.«
Priče Ivan šlibar in drugi so potrdili, da je bil obtoženec v Slokarjevi gostilni izredno pijan, govoril jo pod vplivom alkohola, da se je »klobasanje o politiki vleklo na dolgo in široko. Po govoru tožilca je branilec dr. Miha Krek izpodbijal kvalifikacijo dejanja po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, poudarjajoč, da je obtoženec napravil plakat neumno in nedopovedljivo naivno. Ivan Drev je bil obsojen zaradi zločina po omenjenem paragrafu in zaradi žaljenja kralja le na štiri mcscce in 15 dni zapora, dočim določa zakon izredno stroge kazni za take zločine. Senat je upošteval obtoženčevo izredno vinjenost in da je bil bistveno zmešan, zato ga je sodilo po svobodni oceni.
Škofjeloški fantje pod Marijino zastavo
Kakor pred kratkim v Suši lako jo ludi na Mali šmaren priredila dekanijska zveza fantovskih Marijinih družb slovesni shod v Crngrobu. Udeležilo se je te slovesnosti kakih 500 fantov iz Stare. Loke, Škofje Loke, Reteč, Žabnice in Sore. Ob 9 se je razvila dolga vrsta samih fantov, ki so za marijanskimi zastavami korakali v cerkev. Vmes so med slovesnim zvonenjem slavnih predvojnih eru-grobskih zvonov prepevali fantje lavretanske lita-nije. V cerkvi so pozdravili Marijo s prisrčnim vzhodnim slavospevom. Nato Je nunski g. katehet Ivan Žagar v prvem govoru lantom pokazal, kako jih more prav Marijina družba obvarovati pred pogubnimi zablodami sedanjega časa in jih utrditi v sveti veri. Nato je sledila sv. maša, med katero je izredno dovršeno prepeval starološki moški zbor. Sv. mašo jo opravil voditelj dekanijske zveze fantovskih Marijinih družb starološki g. kaplan Ivan Veider, ki je tudi v glavnem govoru pokazal fantom, kako naj čisto živijo pod deviško zastavo Brezmadežne. Po sv. maši sp počastili najsvetejše s pesniškim vzhodnim slavospevom Jezusu. Zadnji govornik, prednik škofjeloške kongregaoije g. Anton Okorn, je navdušil fante za Marijino družbo, ker le v njej bodo mogli živeti res srečno fantovsko življenje. Pobožnost je sicer trajala dve uri, a fantom se jo zdelo kratko. Saj niti po končani slovesnosti kar niso mogli iz prelepe crngrobske cerkve. Fantje so s tem pokazali, da je prazen očitek, češ da fantje niso za pobožnost. — Slovesnost sta povečala s svojo navzočnostjo tudi žabniški g. župnik Josip Verec in g. katehet Janez Pintar, ki je fante ludi fotografiral na gričku poleg cerkve. 8. september je bil res lep fantovski marijanski praznik.
Spominska slavnost na Zelenici
Dne 14. avgusta 1932 se je ponesrečil .ia Zele-liiškem grebenu knroški Slovenec Peter Krrnor, 28 letni puškar iz Borovelj. Samo deset minut od koče na Zelenici v bližini državne meje med Jugoslavijo in Avstrijo je tako nosrečno padel črez skalo, da je tam izkrvavel. Njegovi prijatelji iz Borovelj, zbrani v slovenskem diletantskem društvu, katerega soustanovitelj in tajnik je bil pokojni, so mu postavili na mestu nesreče malo spominsko ploščo, ki
Kako se obdril ondulacija!
Gotovo ste bili že večkrat r&.vočaranl, ket-vata frizura ni dolgo držala. To je posledica ufttnkov alkalij, ki z vsakim sredstvom za umivanje glave in las pridejo v lase, da jih očistijo masti in nesnage, če pa nevtralizirate po pranju lose z izpiranjem s sredstvom »Hoarglanzc, bodo lasje zaradi krepllne učinkovitosti tega sredstva dalje časa obdržali svojo obliko in postali bodo odporni, zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »Črne glave«.	3
uu ladjo f
je bila odkrita in blagoslovljena v nedeljo ob 11 dopoldne. Ob tej priliki se je zbralo pri koči na Zelenici okrog 200 slovenskih planincev iz to- in onstran državne meje. V sprevodu so odšli na kraj nesreče, kjer so ploščo obložili z venci. Po opravljenih obrednih molitvah so tržiški pevci odpeli par žalostink in spominu rajnega sta se poklonila zastopnik SPD in tržiške podružnice ter zastopnik tržiške gasilske župe, saj je bil pokojni vnet slovenski planinec in gasilec. Za njimi jo govoril boroveljski Slovenec, ki se jo zahvalil vsem prirediteljem in pozval tovariše in prijatelje ponesrečenega Petra, naj zapojo še njegovo najljubšo pesem. Iz grl koroških Slovencev je privrela ona znana >Gor Čez izaro« in se prelila v srca vseh navzočih. Zapeli so jo tako milo in občuteno, da ni ostalo nobeno oko suho, četudi so bili navzoči skoraj samo krepki moški in utrjeni planinci,-Slavnost se jo končala z imenovanjem kraja, kjer se je imenovani jionesrečil: Plaz Petra Kraj-nerja. Pri slavnosti so bili navzoči ludi pokojnikov oče in dve sestri. Na kraju nesreče so ta dan našli že pokojnikovo uro in rožni venec.
Mnogi planinci so izrazili željo, naj bi se ob drugih takih prilikah poskrbelo tudi za sv. mašo.
Lepo uspela Slomškova proslava
V Št. Vidu pri Ptuju se je na Male Gospojnice vršila lepa proslava 70 letnice smrti škofa'Antona Martina Slomška. Proslavila jo je cela fara, v prvi vrsti pa moška mladina, organizirana v fantovskih Marijinih družbah. Svečanosti so se udeležili tudi fantje kongreganisti iz sosednjih fara. Najprej je bila spominska svečanost v cerkvi, kjer je govornik iz Ljubljane slikal Slomškovo mladost in ga slavil kot vzornika neumorne delavnosti in neomadeževane čistosti. Prošt iz Ptuja, preč. g. dr. Fran Žagar, je nato celebriral pontifikalno sv. mašo ob asistenci domače in okoliško duhovščine. Med sveto daritvijo je izbrano pel incški zbor. Po cerkvenem opravilu so jo v Slomškovem domu, ki ga jo pred par leti sezidal neumorni domači župnik g. Soklič, zbrala moška mladina in napolnila dvorano do zadnjega kotička. Po toplem pozdravu g. župnika Sokliča je prof. .ir. Jeraj iz Maribora zbrani množici v krasnih besedah predočil in apliciral njegovo nauke na današnje razmere. Prav tako je g. Geratič iz Maribora, ki je prinesel pozdrave svojo kongregacije, navdušil fanle z lepim, ognjevitim načelnim govorom. V začetku in ob koncu prireditve je moški pevski zbor pred lepo okrašeno Slomškovo podobo zapel nekaj pesmi.
Slomškovi proslavi je služilo tudi popoldansko cerkveno opravilo. Prošt dr. Žagar je raz leče v prijetnem tonu nanizal nekaj praktičnih misli iz Slomškovega dela in življenja. Lepa fara Sv. Vida se je tako ena izmed prvih zaobljubila svetlemu zgledu in ideji velikega Slomška. Sledila ji bo cela Slovenija.
Najidealnejša pot za razbremenitev posestev
in za zidavo lastnega doma potoni STAVBNE HRANILNICE IN POSOJILNICE. Ljubljana Miklošičeva cesta št. 5.
100 letna starka na potu iz Brazilije
■ večja, so se ponekod pojavili zopet divji prašiči, ki ! bodo uničili šo zadnje poznojesenske pridelke.
Divji prašiči so zopet prav samo kočevsko vprašanje. Že lani smo poročali o lej strašni in neznosni nadlogi in o izpadih mrjascev na polje. V zadnjih lelih so se na Kočevskem, zlasti v okolici Poloma, Koprivnika, Mozlja in Spodnjega loga mr-jasci razmnožili v neverjetni množini in začeli ogrožali ludi ljudi same. Na mrjasce so bili vpri-zorjeni pravi lovski pogoni v masah, pri katerih je sodelovalo tudi prebivalstvo samo, toda vse to le s prav neznatnimi rezultati. Zatiranje se namreč ni izpeljalo sistematično od strani oblastev, čeprav je prebivalstvo po svojih županih ponovno to zahtevalo. Ker se divji prašiči izredno hitro množijo, je skoraj verjetno, da jih ne bo mogoče več docela iztrebiti, saj imajo po kočevskih gozdovih prav ugodno torišče za svoje življenje.
Nujna potreba je, da se začne že sedaj delati na tem, da se pripravijo na mrjasce veliki pogoni, pri katerih morajo sodelovati zakupniki lovskih zemljišč, oblasti iu domače prebivalstvo.
Kakor smo omenili, letos tudi sadja ui na Kočevskem. Nekatere vasi so zaslužile ravno na sadju precej. Kočevska jabolka so našla trg celo v Avstriji. Zdaj pa jabolk še za domačo potrebo ne bo in iudi slivovke se bo bore malo skuhalo. Kmetje tožijo in obupavajo. Še par mesecev nas loči od zime, ki je tu tako dolga in ostra. Kaj bo, ko bo hrana pošla že skoraj do zimo in ne bo spomladi ne za v usta ne za usevek. Ubogo ljudstvo!
Maribor, 13. septembra.
Pravcato senzacijo so doživeli na glavnem mariborskem kolodvoru. Iz avstrijskega brzovlaka i je izstopila večja družba; zagorela polt in črni lasje so izdajali kljub skoro elegantni meščanski obleki pri vseh cigansko kri. Med izstopivšimi je bila tudi čila in čvrsta starka, kateri bi b:lo na prvi pogled prisoditi 70 let. Ko pa so na obmejnem komisarijatu pregledovali potne liste, niso mogli verjeti, ko so čitali v dokumentih starke, da je bila rojena leta 1829. Ima torej 103 leta. Šele zatrjevanje družbe, ki so bili sami vnuki in pravnuki starke, je dalo potnemu listu verjetnost.
Starka, ki se zove Katirovič ter je doma iz Južne Srbije, sc nahaja na poti iz daljne Brazilije
Dve politični pred sodniki
Ljubljana, 13. septčmVra.
Veliki kazenski senat je po daljšem času imel lanes priliko obravnavati dve politično-kazenski zadevi v smislu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Veliici senat so tvorili: s. o. s. g Anton Mladič kot predsednik in kol sodniki gg Jakob Jerman, dr. Petelin, Janko M ii 11 e r in J a v o r š e k. Javno obtožbo je zastopal šef drž. tožilstva dr. Robert O g o r e u t z.
Prvi se je moral zagovarjati zaradi obtožbe komunistične propagande v smislu čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi 20 letni Štefan C., doma iz Srednje Bistrice v Slov. Krajini. Mladi Štefan, ki je drugače prav inteligenten mladenič, je koncem julija zvečer našel pri šentpeter-ski cerkvi v Ljubljani neki letak komunistično-propagandne vsebine. Take in slične letake so komunisti, kakor vsako leto. ludi lelos za 1. avgust trosili okrog, bilo jih je kar cele zavoje; tnko jo policija našla velik zavoj teh letakov na »Špici« ob Ljubljanici. Pač so komunistični agitatorji računali, da pridejo letaki kopalcem v roke. Štefan je letak pobral in naslednji dan ga je v odstavkih Sital neki družbi na Stanko Vrazovem trgu. Neki lovariS ga
je celo opozoril, češ: - Ni dobro nositi take stvari s seboj. Proč vrzi!«
Pred velikim senatom se je Štefan prostodušno zagovarjal, da ui imel namena delati propagando za komunizem, sam Je prečilal le nekatere odstavke in se te z ironičnim nasmehom. Njegov zago-.vornik dr. Janko Brejc je poudarjal, da vse eblo-ženčevo dejanje ne more tvoriti podlage za obtožbo, ker izključuje vsak pravi namen in je obtoženec sani še neizkušen. Senat je osvojil stališče zagovornikovo ler je Štefana oprostil vsake krivdo in kazni. Državni tožilec pa je proti sodbi prijavil revizijo in predsednik je obtožencu pripomnil: •Žal, toliko časa boste morali oslali v zaporu, da pride rešitev iz Zagreba. Odpeljali so nato Štefana v preiskovalni zapor.
Kot drugi politični obtoženec je prišel pred veliki senal 34 letni Ivan Drev, doma v Slatinah pri Šmartnem ob Palci na štajerskem. Ivan je krepak iu trgat mož, po poklicu trgovski zastopnik, absolvent eksportne akademije s 4 semestri prava, bradat in nekoliko bledega obraza. Kol dijak je bil Ivan strah iu trepet iiemškutarjem na celjski gini-uaziji, pozneje se Je nacionalno udelstvoval in se
v svoj rojstni kraj. Prenesla je dolgotrajno in naporno potovanje čvrsto, kakor da ji teče po žilah še mladostna krL Kadeč svojo pipico je čisto naravno pripovedovala radovednežem, ld so se okoli nje nagrnili, da se namerava v kralkem zopet vrniti nazaj. V Braziliji ima svojce in pred leti jo je gnala želja zn njimi v daljne kraje. Sedaj gre z njimi nazaj v rodno vas pogledat, kako se imajo doma.
Zanimivo je, da je morala starka zatajiti svojo visoko starost, ko je v Braziliji prosila za potne izkaze. Pomladila se je za 10 let, ker bi je drugače ne sprejeli na parnik. Pa še kot 90 letno starko so jo na parniku vsi občudovali radi njene trdnosti. Kaj bi šele bilo, če bi vedeli, da jih ima že nad 100.
naiiaja na pou u. uaijue druz.iujt: ze na« iuu.
Kri lastnega sina prelil
Oče pred sodnihi oproščen
Maribor, 13. septembra.
V kroniki mariborskega sodišča je zabeleženih malo slučajev, ki bi v svoji pretresljivi tragiki dosegali žaloigro, o kateri se je vršila danes dopoldne razprava pred velikim senatom. Iz preiskovalnega zapora so prignali pazniki pred sodnike sivolaso postavo 70 letnega starčka Janeza Vogrin-ca iz Stanetincev, da se zagovarja radi zločina, katerega je namerno zagrešil proti svoji lastni krvi — ubil je svojega sina. Skrušen in strt je pripovedoval 6tarec sodnikom žalostno povest svojega življenja in vzroke, ki so mu narekovali obupno zločinstvo.
Stari Vogrinec je vdovec; gospodaril je na svojem posestvu skupno s hčerkama Katarino in Marijo, ki sta neomoženi ter s svojim prvorojencem, 37 letnim sinom Ivanom. Na domu je vladalo neznosno razpoloženje. Sin je bil žo od mladih nog razgrajač in nasilnež; zlasti je bil nevaren, kadar se je napil. Takrat se ga je vse balo in izogibalo. Največ so pretrpeli od njega domačini Očeta ni mogel videti živega, ker je hlepel za posestvom, da ga požene po grlu. Sovražil je tudi svoji sestri. Očelu je ponovno grozil, da ga bo ubil ter jo nosil s seboj,vedno dolg mesarski nož. V pijanosti je doma uničeval pohištvo, nosodo, obleko, kar mu je priSlO pod roko. Večkrat je vlomil tudi v domačo klel, iz katere je odnašal vino; odnašal je od doma tudi živila in razne predmete, da jih je zamenjal za pijačo. Očeta in sestre je pretepaval, da so morali dostikrat sredi nači napol oblečeni iz hiše. Junije meseca je s sekiro razsekal na kladi očetovo pražnjo obleko, sestrama pa zimske bluze. V moko in čeber z mastjo je vlil petrolej, da se,, je vse skupaj skva-rilo. V jezi se je nato znašal -celo nad kravo, kateri je prerezal vrat z nožem skoro jdn-kesHr da-je komaj ozdravela. Spričo,, takega početja se je ( oče večkrat obrnil na občinskega predstojnika, dn bi mu sina spravili v prisilno delavnico. Občina i je to poskušala, ker so si isto želeli ludi drugi občani. Ko je mladi Vogrinec zvedel, da ga hočejo
spraviti od hiše, je postal še bolj divji. Grozil je ponovno očelu in še županu s smrtjo ter slednjega tako ostrašil, da si ni upal zvečer od hiše brez orožja.
Dne 4. julija je delal mladi Vogrinec pri sosedu ter se vrnil okoli poldneva domov pijan. Našel jo očeta in sestri pri kosilu. Popadla ga je zopet besnost ter je stopil najprej v skledo, iz katere so domači jedli, nato pa je jed iztresel iz posode. S težavo so sestre skrile pred njim skledo nn skedenj, ker je bila to še edina cela posoda, drugo je sin podrobil. Nato je divjak sedel na prag ter kričal, da mora biti oče še tega dne >hin«. Oče jc bil spričo sinovega divjaštva ves preplašen in razburjen. Sin se je nato vlegel v posteljo ter zaspal; takrat je stopil oče v shrambo za orodje, vzel kramp in šel v sobo. Tiho je pristopil k spečemu sinu ter ga treščil po glavi. Sin jo obležal na mestu mrtev, oče pa se je obrnil ter na mestu odšel k županu, kateremu je rekel: »Sina sem ubil.« Mimo se je potem dal odvesti k orožnikom, katerim je dejanje odkrito priznal. 1'udi sodnikom je danes priznal, da je sina namenoma usmrtil. Prepričan je bil, da jo imel sin naklep izvršiti svoje grožnje ter njega samega usmrtiti. Usodnega dne ga je sinovo divjaštvo m grožnja posebno razburilo. Že dolgo je mislil, da ga mora spraviti s sveta; čakal pn jo in trpel, ker je upal, da bo sinovo divjaštvo splahnelo ter se bo poboljšal. Ko je videl, da je vse zaman, in da ni druge pomoči, je segel po krampu ter ubil svojega sina.
Izpoved nesrečnega očota so potrdile tudi številne priče.
Izpoved §jarega Vogrinca in izpovedi prič so napravile na'vi?e navzočo globok vtis. Senat se je posvetoval zelo dolgo, končno pa je razglasil oprostilno razsodbo. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Zemljič, prisedniki pa so bili višji sodni svetnik T.ennrd, dr. Tombak, dr. Čemer in Kolšek. Tožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Dev, obtoženca pa je zagovarjal dr. Kukovec.
Ljubljana
Konjske dirke v Ljubljani
Kakor običajno priredi -»Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter v Ljubljani« tudi letos velike jahalne iu kasaške dirke na vojaškem vežhališču v Ljubljani.
Dirke se bodo vršile <lne 18. t. m. nn vojaškem vežbališču. Ker se je vzgoja konj v naši državi že zelo razvila in je dosti dobrih konj na razpolago, se vrši 5 kasaških dirk in 3 jahalne. 4 kasaške dirke so za jugoslovanske konje amerikanske pasme, 1 dirka je zu navadne konje, ki niso v krvnem sorodstvu z uinerikanskimi in ki se uporabljajo samo zu cestno službo. Te dirke se torej iuiiko udeleže vsi konji, lirez ozira na pasmo, starost etc. Ker so konji zelo različni v hitrosti, bo posebnu komisija strokovnjakov določila, koliko metrov od startu bodo posamezni konji od starta nazaj oziroma naprej postavljeni. Hitrejši konji bodo morali preteči daljšo progo, počasnejši krajšo. Na ta način ima vsak možnost, da si pridobi kako darilo.
Razpisana so za to tekmo 4 darila po Din 1000. 500. W in 200.
Jahalne dirke se bodo jahale v 3 skupinah, in sicer I. člani ljubljanskega kola jahačev. 2. podoficirji ljubljansko garnizije. 3. oficirji ljubljanske garnizije. Razen tega se bo vršila takozvann gimkana, to so jahalne točke, pri katerih se izkaže spretnost jahačev in nlioglji-vost konj.
Program je lepo sestavljen, pripravljenih je dosti zelo dobrih konj in je torej ogled te prireditve priporočljiv.
Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
O V spomin padlim junakom na solunski fronti bo dne t5. sept. t. j. v četrtek ob T sv. maša v Frančiškanski cerkvi. Uprava UROIR vabi gg. re/. oficirje, da s svojo navzočnostjo počaste spomin padlih.
0 Stanovanjske odpovedi se množe. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do včeraj podanih že letos 821 stanovanjskih odpovedi. ki se večinoma nanašajo na mala stanovanja. v katerih stanujejo delavski sloji in nižji državni uradniki. <\l 9. avgusta do včeraj je hilo vloženih vsega le 77 odpovedi, torej razmeroma prav malo, dočim so prejšnje mesece dosegle 100 do 150 odpovedi. Nad 50 odpovedi v avgustu zahteva, dn najemniki izpraznijo stanovanja do 8. oktobra, druge pa šele novembra. 7,n november je pričakovati večji prirastek odpovedi, kajti november je mesec, ko se stranke najraje selijo.
0 Hišo v Gajevi ulici podirajo. Pri podiranju mestne hiše v Gajevi ulici, ki jo je mestna občina po pogodbi bila dolžna podreti, je zaposleno precejšnjo število delavcev in voznikov. Delo pa gre klub temu počasi od rok. Najprej so pobrali iz stavbe vse okenske okv ire ter vsa vratu, potem so začeli razkrivati streho, zdaj pa /o par tednov podirajo 'zidovje. Pri ''podiranju zidov morajo biti seveda silno previdni, da se ne zgodi kuka nesreča. Razen tega se dviga 7. zidov, ki jih rušijo s krampi, toliko pralni, da morajo zidovje pri delu sproti polivati z vodo. Težava pri podiranju je tudi v tem, da zaradi zagate same, ki je zu nebotičnikom. pa tudi zaradi istočasnih del pri stavbah Pokojninskega zavoda v isti ulici, ne morejo vozniki hitreje odvažati na-koipanega gradiva. Zaposlenih je vsak dan 8—14 voznikov, ki naprtivijo vsak po 9 voženj. Ves porniben les. kakor tudi porabilo opeko in sploh vso boljše gradivo vozijo na mestno pristavo, dočim vozijo neraben grušč v škrabčevo ulico v Rožno dolino. Nn strehi stavbe, ki jo podirajo, stoje tudi železni brzojavni drogovi, ]x> katerih teče okrog W) telefonskih žic z glavne pošte v zahodni del mesta. Do Gajeve ulice imajo telefon speljan po kaiblu, v Gajevi ulici pa so telefonski vodi speljani po strehah dalje. Zdaj bodo morali s streh premestiti tudi te telefonske žice. Pri teh premestitvah bodo gledali, da bo telefonski promet čim manj oviran. Zato čakajo, da bo hiša v sredini podita do tal; potem bodo na sedanjem dvorišču postavili do f2 metrov visok drog, po katerem bodo napeljali žice. Nato bodo morali počakati, da bo podrt tudi zadnji del hiše, nakar bodo mogli postaviti lesen drog tudi tam. Tehnični oddelek poštne uprave, ki izvršuje take premestitve
K
x> mestu, gradi nove proge po novih metodah. \> strehah telefonskih vodov ne speljavaio več ter jih je v Ljubljani zdaj že zelo malo. Dočini so popravila na strehah zelo nerodna, spleza delavec na drog veliko hitreje in lažje. Kolikor opravi 5 delavcev na strehi v dveh dneh, naredi en delavec na prostem brzojavnem drogu v dobrih dveh uran.
O Štnui-nice je mnogo v Ljubljani. Poznavalci razmer in vinski strokovnjaki trde, da je v Ljubljani prav mnogo zloglasne šmarnice in da so zato ljudje tako podivjali. Zanimivo je, da sta sedaj prijavljena sodišču dva gostilničarju odnosno vinska trgovca, ker sta prodajala šmarnico. V kratkem se bo vršila že prva razprava, ki bo pač odkrila liiursiknko zanimivost, kako se v Ljubljani šniarnien prodaja in sploh, kako ponarejajo vino.
O Abonma za gledališka sezono 1032-38 v ljubljanski drami in operi je že dalj časa razpisan in priglasilo se je že lepo število -stalnih prijateljev in posetnikov našega gledališča. Zaprosili smo gledališko upravo, da nam dovoli pogled v listo abonentov. V tem seznamu pogrešamo razno gospodo, katere dolžnost bi bila postati stalen posetnik našega gledališča in se zato nriglasiti kot abonent za 40 dramskih, opernih in operetnih predstav. Predvsem vabimo k podpisu naše pri-dobitvene kroge, naše industrijce in trgovce, katere močno pogrešamo med stalnimi posetniki. Pa tudi gospoda iz tokozvanih prostih poklicev so še ni dovoljno odzvala vabilu uprave in je njeno število med gledališkimi nbonenti mnogo premajhno. Najbolj stalen posetnik našega gledališču je uradnik in iz tega kroga je tudi danes največ abonentov. Vabimo pa še druge, saj je letošnji repertoar izvrsten, ugodnosti n barona jn pa velike. Povdarja-mo, da še sprejemajo priglase za abonma, čeprav plačajo priglašenci svoj prvi obrok šele meseca oktobra. Prijave se sprejemajo do petka 10. t. m. v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Dramska sezona se otvori že v soboto, dne 17. septembra.
O Požar na Lepem potil. Včeraj okoli ene je odhitel orodni avto s poklicnimi gasilci proti tobačni tovarni. Na Lepem potu št. 4, v bližini te tovarne, je namreč gorelo. Požar je izbruhnil v Kastelčevi hiši, v sobi g. Alojzija Kastelca. Njegova'sestra, ga. Kastelčeva, ki je odšla zadnja iz stanovanja ob pol 8 zjutraj, je pustila v sobi likal-nik. ki pa je najbrže po pomoti ostal v stiku z električno napeljavo. Likalnik je najbrže zanetil nočno omarico, ki je pričela tleti. Ko so domači opoldne vdrli v sobo, so našli pohištvo v plamenih. Najprej so sami pričeli polivati ogenj, potem pa so poklicni gasilci hitro zadušili požar. Izgorela je nočna omarica' postelja, nekaj drugega pohištva, poškodovana so močno tudi parketna tla. Največ škode pa je na perilu, ki je seveda vse uničeno, kar ga je požar dosegel. Skupno je škode okoli 10.000 Din.
0 V cerkvi prijet tat. Predvčerajšnjim popoldne sta prišli v stolnico dve ženski molit. Naenkrat šepne prva drugi: »Vidiš, ali ni tisti, ki tam v klopi smrči, potepuh, ki je naju pred tremi tedni okradel?« —- »Prav tisti je!« Ženski sta hitro stekli po stražnika, ki je zbudil spečega mladeniča in ga odvedel iz cerkve. Ženski sta povedali na policiji, da se je mladenič klatil 22. avgusta okoli njunega stanovanja na Šmarski cesti, polem pa sla pogrešili nekaj obleke in moško žepno uro v skupni vrednosti 800 Din. Mladenič je 27 letni Stane iz domžalske okolice. Na policiji je prav slabo zapisan. Tatvino seveda odločno taji, toda ženski z vso odločnostjo trdila, da je bil prav on tisti, ki jo je okradel.
0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu-stok, Rcsljeva cestni; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 25 in dr. Stanko kmet, Dunajska 41.
O Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
0 Srajce, kravate, naramnice, žepne robce in nogavice, kupite najbolje pri tvrdki Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8.
Vrhnika. Prosvetno društvo naznanja, da je knjižnica odprta in sicer vsako nedeljo od 9 do tričetrt na 10.
Gremij trgovcev v Kranju poziva svoje člane na redni 13. občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 15. t. m. ob 13 v knjižnični dvorani Narodnega doma v Kranju in sicer z običajnim dnevnim vedom.
Maribor
□	Sevcrno-obmejni promet. Avgusta je potovalo preko severne meje iz naše države 15.249 oseb, od tega 3235 naših državljanov. V državo pa je v istem času prišlo 13.599 oseb, med njimi 3530 naših državljanov.
□	Novi upravni svet »Kovine«. V trgovinski register je bil vpisan novi upravni svet mariborske tovarne Kovina«, v katerem so: Oskar Fišer, ravnatelj iz Zagreba, Marič Rudolf, industrijalec v Ljubljani, Suklje Milan v Ljubljani, Jovunovtč Sve-tislav, glavni ravnatelj iz Ljubljane, Valter Stein, ravnatelj »Kovine« in Zdenko Pipuš, prokurist istega podjetja.
TU Izlet »Poštnega roga«, ki se je vršil preteklo nedeljo k Sv. Urbanu, je potekel v obče zadovoljstvo številnih udeležencev. Poleg poštarjev-pevcev so se udeležili še številni njihovi tovariši z družinami, tako da je bilo na tem idiličnem vrhu živahno veselje in življenje, kakor ob žegnanjili. Dopoldne se jo vršilo v cerkvici sv. opravilo, pri katerem je pel »Poštni rog: pod vodstvom svojega pevovodje Nerata. Pevci so nastopili tudi pri popoldanski zabavi ter zopet ogreli s svojo izvežbanostjo in ubranimi glasovi. številne poslušalce. Proti večeru je sledil_ povratek preko Kamnice nazaj v Maribor.
□	Proslava 70 letnice prvega slovenskega koncerta. K našemu včerajšnjemu poročilu o proslavi 70 letnice prvega slovenskega koncerta v Mariboru dostavljamo, da nastopi na slavnostni besedi v union-ski dvorani celotna lpnvčeva pevska župo in ne samo Glasbena Matica. Koncert bo z nastopom vseh mariborskih pevskih društev še pridobil na svoji privlačnosti.
□	Mariborska pozabljivost. V avgustu so pozabili oziroma izgubili Muriborčani naslednje predmete: 2 piliti naočnikov, dravski čoln. zlat prstan, 2 moška klobuka, 2 aktovki, belega psička, črno kokoš, zlato uro, 3 ročne torbice z manjšimi zneski, več denarnic in — zlato medaljo. Dobijo se navedene stvari na policijskem komisarijatu.
□	Poveljnik tehničnih čet v Mariboru. V našem mestu se mudi generulštubm brigadni general .lovan Veselinovič, poveljnik celokupnih tehničnih čet v državi. General Veselinovič inspicira šolo rezervnih inženjerskih častnikov iu podčastniško in-ženjersko šolo v Mariboru.
□	Abonma v gledališču. Uprava mariborskeca gledališča razpisuje svoj abonma za sezono 1932-33. Abonma obsega 20 predstav (12 dramskih in 8 glas-
Cerkveni vestnih
Kongregacija »Žalostne Matere božje« za gospe in gospodične pri sv. Florijanu, ima jutri, v četrtek ob pol 7 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom in popoldne ob 5 shod. Obvezno!
SVETI MISIJON
v stolni in mestni župnijski cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Mariboru od 17.—25. septembra 1932. Začetek v soboto, 17. septembra: Ob 19 litanije pred Najsvetejšim z molitvijo »Pridi Sveti Duh«, blagoslov in uvodni misijonski govor, isto ob 17 prej za Nemce. — V nedeljo, 18. septembra: O pol 0 slov. pridiga, skupna sv. maša pred Najsvetejšim, blagoslov iu nemška pridiga; ob pol 10 slov. pridiga in sv. maša pred Najsvetejšim z blagoslovom; ob 10 nemška pridiga z litanijarni m blagoslovom; ob 18 isto za Slovence; vmes ostane Najsvetejše izpostavljeno. — Ob delavnikih od 19.—24. septembra: Ob pol 0 slov. pridiga s sv. mašo pred Najsvetejšim in blagoslov; ob 17 nemška pridiga z litanijarni in blagoslovom, isto ob 19 za Slovence; samo na kvaterni petek bo po v sik i pridigi ozir. pred litanijarni sveti križev pot. — Sklep v nedeljo, 25. septembra: Ob pol 6 slovenska pridiga, sv. maša pred Najsvetejšim s skupnim sv. obhajilom med sv. mašo, blagoslov in nemška pridiga; ob pol 10 slov. misijonska pridiga, potem pa slovesna pontifikalna sv. maša prevzvišenega gospoda Ordinarija, katere naj se udeležijo vsa društva z zastavami v proslavo Slomškove nedelje; ob IG nemška sklepna pridiga z litanijarni, z zn-hvalnico >Te Deum laudamus« in blagoslovom z Najsvetejšim; ob 18 isto za Slovence in rimska procesija z blagoslovljenimi svečami n® grob služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška v spomin sedemdesetletnice njegove hlažene smrti. Po obeh sklepnih pridigah bo blagoslovitev rožnih vencev, sveč za srečno zadnjo uro, svetinj in raznih spominkov ter apostolski blagoslov s popolnim odpustkom; po nemških litanijah ostane Najsvetejše izpostavljeno do konca slovenskih. — Priložnost za sv. spoved bo vsak dan od 5 zjutraj do 9 zvečer. Pridite vsi! — >Ne veste li, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva? Ce kdo tempelj božji pokončava, njega bo Bog končal. Zakaj tem-
benih) ter se zaključi že začetkom maja. Plačuje sa v 7 zaporednih mesečnih obrokih, ki so zelo nizki (uradniki dobe obrok na galeriji že za 9 Din!). Dobijo se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. Abonma se priglasi lahko dnevno pri gledališki blagajni.
□	Dva slučaja zastrupljanja. V ponedeljek je umrl v mariborski bolnišnici zasebni uradnik Edvard K. na posledicah zastrupljenjn. Iz nepoznanega vzroka je segel v nekem prenočišču na Koroški cesti po strupu ter si sam končal življenje. — Drug slučaj zastrupljenjn se je istega dne pripetil v Stross-majerjevi ulici. 18 letna služkinja Hilda H. je kakor pravi, slučajno zamenjala steklenico solne kisline z drugo pijačo ter se tako nehote zastrupila. Bila pa je Šo pravočasno prepeljana v bolnišnico, da so ji zamogli rešiti življenje.
□	S kopanjem no bo nič? Spričo krasnih septembrskih dni in čisto julijske vročine so nameravali na mestni občini obdržati kopališče nu Mariborskem otoku odprto do 1. oktobra. Izgleda pu, da bo muhasto vreme prekrižalo lepe načrte tako občini kakor vztrajnim kopalcem. V noči na torek je nastal vremenski preobrat iu včeraj zjutraj smo s« že zbudili v jesenski hladuoči. V takem vremenu seveda ne bo s kopanjem nič in prihodnje dni bodo sklepali v kopališkem odseku o zaključku letošnje kopalne sezone.
□	Tudi v šoferski hiši so se nekaterim stran-kam zvišale najemnine. Naj poudarimo tukaj, da so nekatera stanovanja bolj slaba in da se je ravno pri leh zvišala najemnina, dočim bi trebalo za zgled drugim najemnine znižali. Prvotno določeni najemninski zneski so itak bili preračunani za amortizacijo stavbnih stroškov iu je ravno zaradi tega zvišanje najemnin povsem neumtjivo. Hevizija sklepa zadevne, komisije je tukaj nujna. Tudi bo Društvo stanovanjskih najemnikov, katerega praviln so sedaj potrjena, gotovo z vsemi močmi šlo na delo pii intervenciji za revizijo omenjenega sklepa, zlasti pa še, ker so nekateri, občinski svetniki vodilni člani pri Društvu stanovanjskih najemnikov.
□	Športni velmoiie. Tukajšnji medklubski odbor LNP se je na svqji zadnji seji konstituiral sledeče: Mozetič, predsednik; Knez, podpredsednik; llovar, blagajnik; Lorber, kapetan MO; odborniki: dr. Planinšek, Mazi, Cilenich, Marusig, Sinkovič, Kurnik, Kemeny, Filipančič in Anion.
pelj božji je svet, in taki ste vi« (I. Kor. 3, Ki. 17) Obnovite se po duhu svojega mišljenja in si oble-cite novega človeka, ki jo po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti (Ef. 4, 23. 24).
Ptui
Požari brez konca in kraja. Požar je izbruhnil
na gospodarskem poslopju posestnice Alojzije Šketa v Ločiču. Žrtev požara je postalo šest objektov, ki so zgoreli do tal, ker so bili iz lesa in pokriti s slamo. Zgorelo je tudi 5000 kg sena, 10.000 kg slame, 1500 kg ovsa, več slo kilogramov pšenice in ajde ter razno gospodarsko orodje in vozovi. Škoda zK-iša nad 80.000 Din in je krita le z majhno zavarovalnino. Da se požar ni razširil, jc pripisovati le požrtvovalnim naporom gasilcev iz Dešencev. Ku^o ie požar nastal, se še ni dognalo. — Ob istem času'ie gorelo tudi pri posestniku Ludviku ForštneriftV,v Janžkem vrhu pri Ptujski gori. Ogenj je upepelil stanovanjsko hišo, hlev in klet. Zgorelo je ludi precej obleke in 1500 dinarjev denarja. Škoda znaša okrog 25.000 Din; zavarovan je bil oškodovanec za malenkostno vsoto. Vzrok požara še ni dognan.
V zadevi uboja, ki je bil izvršen nad posestnikom Jožefom Perenekom iz Gruškovja, sta bili dosedaj aretirani dve osebi, ki st51 osumljeni, da sta izvršili uboj. Nahajata se v zaporih ptujskega okrajnega sodišča.
Rcvica žrtev tatvine. Razprodajalki časopisov Hermini Emeršič je bila ukradena torbica, v kaleri je imela vsoto 400 dinarjev. Za ubogo kolporterko, ki prodaja tudi naš list, liud udarec.
Habijatcn kolesar je povozil s svojim kolesom na Spodnjem Bregu zasebnika Otmarja Artenjaka in mu pri trčenju raztrgal obleko; pri tem pa jo kolesar telebnil s kolesa, kar ga je očividno tako razburilo, da je segel po nožu in hotel z njim nnd Artenjnkn, ki se jc pa rešil z begom v neko bližnjo gostilno, kamor mu je kolesar sledil z odprtim nožem. Gostilniški gostje pa so nasilneža odstranili. Zadeva je prijavljena sodišču.
Krtrn*
Glasbena šola prične redni pouk v četrtek 15. t. m. Vpisovanje se nadaljuje vsak popoldan od 4—5 v pritličju gimnazije.
Kulturni obzornik
Kaj je vera?
Ne čudte se, da to sprašujem. Preprostemu človeku kratkomalo vera pač ni drugaga nego bogovda-no življenje s Cerkvijo. Če po smrti zapišemo, da je bil pokojni globoko veren, bi znali preprosto opisati, kaj naj to bo, takole: hodil je k maši, v cerkev, k zakramentom, rad je molil in zgledno živel. Prepričan je bi! namrerc, da je nauk Cerkve velika resnica. Preprosti človek ve dober odgovor! Pa vendar moramo vpraševati, kaj je vera. Izobražen človek ima pri nas v tem razdvojenem 20. veku često le še medlo in zmedeno predstavo o verstvu in si jo pogosto po svoje prikraja, še večkrat pa prevzame podzavdno marsikako trditev sodobnih znanstvenikov. ki je napol resnica, napol zmota. Tako me je osupnila definicija Franceta Vodnika v članku »Vprašanje naše kulture« dne 2. sept. letos v tem listu. Njemu pomeni religija »doživljanje in ustvarjanje nadnaravnih, duhovnih vrednot«.
Morda se da to na kak pameten način prav umevati. Zal pa prelahko zaživi v teh besedah težka osnovna zmota o religiji, ki more dosledno iz-kriviti celotni verski nazor svojega zagovornika. V članku samem sploh ne najdeš točnega pojmovanja bistvene razlike med naravnim duhovnim svetom in pravo nadnaravo, dosledno tudi ne razlike med naravno in in nadnaravno religijo. To nejasnost moremo sicer opažati zadnje čase po vseh naših kulturnih revijah vobče in bi jo bilo treba načelno kje strokovno pojasniti.
Kaj je torej vera?
V vseh časih so se duhovi spraševali, katera pol vodi k Bogu. Odgovori so bili zelo različni in večkrat, večkrat grozno zmotni. Oglejmo si glavne poti, po katerih so skušali priti k Bogu, potem bomo takoj uvideli, kako nerodna in napačna je gornja opredelbn religije.
Bili so, ki so trdili, da moremo Boga in svet vere spoznavati neposredno, naravnost. Gledamo ga. pravijo, ali doživljamo' knkor svojn lastno notranje življenje, po duhovni intuiciji. (On-tologizem.) Trdili_so kljub temu. da nam nili zu-
BSiri
nanje niti notranje izkustvo nič o tem ne more povedati, temveč priča vprav nasprotno: človeku na svetu ni dano naravnost gledati Stvarnika.
Moderni, ki so po Lutru sprejeli zmotno trditev, da je po izvirnem padcu človeški razum tako opešal, da nobene izvestne resnice več ne more spoznati, so skušali najti drugo pot k Bogu. Če se mu, pravijo, z razumom ne moremo približati, se mu pa moremo z »verskim č u t o m«, ki je nam vsem vrojen in hrepeni po spoznanju tistega »inco-gnoscibile«, na kalerega je kar naravnan. Bil bi to neke vrste slepi verski nagon, ki uteži človekovo potrebo po veri v nadčloveško. (I m a e n t i z e m , tideizem in modernizem.) Seveda, ko Boga spoznali ne morejo, ga doživljajo s tem verskim čutom, ki mu bistva ne vedo. Ta čut je subjektiven, različen v različnih ljudeh, skozi večnost različno presevu, zalo je njim vera tudi subjektivno urejevanje teh »predstav« verskega čuta ter njih preoblikovanje; te verske zavesti in »resnice« se spreminjajo, kakor se pač čut sam spreminja v istem človeku v raznih časih.ali v različnih ljudeh uli v raznih zgodovinskih dobah. Vera tem modem is to m potemtakem ni nič stalnega, nič večno trdnega, ampak vedno 2 ustvarjanje« in vedno novo • doživljanje« večnega. Verske dogme so zanje le simbol, ki se morejo vsak čos spremeniti iu nimajo stalne objektivne resničnosti. Tega modernističnega pojmovanja vere se je, žal, zadnje desetletje v naših katoliških revijah neved mnogo zasejalo, ga je ko ljulike med pšenico, polna pa ga je zlasti naša poezija, česlo vprav »religiozna lirika, ne da bi se tega zavedala. Zanimivo literarno delo bi bilo to podrobneje dokazati in podpreti z analizo povojnega pesništva. Je pa lo naziranje o bistvu vere po svojem vzroku goli agno-sticizem, obup nnd človeškim umom. ter beg od zdravega nauka k bajkam, o čemer je prerokoval žo modri sv. Pavel (2. Ti m 4 ,4). Primerjajte gornjo definicijo in boste uvideli, dn je lahko čisto modernistična in fideistična. Iz iste osnovne misli, da nas um ni zmožen izvestnega spoznanja, so drugi iskali spet drugo, novo pot k Bogu, ki ne gre naravnost, a tudi ue po lestvi umskega sklepanja. Eno je pokazal Kant, drugo uči Max Scheller.
Kantu je vera kratkomalo poslulat praktične
nnmeti. N iemil ie c.ili človeškerm žjvlienin -nclv.iri-iev najvišje dobrine", lo je popolno 'skladje člove- 1 ške volje z uravnim zakonom in bluženstvo! ki bo s
tem združeno. Do tega skladja pa vodi neskončno dolga pot, zalo mora duša pač večno živeli in mora biti neko bilje, ki bo to skladje ustvarilo, ko ga človeštvo ne more; zato sta za Kanta neumrljivost duše in bivanje Boga kratkomalo — praktična postu-lata.
S c h e 1 e r hoče doseči Boga poleg običajne poti silogizma tudi še s posebnim religioznim dejem, ki izvira iz 1 j u b e z n i, ker le tej se Bog razodeva, kakor je.. Človek postane po ljubezni prav »naravnan« in po njej dojema Boga samega z neko intuicijo in gleda skozi stvari — Bog namreč seva skozi stvari kakor skozi svoje simbole. Scheler ni daleč od katoliškega nauka, vse stvari so božji odsev, vendar skozi nje ne gledamo naravnost Boga, ampak ga posredno po njih spoznavamo. Dalje ljubezen že predpostavlja spoznanje; ne moreni nnm-reč ljubili, česar še ne poznam. Naravnost pa ni nič drugega nego: človek je po naravi podoba božja.
Drugi priznavajo, da moremo Boga doseči in spoznati le posredno. Hočejo sicer nekateri, da nam je ideja Boga žo vrojena, naša naloga pa je, da jo razvijemo, in v toliko nekako »ustvarimo«.
Tudi katoliška filozofija in teologija trdita, da spoznamo Boga le posredno, da iz stvari in njihovih lastnosti sklepamo na bivanje in lastnosti nevidnega Boga in sicer z zadostno izvestnostjo, z razumom, ki jasno spozna Boga v njegovih stvareh, uvidi tudi nujnost vere v božje razodetje. Ta iz-vestnost sicer nikakor ne sili k- veri, ker ni tolika, da bi se-ji ne mogel upirati, pač pa uvideva nesmiselnost in nespametnost nevere. Poleg le jzvestnoati treba katoliku za vero ludi volje, ki hoče storiti, kur razum spozna za pravo, in seveda tudi — božjo moči/milosti.
Vsako vera jc odnos človeka do večnosti, (lo Boga. Vera ni čustvo, kakor zmotno misli modernist, ni zgolj intuicija, kakor pravi Scheler in zagovorniki neposrednega spoznavanja Boga, ni le neko zaupanje, kakor je trdil Luter, ampak je umsko : p r e p r i č a n je o stvareh, ki se ne vidijo (liebr 1, U, 1.). je v tem, da »spoznajo tebe, edinega pravega Boga (Jnn 17, 3), vera je pametna, svobodna in trdna sodba našega razuma, oprta nn umsko spoznavanje o-mov vere. Verovali se pra-v za resnico imeti! ... Drugače tudi biti ne tno-
vn l«-nit i vaal.-n MnunL-n
te sc
razumu; vera pa mora predvsem biti rationabilc obsequium« (Rim 12, 1).
Ta vera more bili zgolj naravna, če namreč obsega samo resnice, ki jih spozna človeški um sam po sobi. Nadnaravna je vera, če obsega verska dejstva, ki so človeškemu razumu, prepuščenemu samemu sebi, nedostopna, ter presegajo naravne zmoznosti. Krščanska religija je povsem, na celi črti nadnaravna, tudi naravne verske resnice so v niej dvignjene do božjega izrecnega razodetja, torej v nadnaravni svet, ter v tem temeljno različna od drugih verstev, ki imajo le drobce iz prvotne nadnaravne vere. Ta nadnaravni svet, ki nam ga je odkrila le božja velika ljubezen sama, se pač ne da »doživeti«, kako boš doživljal n. pr. presv. Trojico — kvečjemu se da premišljevati ter tako s srcem osvojiti. Ta verski svet se da šele »ustvariti«, da se le naše življenje po njem urejati.
Tako je »vera« prav za prav samo ena: pravi odnos človekov do Boga in večnosti. Vera v tebi, meni po ni nič drugega nego umsko in praktično priznavanje mnje, tvoje popolne odvisnosti od Boga, Naša :,vernost« je končno še iz spoznanja odvisnosti od Boga izvirajoča popolna bogovdanost ter hrepo-lienjo po Bogu z ljubeznijo in bogoslužjem.
Zalo gornja opredelba Franceta Vodnika ne lo ni definicija, tudi opis ni, kar bi po vsej zvezi morala najmanj biti; pisec namreč hoče dati načelno razliko med kulturo in religijo. Filozofu in teologu bo gornje fraza, kritiku podzavedni odmev čtiva in vpliva, vsebinsko pa vsekako nevarna trditev ter le prelahko zvodnik na kriva pota. Vera pa je prevažna življenjska zadeva, da bi tu smeli slepomišiti brez škode. Saj je končno Wittiga pokopala bolj nejasnost, dvoumnost nego direktna zmota.
Vedno smo lahko Bogu hvaležni, da je nam katolikom dal toliko bogastvo resnice iu povrh v tako preprosti obliki. Pomiiovati pa moramo v ponižnosti modernega iskajočega človeka, ki tava in išče, da po dolgem trudu in po stranskih polih najde le del lega, kar mi preprosto vemo in ume-vaino. Čudim se, kako česlo naši ljudje prevzemajo nekritično dvomljive trditve in se dajo voditi do-zdevnosti bolj nego kritični izvestnosti. Prav lako je dilelanlsko sodili pavšalno o stvareh, v katerih nisi strokovnjak, in prezreti dolgo pisano polje mnenj, izmed katerih more le er.o biti čisto pravo, drugu pa so vsa, če no napačna, pa vsaj skaljena.
Morda je prav, da še to odkrito pove. O razmerju kulture in religije pa v drugem članku.
Jože Pogačnik.
Dnevna kronika
Nova zobna pasta je
DIANA
odlično iisti, ohranjuje zobno sldenino, ima pri.eten duh in desinfiscira usta in zobe. Cena: Normaltuba Din 5'-,dvojna lubaDin8"-.
Koledar
Sreda, 14. septembra: Povišanje sv. križa. Ciprijau, škof, mučenec. Ščip ob 22.06. ller-scliet napoveduje lepo in mrzlo vreme.
Novi grobovi
+ Malešičevu Silvu. Družino gosp. Mutije Malesiča, tajnika banske uprave v Bunjnluki, kamor je bil prestavljen pred kratkim, je zadel hud udarec. V Svečini, kjer sta po očetovem odhodu v Bonjaluko bivali sami z mamico, mu je umrl« edina hčerkica Silva. Očeta in mamico naj tolaži Gospod, ki vse težave končno le obrne v prid človeka, ki trpi...
+ V Stožicah pri Ljubljani je umrl včeraj ponoči posestnik Andrej Sitar, star 66 let. Vsa leta svojega plodonosncga, pu trudu poljiegu življenja je bil vdan Bogu in zemlji. Bil jc mož starih lepih navad, ki ni nikoli pozabil, da so nedeljski popoldnevi namenjeni počitku in tudi molitvi. Sleherno nedeljo je hodil k litanijum ali molitvam v farno cerkev na Jezici. Svoje lepo posestvo je lepo, skrbno obdeloval, trudil se je za dom in svoje otroke, ki jih zapušča štiri, vse dobro vzgojene in večinoma preskrbljene. Katoliški pokret ter politično gibanje ga jc ob vsaki priliki lahko prištevalo k svojim trdnim pod]>ornikoin in zvestim prijateljem. Smrt ga jc vzela popolnoma liepričukovuno, umrl je vdano in tiho. šc prejšnje popoldne je poganjal konje na njivi, ponoči ob eni je še gledal skozi okno na cesto, ob 4 pa ga je žena Terezija našla na postelji mrtvega. Podlegel je srčni kupi. na kateri jc bolehal zadnja T leta. Vsem domačim, ki bodo dobrega očeta in ljubečega moža težko pogrešali, naše globoko sožalje! Tolaži naj vas Bog, ki ga je vzel!
+ Jernej Trampuž. V Dravljah nad Ljubljano je umrl 12. t. m. Jernej Trampuž, doma iz Opatjega sela, kjer je imel pred vojno delavnico tržaških bičevnikov \-koprivcevVojna vihra jo pognala njega in njegovo družino v grenko pregnanstvo, v Dobrepolje, Sodražieo in v strahotna taborišča na Zgornjem Avstrijskem in Češkem, kjer mu je bil edini zvest prijatelj »Slovenec«, na katerega je bil naročen nad 40 tet. V zadnjem času je kupoval »Slovenca« od kolporterja, da ga je imel že na vsezgodaj v rokah. Ne v Opatjem selu, ne v begunstvu se ni bal pokazati, da jo poslušen in zvest sin katoliških in slovenskih roditeljev. — Naj mu bo lahka zemlja ljubljanskega polja!
■f- V Gradcu pri Litiji jo po daljšem trpljenju preminul« gospa Angela Vrhove, rojena f,K^6Wr s Konja, žena gostilničarja in posestnika. vDWt!akttla je komaj 40 let. Bila je prijazna in dobrosrčna gospodinja. Pokopali so jo ob številni udeležbi sorodnikov in znancev v nedeljo dopoldne nn farno pokopališče na Vače. Žalujočim naše iskTeno sožalje, njeni duši pa večni mir in pokoj.
+ V Litiji je včeraj umrla po dolgoletnem bolehnnju gospa Id« Gauper rojena Tičar, stara komaj 30 let, vdova po železničarju. Zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. Pokopali jo bomo v torek na litijsko pokopališče. Žalujočim naše sožalje. N. v m. p.
Osebne vesti
= Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki VIII. položajne skupine: Ausec Adolf, prometni uradnik, Rakek, za šefa postaje Črnomelj; Drašler Jožef, prometnik uradnik, Jesenice, za še-ta postaje Bistrica-Boh. jezero; Eržen Anton, ad-min. uradnik, Čakovec, za šefa postaje Brezovica; Pogorevc Štefan, strojevodja, kuril, izpostava Velenje, v kurilnico Maribor, Toporiš Ivan, prometni uradnik, Brezovica, za šefa postaje Zalog; Lah Andirej, prometni uradnik, Kranj, za šefa postaje Medvode; Dragar Franc, prometnik, Besnica, v Trbovlje; Ranzinger Martin, prometni uradnik, Zagorje, na Jesenice; IX. položajne skupine: Ogo-revc Frančišek, tehnični uradnik, kurilnica Maribor, v strojni oddelek generalne direkcije; Dolenc Jožef, prometni uradnik, Tezno, v Videm-Krško; Zaveršnik Feliks, prometnik, Črnomelj, za šefa postaje Vuhred-Marenberg; Štefula-Vrhove Frančiška, blagajničarka, Ptuj, v Maribor glav, kol.; X. položajne skupine: Demšar Janko, risar, pro-govna sekcija Belgrad, k gradbenemu oddelku direkcije Ljubljana, Klopčar Izidor, prometnik, Vrhnika, na Verd; Martinčič Leopold, prometnik, Verd, na Vrhniko; uradniški pripravnik: Kolšek Vinko, strojni oddelek generalne direkcije v kurilnico Maribor; Caf Ivan, Trbovlje, v Zagorje; zvaničnikl
II. kategorije: Berganc Lovrenc, sprevodnik, Ljubljana glav. kol,, v Kamnik; Kolarič Alojzij, pom. Strojevodja, kurilnica Maribor, v izpostavo Velenje: Lešnik Janez, blokar, Maribor glav. kol., na Pragersko; Pleteršek Jožef, kretnik, Pragersko, v Maribor glav. kol. Ostavko je pedal dnevničar Pleša Jožef postaje Bled-jezero. Služba je prestala uradniku X. položajne skupine Hartman Maksu postaje Ruše.
= G. ban dr. Dragu Hurušič v četrtek 15. t. m. ne bo sprejemal strank.
Ostale vestt
—	Slomšek, njegov duhovni lik, zlasti pa vse njegovo vzgojno delo med nami je zajeto v pravkar izšli knjižici: »Slomšek naš duhovni vrtnar«, ki jo je napisal Etbin Boje, a založila Leonova družba v Ljubljani. Dobi se v vseh knjigarnah za ceno 12 Din. Služilo bo to delo prav dobro ia tofnejše in globlje poznavanje te naše vzgojiteljske osebnosti iz preteklega stoletja (žlasti tudi za bližnje Slomškove proslave!) Knjižica (04 str.) je okusna, opremljena z rdečini tiskom na ovojni strani in Slomškovo sličico. Segajte pridno po njej!
—	Razpis Fcrkovih dijaških ustanov. Kurato-rij razpisuje za šolsko leto 1032-33 devet ustanov po 700 Din za mariborske srednješolce iu osem uslanov po 1500 Din za visokošolce. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki, nato revni in nadarjeni dijaki in dijakinje, ki so rojeni in pristojni v bližnjem in širšent rojstnem okolišu zapustnika g. Ferka (Sv. Barbara v Slov. goricah), nadalje iz šentlenartskega in končno iz mariborskega okraja. Opremljene prošnje je poslati do 25. septembra na Posojilnico v Mariboru, kjer se naj 10. oktobra dvignejo priloge.
Da vesel boš noč in dan v Slamičev brž restoran! Tam dobiš — o primaruhal porcijo za dva trebuha)
—	Izlet na sodlo Pliicken (Plftckenpass). Zaradi skupnega izleta na »Plockenpassr vabim vse še živeče g. lovce in druge, da se javijo na naslov: Anton Oraiem, hotel Triglav, Jesenico na Gor.
V slučaju, da se ne prijavi nihče, grem 3ant, a iz srca želim, da se izleta udeleži še kdo izmed tovarišev, ki smo bili tam skupaj. Torej na veselo svidenje. Nadaljna navodila slede tu.
—	Poizvedovanje za sinom. Ze več časa pogrešam sina Janeza (Nazelat). Nedavno se je baje pojavil v okolici Sv. Križa pri Litiji, nato je pa zopet izginila vsaka sled za njim. Fant je močan, slar 35 let, poraščen iu slaboumen. Na vprašanje, odkod je doma, bo odgovoril, da je »lz Nišč.. Odgovoriti zna tudi na vprašanje, kdo je na Čatežu (pod Za-plazom) župnik in učitelj; po teh znakih ga lahko vsakdo spozna. Če ga bo kdo kje videl, naj ga pridrži pri sebi, meni pa čimprej sporoči, dn pridem ponj in povrnem stroške. — Anton 1'rimc, Dolenja vas, p. Velika Loka.
V ŽUŽEMBERK GREMO!
2. oktobra ti. priredi Drogerija Gregorič celodnevni fotografski izlet od izvira Krke do Žužemberka. Prispevek za avto in celodnevno oskrbo 60 Din za osebo. Rezervirajte si Vaš prostor takoj! Prijava v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Konkurenčna obravnava za obnovo pogorelega farnega gospodarskega poslopja v Šmartnem. Pretekli teden ste sc sestala v Šmartnem pri Liliji občinska odbora j/, šmart-na in Litije, da sta na licu mesta sklepala o obnovi pred meseci pogorelega dekanijskega gospodarskega poslopju. Po jx>zno v mrak trajajočih debatah so konečno sklenili, poslopje popolnoma na novo zgraditi. V tu namen se jc ugotovila potrebna vsota 250.000 Din. Litijska občina, ki je delno ufarnna v Šmartno, prispeva v denarju 65.000 Din, drugo pa ybč. Šmartno. Izvoljen je bil tudi gradbeni odbor, ki bo delo vodil in skrbel za financiranje cele stavbe. — Z gradbo prično čim preje ter bodo vsu dela oddana na javni dražbi.
—	Požar. V nedeljo za 8 je imelo štnarsko gasilno društvo objavljeno mokro vajo. Ko so
Visoko aktivno podjetje sprejme
z večjo vsoto. Posredovalci in spekulantje izključeni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zelo rentabilno« št. 13.392.
Tri zadnje Slomškove poti
19., 20. in 21. septembra 1802.
To so bile tri jesenske poti. To so bile tri za Slomška značilne apostolske poti. Na teh potih je s povečanimi plameni vzplamtela njegova ljubezen do treh mater: do cerkve, do Marije in domovine.
Prva pot je bila zadnja pot k duhovnim vajam, ob katerih so v svečeniški duši poglobi zvestoba do Kristusa in njegove cerkve. Druga pot je bila zadnja romarska pot k Mariji. Tretja pot .je bila zadnja Slomškova pot med slovensko ljudstvo.
To je bila trojna mučeniška pot. Pot po vinorodnih krajih in ob vinorodnih časih je ljubitelju in ljubljencu slovenske zemlje z neizprosno bridkostjo trgala srce. Slomška je na teh potih spremljala misel na slovo in 6unrt. Ob takih okoliščinah mu je rastla v'duši ljubezen, ki množi grenke muke v siadkili spominih. »Tam gori za hramom en lersek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži. Že čriček prepeva, ne more več spat', v trgatev veleva, spet pojdemo brat.. x
Pot v Rogaško Slatino.
Prav zn prav se je Slomšek pripeljal na Slatino že 14. septembra, na praznik povišanja svetega križa. Tisti dan so se začele duhovno vaje, ki so se izvršile 10. septembra.
Vahovarjev stari oče: 03 let šteje: v Nežbišah pri Rogaški Slatini bi vam mogel povedali, kakšen je bil Slomšek na ori, ko ga je Slatina zadnjikrat sprejela kot svojega gosla. Vehovar je bi! tistikrit Slomškov voznik. Z mladeniškim ognjem in spominom bi vam pripovedoval o tedanjem škofu:
»Visoka in močna postava ie bila že nekoliko
Togal Vas ozdravi revmatizma.
To izjavlja tudi gori naslikanih šest naših poznanih ljudi, po uporabi Togal tablet. Poleg tega nam pišejo: »Uporabljal seui Togal tablete. Rezultut je stvarno iznetiadujoč. Trpel sem na revtnatizmu, pa nisem mogel uc korakati niti poklekati. Po uporabi nekaj škatlic Togala so bolečine popolnoma izginile.
Togal tableto uplivajo koristno na cirkulacijo krvi in preprečijo usedlino sečno kisline. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala proti revmatlzmu, gilitu, ishinsu, hrtpt In boleznim prehlada. Togal tablete, zmerno zaužite, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika!
Toga! tablete se dobivajo v vseh lekarnah.
Odobreno od ministrstva socialno politike in narodnega zdravju Sbr. U-ISti oit 10. avKimtn 1!W.!.
sklonjena. Ni se dala več prisiliti, da hi bila pokonci vzravnana kakor včasih. Obraz je bil bled in postaran. Ob izstopu z voza se je vse telo treslo. Pri tem se je prvi korak navadno zahitel napiej, da ga je le s težavo dosegel drugi korak in so noge vidno izmučene stojnle naprej. Ko bi bil dovolj^ pogumen, bi bil povprašal: »Ljubi naš gospod škof, Vi trpite velike notranje bolečine? Spoznal sem, da sem jih vozil zadnjikrat.«
Slomšek je visoko cenil pomen telesnega zdravja za uspešno delo in življenje in je rad in večkrat obiskal zdravilišče v Rogaški Slatini, da se je osvežil ob njenem zdravilnem vrelcu. Zdrava duša v zdravem telesu je bila zanj in za njegove duhovne sodelavce prvi pogoj apostolskega dela.
Vendar apostol nikoli ne išče zdravja telesa, da no bi obenem poskrbel tudi za zdravje svoje duše. Slomšek je v Roguški Slatini k naravnim zdravjl-nim virotn dodal nadnaravne: v juniju 1850 je uvedel tam duhovne vaje za svoje duhovnike.
Petnajsti september, ki je v naši dobi posvečen Žalostni Materi božji, najdražji Marijini skrivnosti za Slomška, je bil začetek njegovih zadnjih duhovnih vaj. Vsi škofje, ki so' poslej prihajali in še prihajajo na Slatino, so nam v njej toliko dražji gostje, kolikor bolj nas po svojem pastirskem poslanstvu spominjajo na Slomška.
Rogaška Slatina .je še lista, vendar ne več laka, kakor je bila ob Slomškovem času. Prav z njegovim zavzetim vzklikom bi mogli reči: »Kako so je vse izpremenilo! Niti drevesu niso več tista! : Tako je bilo na Slomu po dvajsetih letih 1837; kako bi moglo biti drugače na Slatini po sedemdesetih letih njegovega odhoda!
Oni ljubki enonndstropni dom, v katerem je vedno «ostoval Slomšek kot škof, še stoji, v isti
bili gasilci ravno pripravljeni /a odhod, je s kolesom pridirjui izpod Bogenšperku neki fant, nuj gasilci pridejo pod Kamen gasit, kjer je pričela goreti graščinska hiša, ki jc že delj času stulu prn/ua. Gasilci so takoj odhiteli proti Bogenšperku, kjer pa niso stopili v akcijo, ker je ze vse gorljivo pogorelo, vode |Ki ni nikjer bilo. V hiši jc prejšnja leta stanoval grajski gozdni čuvaj, ki se je pa pred leti izselil na Slatino, škoda jc precejšnja. Zažgati je morala zločinska roku.
_ Jugo-Liitz peči Ljubljana šišRn
—	Dvu nesrečna pndca. Predenočnjini je na stopnicah pred svojim stanovanjem v Pod-milščakovi ulici I padel 68-letni Ivan Bari, revizor v pokoju. Dobil je notranje poškodbe. — V Dravljah je padla predsnočujim 41-lctuu ključuvničarjevu /ena Marija Gru.m. Tudi ona je dobila notranje poškodbe. Oba ponesrečencu sta sedaj v bolnišnici.
—	Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josei«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sei«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Koso si je prigoljufal. Nekateri sleparčki imajo včasih res nenavadne, dasi zelo priproste trike, s katerimi ogoljufajo nič sluteče ljudi. Te dni jo prišel k nekemu posestniku v Dravljah mlad moški in ga nagovoril; »Oče, Janez me pošilja. Koso mi dajte, oslo in osovnik. Rekel mi je, da mu bom pomagal kositi!« Kmetov sin Janez je res kosil na bližnjem travniku in zato je kmet kar hitro dal zaželjeno orodje neznancu. Ta si je koso naložil na ramo, si opasal osovnik z oslo iu odšel. Ko je kmet zvečer vprašal sina Janeza, kako jo novi kosec kaj kosil, je Janez debelo pogledal očeta. Takoj je kmet razumel, da je prehitro nasedel sleparčku, ki je tako poceni prišel do koso, osle in osovnika. Seveda je kmet la nenavaden primer goljufije prijavil policiji.
tOVRSNIKE, OBLEKE m.
za gospode in otroke nudi
najusodnejše 3. MAČEK. Ljubljana. Aleksandrova 12
—	Dr. Dereani ne ordinira za očesne in ušesne bolezni do 1. oktobra.
—	V Radio Thermi Laško se morete zdraviti deset dni za Din 600, 20 dni za Din 1100. V ceni je všteta polna oskrba, zdravniške ordinacijo in kopeli.
—	Razpis. Na dan 19. septembra ob 9 dopoldne se vrši na licu mesta pri župnijskem gosiiodar-skeni poslopju v Šmartnem pri Litiji prva javna ustmena licitacija za zidanje novega nadarbinskega gospodarskega poslopja v Šmartnem pri Litiji (zidarska dela). Načrt in pogoji so od 14. septembra vsak dan ob uradnih urah na vpogled v občinski pisarni v Šmartnem pri Litiji. — Stavbeni odbor.
Darovi za Krekov
Din 50, Prosvetno društvo Trnovo Din 100, dr. Anton Matelič Din 100, prof. Ivan Dolence Din 150, neimenovan Din 50, insgr Stanko Premrl Din 50, M. U. dr. Franc Klar Din 100, župnik Janez Lan-gerholz Din 00, župnik Anton Žnidaršič Din 100, Anton Alfred Vodopivec Din 50, Nežika Mejač Din 50, Matej Škerbcc Din 100, Župni urad Vrhnika Din 10, dekan Janez Kote Din 10, ravnatelj dr. Josip Basaj Din 100, Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Paki Diu 250, Slov. kat. izobraževalno društvo RateČe-Planioa Din 20, župni urad Knlobje Din 20, župni urad Rateče-Planica Din 20, Kal. prosvetno društvo Kopanj Din 20. župnik Ivan Ko-govšek Din 30, župnik Anion Uijušič Din 10, Igu. Zupane Din 15, Josip Bambič Din 50, odvetnik dr. Aleš Stanovnik Din 50, arh. J. C. ob dr. Koroščevi 60 letnici Din 200, prof. dr. Ivan Knific Din 50, Štefan Terškan Din 10, Fantovski krožek Kodeljevo Din 50, župni urad Vojnik Din 50, Andrej Levstek Din (it), Jože Arko Din 60, France Hafner Din lo, Štefanija Klovar Din lio, Janez Kramar Din 20. kanonik dr. Alojzij Merhar Din 100, dr. Ivan Mazek Din 50, župni urad Sv. Anton v Slov. goricah Din 20, učiteljstvo osnovne šole Ortnek Din 50, P. Ru-pert Suhae. Din 10. župni urad Sv. Trojica v Slov. goricah Din 20, Kat. izobraž. društvo Sv. Trojica v Slov. goricah Din 50. dekau Matej Rihar Din 30, župnik Anton PavliČ Din 100, župnik Janko Barlo Din 50, Zora Klavžar Din 30, prof. Franc Pengov Din 50, dr. A. Nastran Din 100, Josip Ocepek Din 10, Cilka Kržišnik Din 10, Pavla Peternel Din 50, Bralno društvo Cirkovec Din 60, Prosvetno društvo Horjul Din 50, župni urad Mozirje Din 50, dr. Jože Marjetic Din 1(K), Miloš šmid Din 5, Alojzij MarkeZ Din 100, Srečko Kristan Din 10. učitelj Jakob Gospodaric Din 50, Hranilnica in jiosojilnica Dobova Din 50, Kat. prosvetno društvo Koroška Bela Din 100, župnik Karel Čuk Din 20, župni urad Kranjska gora Din 20, Dragotin Roslobar Din 10, Boris Grad Din 50, Krščanska ženska zveza Maribor Din 25, Rudolf NVagner Din 50, dr. Melita Pivec Din 50, Ivan Drašler Din 80, odvetnik dr. Jakob Moliorič Din 100, Štefan Sluga Din 50, uradnik Joško Malo-žič Din 10, Kat. prosvetno društvo Homec Din 100, Ignacij Žust Din 10, prof. v p. dr. Franc Perne Din 100, župnik Ivan Lovšin Din 25, F. S. Finžgar Din 50, Marica Bergant Din 50, dr. F. K. Lukman Din 100, Prosvetno društvo Šiška Din 100.
Vsem darovalcem se odbor za Krekov spomenik iskreno zahvaljuje. Kdor daruje 50 Din, mu odbor pošlje: pr. Krek: Socializem. — Darove sprejema Zadružna zveza, Ljubljana, Dunajska 38.
Pripravljalni odbor za Krekov spomenik.
Domžale
Anton Urbanija Din 50, J. Pintar Din 50, Matej Vilfan Din 50, Ivan Jerič Din 10, Matija Ljubša Din 20, Marija Babnik Din 10, Josip Terpin Din 50, Jan. Mikuš Din 20, Terezija Rant Din 50, dr. Alojzij Rakun Din 50, ing. Cvetko Božič Din 50, Hranilnica in posojilnica Prevalje Din 30, catid. iur. Jelko Kržič Din 50, dr. Filip Orel Din 50, dr. Matija Slavič Din 100, župnik Davorin Roškar Din 50, Kat. prosvetno društvo ? Din 50, župnik Jernej Klinec
Napad. Z nožem je oklal Mrtinov Miha Vele-pcc v nedeljo popoldne svojega sostanovalca, splošno znanega in pridnega delavca Jaka M., ker sta se nekoliko sporekla. Mihael Velepec Je potegnil zarjavel nož in zamahnil. Zadel je v prsi. Da bi se nož ne bil skrivil ob rebru, bi bilu rana smrtma. Takojšnji zdravniški pomoči bo morda uspelo, da ohrani ranjenca pri življenju. Napadalec je bil že v nedeljo aretiran in prepeljan v ponedeljek v sodne zapore na Brdo.
Šport. Proti tukajšnjemu SK Disku je gostovalo v nedeljo moštvo SK Reke iz Ljubljane. Domačimi so po fair igri nezasluženo zgubili po krivdi golmana s 2:3 (1:1). Pripomniti je treha. da je bilo Diskovo moštvo kombinirano, dočim je SK Reka nastopila kompletna z igralci, ki so nedavno porazili tukajšnje SK Domžale s hazen-skim rezultatom 11:1.
Prosveta. Izobraževalno društvo začne letošnjo sezono z Nušičevo komedijo »Narodni poslanec« v režiji g. Fr. Mtlllerja v nedeljo 18. t. nt. popoldne v Društvenem domu. Fantovski odsek pa se jo v nedeljo udeležil z 20 člani štafetnega teka z Jesenic v Maribor. Proga jim je bila odmerjena od Lukovice do Krašnje.
»Kamniški ekspres« tudi v Domžalah zažiga ob lirogi, ker je vsled hudega solnca zemlja izsušena in so vnema trava, ki zgori prav do korenin.
vnanji obliki kakor davne dni. Nekdaj jc bil med največjimi, danes je med najmanjšimi zdraviliškimi domovi na Slatini. Profesor Plečnik je dejal o tem častitljivem domu, ko bi se kdaj porušil, bi ga morali vnovič postaviti, tako lepo se poda v slikovitost slatinske panorame.
Izza oken »Slomškovega dvorca«; če smemo omenjeni dom vsaj pri tej priliki imenovati tako, drugega spomina Slomšek nn Slatini nima: se vidi naravnost na zeleno kupolo bukove Janine in še višje na modro nebo. Ob pogledu na zvezdnato nebo in v spominu na Slomškovo zadnje gostovanje na zemlji, se? nam prav izpred okna tega dvorca vzbuja med ljudstvom priljubljena Slomškova pesem: »Svetle zvezde le gorite, ino kazite nam pot; le k nebesom nas vodite, da bo srečen naš odhod. Iz podzemeljske višine, dvignite nas na višine, kjer pczemeljsko oko se solzilo več ne bo.«
Tisti dan: 19. septembra: se je solzilo sleherno oko navzočih duhovnikov, ko jim je Slomšek govoril zadnji nagovor. Kdo bi bil slutil, da je bil to Slomškov poslovilni govor od cerkve? Kako globoko je zarezal v srce pretresljiv poziv:
»Zalo je zadnji čas, dn se ozremo po vinogradu, ki je izročen naši skrbi. Kar smo zamudili, nadomestimo; kar smo zagrešili, popravimo, preden nam hišni oče odvzame vinograd in izroči drugim delavcem, ki mu bodo prinesli boljši sad. Vse je ležeče na zvestobi našega stanu. Kaj namreč bi nas moglo na smrtni postelji bolj tolažili, kakor zavest zvestobo v poklicu. In kaj bi nam moglo smrt bolj olajšali, kakor klic Gospodov: Blagor tebi, dobri in zvesti hlapec, pojdi v veselje svojega Gospoda! Spominjam »e \eč kakor j>oi stoletja. Duhovnik sem že 38 let... Oevctnajtl september je bil 38. spominski dan Slomškove prve daritve sv. maše. Tega
ni v tistem trenutku nihče izmed navzočih duhovnikov pomislil. Slomšek je edini na to mislil, toliko bolj, ker je že slišal v svoji duši vabeči klic Gospodov.
»Sedaj pa molimo za tisto dušo izmed nas, ki se 1)0 prva podala v večnost,« je pred zadnjim oče-našem nepričakovano dvignil glas. Nihčo ni slutil, da bi bila to Slomškova duša. Ali tudi Slomšek ne?
Vse okoliščine njegovih zadnjih mesecev in teduov potrjujejo misel, da je Slomšek videl -mejnik sveta, ko bo zapustil zemljo in se povzdignil nad zvezde«. Ni se bal smrli, ker je zaupal v božjo previdnost. Ni si želel smrti, ker se ni bal dela. Strah pred smrtjo kakor želja po njej, oboje bi bilo brezplodno za apostola, ki ne gre s prekri-žanimi rokami in z zaprtimi očmi skoz,i življenje.
Zadnjikrat je stopil Slomšek k slatinskeniu studencu, da je pil iz njega v znamenju zahvale za skorajšnjo rešitev. Praznik Marije Rešiteljice: 24. september: je bil že blizu. Duhovniki so stali z njim vred ob zdravilnem studencu; s pozornim in sočutnim pogledom so glodali na Slomška, kakor bi hoteli izreči njegovo zdravico: »Zdaj kupico na-lijmo, na zdravje tvoje pijmo, ki si povabi! nas, da nam je kratek čas.«
»Koliko poezije je včasih kazala Slatina svojim gostom ob njih prihodu in odhodu, dokler So ui bilo železnice!« Tnko se je izrazil Škof Strossmayer v Rogaški Slatini. Kar je čutil Strossma.ver, kako ne bi tega v obilnejši meri občutil Slomšek, ki je bil z odličnim pesniškim darom oblngodarjen. Misc! na slovo iz Slatine, če si dalj časa bival v njej, pravijo še sedaj, da nikomur ni lahka. Slomšku jo up na lepšo večnost olajšal sleherno še tako teZko slovo.
(Dalje)
Sovjetski izgnanci
Kakor pri nas
Praški umetniški paviljon, kjer so bile nad I pel mesecev razstavljene slike čeških mojstrov iz IS. stoletja, jc ves in čas obiskalo 205 ljudi, (o bi sc reklo po en do <1 vn človeka na dan...
Blagoslovljena mali
Društvo, ki prireja nn Mad jurskem sleherno leto materinski dan za one matere, ki so povile visoko število otrok, jo to leto obdarilo ženo nekega kočijaža. ki jc rlala svetu enoin-dvajset otrok...
»In vi pravite, da jc tole policijski pes? Raj je vendar čisto navaden in slaboten koder!«
•Psi! Pes je pri lajni policiji in seveda — preoblečeni«
Sovjetsko GPli sodišče pošilja svoje politične kaznjence v kazenske kolonije, ki so navadno skrite \ najsevernejših predelih Sibirije, kjer domuje malone celoletna zima. Pa le tedaj sme kaznjenec v ta daljni kraj, če ne pomeni njegovo življenje za državo nobene nevarnosti več ali pa če ima sodišče nado, da se bo politični nasprotnik v kazenski koloniji sprevrgel v »zvestega sovjetskega državljana«: sicer pa so /a take ljudi pripravljene puške i u jame.
Največja kazenska kolonija take vrste je na Solovkijskeni otočju, kjer vlada strašna klima, okrog pa so razprostranjene močvare, tako da so stanovalci popolnoma zaprti. Beg iz te .samote jc celo težji, kot je bil v nekdanji carski državi iz podobnih izgnanstev.
Toda na Solovkijskih otokih ni pra\ za prav nikakih ječ. Izpnanci sc čisto svobodno gibljejo in tvorijo tako nekako mesto inteligence«, saj so tu povečini člani nekdanjega ruskega izobraženstva. Pa tudi mnogo Troeki-jevih pripadnikov je trenutno tu. — Neomejeni gospodar te kolonije je visoki uradnik GPl . ki vlada nad kaznjenci p° lastni uvidevnosti. Izgnanci smejo imeti pri sebi tudi svoje žene. Tudi nanje se razteza zakonska svoboda kakor I k) ostali sovjetski državi: kadar se jim hoče, se ločijo in znova družijo, kar se čestokrat do-ga. zakaj med kaznjenci je mnogo žen«. Kaznilnica torej, kakršne nobena država na svetu ne pozna. Otroci pa morajo iti drugam. Pač ne smejo rasti v protirevolucijonarnem vzdušju«. So torej odvedeni v posebno otroške kolonije, kjer jih jx>učujejo učitelji GPU.
Življenjske potrebščino si morajo jetniki zaslužiti. V ta namen so na otokih vse mogoče delavnice in tudi pomembne industrijske panoge. Izgnanci morajo sodelovati tudi pri izpolnitvi petletke. Tu žive tudi mnogi učenjaki.
Novi papežev doprsnik. Nemški kipar Herbcrt von Wartbcrg je izklesal doprsni kip papeža Pija XI., ki je bil svetemu očetu tako všeč. da ga je v Vatikanu razstavil.
Krvna osveta in Kristus
V Albaniji je še zmerom v krvi rek: zob za zob, oko za oko. Ako sosed ubije soseda, se bo kajpada vse sorodstvo ubitega dvignilo proti ubijalcu. In ne bo mirovalo, dokler ne bo smrt umita s smrtjo. Ta običaj se imenuje krvna osveta, katere pa ni do danes se noben državni zakon izkoreninil.
Toda česar ne more državni zakon, to poskuša Kristusova vera. Od začetka tega leta že potujejo vzdolž vse Albanije trije jezuitje in pridigujejo o Kristusovi ljubezni. In čestokrat so priča ganljivih prizorov. Leta 1929. je neki mladenič ubil mladega moža nekaj dni po poroki. Slediti bi moralo povračilo. In to bi moral izvršiti oče ubitega. Pa slučajno se je udeležil misijona teh treh jezuitov, ki eo govorili o odpuščanju. Po pridigi se je zgodil ganljiv prizor. Oče ubitega pristopi k oltarju. Ko ga misijonar vpraša, kaj prinaša Kristusu v dar, odvrne: »Dajem mu sina.« Za njim pristopi se žena in ponovi isto. Nato poljubita križ in se vrneta. Vsa cerkev je od veselja zajokala. Ni je postave nad božjo. In ni je ljubezni nad božjo.
katere je GPU izgnala radi politične nezanesljivosti. Ti pomembni tehniki, zdravniki, gospodarstveniki in fiziki nadaljujejo delo, ki so ga v Moskvi začeli. Od tam tudi prejemajo naloge, toda ne od gospodarskega sveta, marveč od GPl'. V ta namen imajo v GPU lastno znanstveno komisijo.
S političnimi kaznjenci, ki kažejo kako politično poboljšan je« postopa načelnik GPU zadnje čase mileje; in tako nc bi bilo življenje v tej strašni samoti tako neznosno, če ne bi pre-žala na jetnike polarna zver, leden mraz, dn namreč premnoge izgnance \ počasni smrti ugonobi. — Pred nedavnim so je nekemu, na dosmrtno izgnanstvo obsojenemu inženirju posrečilo, da jo odkril izredno \ažno iznajdbo za sovjetsko industrijo. Brž se je odpravila nn otoke posebna komisija, ki jo inženirja pomi-lostila. V pomiloščenju jo prejel rod »minus šest«, kar (»meni, da se sme po vsej široki sovjetski uniji po mili volji gibati, le v šestih največjih mestih ne.
V Moskvi so napravili zadnji čas načrt, da bi zgradili /a kaznjence posebno radio-postajo, ki bi nudila ujetnikom politično vzgojo... Tudi so dali izgnanim učenjakom nn Solovkijskeni otočju nalog, naj poiščejo sredstvo, s katerim bi se odpravilo škodljivo delovanje klime na človeški organizem. In nič čudnega uo bi bilo, če se jim to posreči, saj so ti otoki prav za prav mesto najboljših ruskih glav.
Kriminalnih zločincev nn teli otokih sploh ni. zakaj ti niso pod oblastjo uradnikov GPU; tudi se zločinci tako vrste v Sovjetski Rusiji sploh no izganjajo, marveč pripadajo jetniške-tnu razredu onih, s katerimi so najmileje ravna. In še to; kriminalni zločinci v Sovjetski Rmsiji so edini, ki mod kazensko dobo dobivajo dopust...
Nov obraz Carigrada
Turško oblasti .so /asnovalc dalekosežne načrte o popolni preureditvi Istambula. nekdanjo prestolnico turškega carstva. Vodilna misel pri toni jo, du bi so stara rezidenca sultanov preuredila v mesto z vsemi modernimi pogoji. Tako hi postni Carigrad zopet trgovsko središče v Sredozemskem morju. Povabili so istega arhitekta, ki je /c Angori dal moderno lice. Toda tn bo imel mnogo več težkoč kot v \ngori. Saj Angora nima starih spomenikov in zgradb, ki bi bile na poti v preosnovanju me-sta. Carigrad pa jc živa zgodovina in zdaj staro in novo spojiti v harmonično sliko, je prav gotovo težko. Pred vsem bodo izginili prostrani zasebni vrtovi, pa tudi posamezne mošeje. čeprav je voljavlade. da mora arhitekt prizanesljivo ravnati s starinami. Tijjčija pos-taja v vsakem oziru zapaduoevropska .
Goska - čuvaj
Iz zgodovine vemo, da so goske rešile Rim pred Galci. No, pa tudi danes se da goska. a posebno gosak, dobro uporabiti namesto psa čuvaja. Ta navadi živi med Ainerikanci, pa se prenaša ludi med Angleže. Mnogi posestniki tisočih glav perutnine imajo namesto psov stare gosake. Ti so tako izvežbani, da pozorno varujejo in branijo perutnino pred nočnimi napadi. Pravijo, da je gosak opreznejši in zanesljivejši čuvaj kot pes. In da se tatovi bolj boje gosakov kot še tako ljutili psov. Posebej stari, gosaki so lahko razdražljivi in v jezi izredno močili. Z enim samim udarcem peroti udarijo napadalca tako silovito, da mu večkrat zlomijo kost.
Fsim v službe policije
Ker so se v švedski Nordlandiji ponovile pre-česte komunistične revolte, pri katerih niso mogli izslediti voditeljev, je sklenila policija, da bo uporabljala za take izgrede film, s pomočjo katerega bodo obenem posneli tudi vse inicijatorje izgredov. S tem se ji bo pač olajšalo delo pri preiskavah.
Dirka v smrt
Pri mednarodni avtomobilski tekmi v Cap d'Autiles sc je znani francoski tekmovalec Ma-cel Lister v hipu. ko šc je v brzini 120 km na ovinku iztiril, smrtno ponesrečil.
Krvavi spopadi v angleškem stavkujočem okrnju. Slika nam kaže stavkujoče delavce v Lan-cashiru, kjer jih policija razganju in goni v zapore. Kajpada jc težko kaj opraviti, kjer
200.000 grl zahteva svojo pravice.
Cigani
Vsak že ob prvem pogledu spozna, da so cigani ljudje nekega tujega tipa. In res so prišli v Evropo iz daljne zemlje, Indije. Sami sebe naziva-jo »Sinle', kar so še prod nedavnim tolmačili, da pomeni »ljudi-;. No, v zapadnem delu Indije, kjer r reka Ind izliva v morje, je zemlja z imenom Sind. Morebiti so dobili cigani po tej zemlji svoje ime Sinte*. Ciganski jezik je v sorodu z jezikom indijskih Hindov.
Težko je danes povedati, kaj je cigane nagnalo v davnini, da so šli na pot iz Indije v zapadne zemlje. Selili so se pred več kot šeststo leti. Misli se, da so se dvignili takrat, ko je zrasla v Aziji pred kakih šest, sedem slo leti velika mongolska država. Mongolom so služili cigani kot sužnji, kovali so jim orožje in zlato nakitje, peli so jim, igrali, plesali in vedeževali. V Evropi pravijo Danci še danes ciganom Tartari, Nemci v južni Nemčiji pa »Tatern«. V onem delu Rumunske, kjer je bila nekoč kneževina Moldavska, nazivajo cigane, ki žive v bližini mest, Tataraši. To pomeni »mali Ta-tari«. Ponekod po Evropi so jim nadeli ime Egipčani, kar Iji se reklo po grško »Giptoif, po špansko pa »Gitanos«.; Francozi jim pravijo »bohemiens«, kar pomeni: ljudje iz Češke (lat. Bohemia). Ime je nastalo od tega, ker je dal Sigisnmnd, kralj Madžarov. Hrvatov, Čehov in končno Nemcev, ciganom potne liste za zapad.
Ze v času, ko so Tartari osvajali nove pokrajine, so bili cigani ponajveč sužnji. Celo še v 19. stoletju so sužnjili rumunskim boljaroin in samostanom. Vendar so se mnogi že prej po Evropi naseljevali. Njihovi vodniki so se imenovali voj-
Nagrada pisatelju dela in zvestobe. Ernst Wie-chert je prejel za svoj novi roman Raabejevo nagrado, ki sc je to loto prvič delila. Pri podelitvi je komisija posebej poudarjalo pisateljevo visoko spoštovanje (lo dela in zvestobe.
Aluminij v oknicah
Zadnje čase jc kemikom uspelo napraviti iz aluminija materijal, ki jc tako prozoren, da i se prav lahko uporabi kot steklo. »Steklo« iz I aluminija odbija celo rumene solnčne žarke in ! je na ta način res stekleno prozorno. Dasiravno se pri izpreniinjanju aluminija v steklo mnogo materijala zgubi, vendar se izplača uvajati ta novi izum, ker se ne ubije. Uporablja so za okna, strehe in kuhinjske potrebščine.
vodi, grofi in kralji.
Cigane so začeli v rveropi preganjati v 16. veku. Smatrali so jih za turške vohune. Takrat namreč so bili Turki na vrliuucu svoje moči in slave in velik strah je šel po Evropi pred njimi. Pozneje so Evropi uvideli, da nimajo cigani na sebi madeža špijonaže, vendar so veljali povsod kot potepuhi m tatovi. 0 njih se je tudi širil glas, da lovijo otroke, jim režejo ude, da jedo mrliče, ako nimajo pasjega ali mačjega mesa. V 18. veku je nastopila doba. ki jo imenujemo »prosvetljeni absolutizem«. Takrat so evropski vladarji pisali po svoji volji razne absolutistične odredbe v želji, da hi jim države čim bolj obogatele. Tako so med drugim s strogimi kaznimi nagnali na cigane, naj se naselijo kot kmetje in obdelujejo zemljo. Marija Terezija jih je hotela celo pretvoriti v »nove Madžare«. Vse to ni pomagalo. Cigani so nazadnje le ostali cigani.
Če pogledamo cigana, nam najmočneje stopijo pred oči črna lica, črne oči in črni lasje, ki se prečestokrat kodrajo. Odkod to? Rekli smo, da je ciganski jezik iz rodu indijskih Hindov. Torej spada v družino azijskih ali indoevropskih jezikav. No, po krvi niso cigani čisti belci. Mešanci so bele rase in onega črnega tipa ljudi, ki žive na indijskem Dekirnu, a jih imenujemo Dravide. Odtod imajo cigani kodraste, črne lase, ki so karakteristični za črno raso. Tipične so zanje tudi lepe, zmerom vlažne, oči a posebej velika zvestoba žena, ki v izredno redkih slučajih klone. V tem oziru bi mogle biti naše ciganke premnogim odličnim damam v vzgled. ■
Anekdote
V Olomucu so se pred kratkim pripravljali za igro »Slehernik«. Med vajami stopi na oder tudi član opernega gledališča. Začudeno ga vprašajo dramski tovariši, čemu je prišel.
>Saj je vendar bilo oglašeno na tabli: Slehernik na odru! Tn tukaj sem.«
*
Tristau Bernard se je šetal v lanski jeseni a vnukom v Bois de Boulogne. Nenadno vpraša deček: »Povej mi, striček, zakaj je vse listje zardelo?« Resno mu je Bernard odvrnil: »Radi tega vsega, kar je moralo letos na tem kraju videti.«
Urednik čita z nagubančenim čelom pesem, ki mu jo je prinesel mladi mož, stalni gost »romantične« kavarne.
■>Kako pa boste to pesem imenovali?«
»Plamenu posvečena,« predlaga pesnik.
S skrivnim nasmehom seže urednik v žep in poda pesniku žvcplenke: »Prosim vas, storite kar je treba!«
dr
K francoskemu književniku TristaAti Bernardu je prišel zarana zjutraj prijatelj pa mu začel pripovedovati:
»Strašna nevihta je nocoj besnela... Strele so švigale, orkan je rjovel in nebo so je stresalo!«
»Kaj poveš!« se začudi Tristan Bernard: »Ničesar nisem slišal. Pogovarjal sem sc s svojo ženo...«
Služkinja Mina ubije vazo.
Gospa se jez-i: »Vse pobiti, to znam tudi
jaz.«
»Ja, sedaj, ko sem vam pokazala!«
Beneška parnda gondol, praznik juga. Na tisoče gondol se /ibljo na lahnih valovili ("unala (»randc. velike .'prometne ceste« v Benetkah. Mogočna renesančna pročelja tvorijo očarljivo ozadje; starodavne gondole z brodeči v dra gocenih .rhločilih prestavljajo slehernega gledalca v 15. stol, ko šo se uile Benetke bogato svetovno središče.
Napačno razumel.
Servus! lii mi posodil sto dinarjev?-. • Žal, no morem. Nimam loliko pri sebi. A doma?
»Hvala ua v prašanju, vse je zdravo ...«
Zaposlenost v avgustu
ŠE NEKAJ STATISTIKE OlJZD
Kakor prejšnji mesec, lako je tudi za avgust t. 1. objavil dUZI) v Ljubljani statistične podatke o gibanji! zaposlenih v najvažnejših »bokali. Iz pregleda jo razvidno, da so podatki o rudarstvu brezpomembni.
število zaposlenih v poljedelstvu je napredovalo zaradi sozijo. Tudi regulacija Ljubljanice jo razbremenila delovni trg. SrZija se je Izboljšala v tujskem pfotuelu, saj je bilo vreme posebno v drugI polovici meseca lepo.
N-ijbOlj občutno je padlo število zaposlenega delavstva v papirni stroki, kemični in oblačilni industriji. V teh strokah je bil padec občuten ža lani.
Seveda jo doba statističnih opazovanj prekratka, da bi dobili popolno sliko o valovanje, gospodarske zaposlitve v Sloveniji-
Po posameznih strokah jo bilo gibanje naslednje:
Prva številka pomeni šlevilo zavarovanih delavcev v avgustu, druga padec v procentih.
Rudarstvo 8	60,—
Poljedelstvo 807	28.02
Gradnja železnic, cest, vodovodv itd. 2407	8.09
Gostilne, kavarne in prenočišča 3427	3.88
Nova tvornica špirita. Finančno ministrstvo ]e dovolilo drinski banovini osnovanje kmetijske tvor-nice špirita na posestvu Butmlr. Kontingent znaša 600 hI.
Potrjene poravnave: Hiilbl Avgust lil Roza, posestnika v Sv. Vidu pri Vuzenici, Klima Josip, trgovec z mešanim blagom v Mariboru, Kunstek Pavel, trgovec v Mariboru, škraban Janez, trgov« v Puconcih in Vezjak Jakob, krojač v Mariboru.
Likvidacijski narok C. Pollak, d. L v Ljubljani bo za naknadno prijavljene terjatve 17. septembra ob |x>l 0.
Standarizacija hmeljn na Poljskem. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo o standardiziranju hmelja. Poleg označbe kakovosti bo treba označiti tudi izvor.
Stavbna družba v Ljubljani ima občni zbor dne 29. septembra ob 10 v svojih prostorih (bilanca, volitve uprave in nadzorstva). Iz računskega zaključ-ka je razvidno, da je pri donosu 1.5 (1.67) mili], znašala izguba na žagi in na materijnlu v Zemunu 0.02 mili j., skupno pa je bilo doseženega čistega dobička O.01 milij. v primeri z dobičkom 0.07 mili), leta 1030. S tem se je izguba zmanjšala na 0.28 milij. Din. Bilančna vsota se je povečala od 76.5 na 77.2 milj. — V koncernu Stavbne družbe spadajoče d. d. za gradbo in promet z gradbenega materiala v Zemunu izkazuje za 1931 izgube 0.02 milj. pri glavnici 3.5 milj. S tem je skupnn izguba narasla na 0.065 milj. Din.
Telefonska služba z Bolgarijo je uvedena z mesti: Soiija, Plovdiv, Kuščuk, Burgas, Varna, Plevlje in Stara Zagora. Iz Slovenije prideta v poštev Kranj in Maribor (taksa 7.70 zlat. fr.).
Skoda zaradi rje. Belgrad, 13. sept. AA. Banska uprava donavske banovine je podala poročilo ministrstvu za poljedelstvo o škodi, ki jo je letos prizadela rja pšenici. Po tem poročilu je rja zajela v donavski banovini 593.382 hektarjev pšenice, kar predstavlja vrednost 390.210.805 Din. Donavsko ba-ojKOiVino je rja letos najtežje zadela.
Borza
Dne 13. sept.
Denar
Danes se je dviganje tečajev nekoliko ustavilo In-so bili vsi tečaji uižj kot včersj z izjemo Curiha, ki je ostal neizpremenjen.
Ljubljana. Amsterdam 2306.24—2317.60, Berlin 1303.19—1373.99, Bruselj 790.07—800.01, London 109.42—201.02, Curih 1108.35—1113.85, Ne\vyork 5719.36—5747.62, Pariz 224.99—226.11, Praga 169.84 do 170.70, Trst 294.13—296.53.
Promet na zagrebški borzi jo znašal brez kompenzacij 58.093 Din.
Curih. Pariz 20.30, London 18.035, Nevvvork 518.25, Bruselj 71.80, Milan 26.59. Madrid 41.70, Amsterdam 208.125, Berlin 123.175, Stockholni 02.50, Oslo 90.70, Kopenliagen 93.50, Sofija 3.73, Praga 15.32, Varšava 58.05, Atene 3.19, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75.
Vrednostni papirji
V današnjem prometu so narasli dolarski papirji, dinarski papirji pa so tudi bili čvrstejši. Zanimivo je, kako nizko notira v Zagrebru 7% investicijsko posojilo, dočim je v Belgradu znatno višje. Na zagrebški borzi jo znašal promet: vojna škoda 800 kom., agrarji 25.000, 7% Bler 7000 in 8% Bler 2000 dol.
Ljubljana, Vojna škoda 146 bi., 8% Bler. pos. 40 bi., 7% Bler. pos. 44 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narod, banka 4350 bi.. Priv. agr. banka 214—220, 7% inv. pos. 45—48 (47), vojna škoda 106—197 (196, 195, 197), 9. 195 den., 10. 194—107, 0% begi. obv. 34.50—36.50, 8% Bler. pos. 45—46.50 (46), 7'/u Bler. pos. 43.75—44 (43.50, 44.50, 44, 43.75).
Belgrad. Narodna banka 4200 bi., Priv. agr. banka 217—218 (220, 217.50), 1% inv. pos. 51.25 bi., agrarji 25.50 den., vojna škoda 193—194 (193.50), vel. kom. zaklj. 12. 195—195.50, 6% begi. obv. 34 do 34.50 (31.75, 33.75), 7% Bler. pos. 43.50—44 (43.75, 43), 7% pos. DHB 49—50.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 69.10, Alpine 12.20, Ley-kani 1.50.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je poslal živahnejši. V Ošenici je povpraševanje za težje blago in so cene naslednje: 76 kg 125—127.50, 78 kg 127.50—130 in 80 kg 135—137.50 Din. Tudi koruza jo Čvrsta. Danes se zahteva za umetno sušeno koruzo 65—70 Din po postaji, za času primerno suho za december—januar 55—57.50 Din.
Novi Sad. Koruza: bč. 97—09, bč. ok. Sombor 88—100, ban. 93—95, srem. 99—100, sreni. ok. Sid 100—102. - Vse ostalo neizpremenjeno. - Promet: 76 vagonov.
Sombor. Slara pšenica ne bo več notirala. — Oves: bč. novi 95—07.50, slav., srem. 95—97.50. -Ječmen: bč. novi 1)8—64 kg 00—95, srem. 63—04 kg 90— 95. Koruza: bč. protnpt 96—98, bč. ok. Sombor 08—100. - Moka: št. 7 bč. 135—145, otrobi bč. 52.50 do 55. Fižol bč. 90—05. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca: slaba. Promet: 107 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: živahen. Pšenica: okt. 12.00—12.73, zaklj. 12.66—12.08; marec 11.01—14.12, zaklj. 14.06—11.08. Kž: okt. 8.10-8.80, zaklj. 8—8.00; marec 9.33—9.63, zaklj. 9.88 9.34; sept. obrač. tečaj 12.10. Koruza: maj 9.01 9.20, zaklj. 9.85—9.98.
t hirago. Pšenica: marec 00, september 60, december 63. Koruza: marec 12, maj 87.125, dec. 40. Oves; marec 17.625, maj 20.50, dec. 1 1.75. liž: mulec 33.25.
Winnipeg. Pšenica: okt. 63, dec. 08.
Živina
Mariborski živinski sejem dne I", septembra. Prignanih je bilo 10 konj, 14 bikov, 1(11 volov, 222 krav in 14 telet, skupaj 301 glav. Povurečnc ceue
poklici
1486	:»01
1721	1.85
926	0.54
879K	0.42
626	0.16
3555	0,02
480	0.—
4282	O.OI
41-14	0,02
0198	0.37
7951	0.62
1190	0.75
3218	1.04
11HO	1.74
815	1.86
472'!	2.25
liiMIl	2.53
60!	2.58
619»'	!.64
1.089	3.29
274	3.52
431 t	4.79
1.498	5.49
1.610	7.20
Industrija kože iu gumo
lligijena
Privatni promet
Tekstilna industrija
Javni promet
Industrija hrano in pij»iČn
Denarni zavodi, samostojne pisarne
Trgovina
Mizarstvo
Metalna industrija Gospodinjstvo Gledališča, svobodni Predelovanje kože Grafična industrija Industrija tobaka Industrija kamenja in zemlje Gradbena industrija Centrale za proizvod, sile Gozdno planinska industrija Občinski obrati Gradnja prometnih sredstev Oblačilna industrija Kemična Industrija Papirna industrija
so sledeče: debeli voli kilogram žive teže 2—3.50, poklebeli 1.25—1.75, plemenski voli 1—1.75, biki za klanje 2.250, klavno krave debele 1.25—2.25, plemenske krave 1—1.75, krave klobnsarice 1—1.25, molzne krave 1.50—1.75, breje krave 1.50—1.75, mlada živina 2—3.50, teleta 3—4 Din. Prodanih je bilo 248 komadov. — Mesne cene »o v Mariboru sledeče: volovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—5 Din, telečje meso 1. vrste 10—12 Din, II. vrste 0—8 Din, svinjsko meso sveže 10—14 Din.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Koinp., Dunaj)) Prignanih jo bilo 6842 pršularjev in 4111 ipeharjev, iz Jugoslavije 2679. Na kontumačnem trgu pa je bilo iz Romunije 547 pršularjev in 1900 Speharjev. Cene: špeharji 1. 1.78—1.85, II. 1.65—1.75, kmetskl 1.70—1,90, pršu-tarji 1.55—1.75, najboljši 2.05—2.10. špeharji »o so pocenili za 5 do 10 gVoSev. Pršutarjl pa so obdržali dosedanjo ceno.
Hmelj
Sav. dolina, 13. sept. Danes je končno nastopilo deževno in hladno vreme tor omogočilo basanje hmelja, če bo sedanjo vreme trajalo še par dni, bo prevzemanje nakupljenega blaga v kratkem končano. Kupčija se jo tudi danes vršila v manjšem obsegu. Hmeljarji so postali zopel bolj rezervirani. Povpraševanje trgovine pa je za enkrat še precej mirno, vendar se opaža že zopel nekoliko več živahnosti. Prodanih je bilo le par manjših partij, katerih lastniki so že popustili in prodati izpod cene po 16 do 18 Din za kilogram, dočim se za večje partije res prvovrstnega blaga še nudijo tudi dnevne cene.
Zatep, 13. sept. tg. Kupčije se nadaljujejo po cenah 600—850 Kč, izbrano blago po 900 Kč.
Niirnberg, 13. sept. tg. Po železnici je bilo pripeljanih 100 bal, z vozovi pa 70 bal. Prodanih je bilo 80 bal, in sicer tetnanški hmelj po 155—160 mark, spalterski po 120—145, hallertauski po 10O do 150, gorski pa po 80—85 mark s sodelovanjem nemške hnieljske proinelne družbe.
Jesenice
Tudi na Jesenicah imamo Veliko šlevilo prav strastnih šahistov, ki marsikatero urico presede zu šahovnico. Zadnje čase se je odigralo več slnitiltan-skih tekem, ki so pokazale znatne uspehe. V krat-kem bo zopet ena takih tekem, o kateri bomo natančneje poročali. Veliko število šahistov je dalo pobudo za ustanovitev šahovskega društva ali kluba na Jesenicah, kar se bo tudi v kratkem izvedlo.
Smrtna kosa. Kdo Jeseničanov in Belanov ni poznal vedno veselega in ljubeznivega martinar-skega kovača Franceta Peternellt? Celili 76 let je dočakal in kot kovaški pomočnik prepotoval mnogo sveta. Celih 40 let pa je koval in preizkušal jeklo, ki je priteklo iz martinovih peči. Pokojnino je prav malo časa užival, tako, da bi se tudi pri njem skoraj uresničile besede, da ga je smrt zalotila sredi dela. Radi svoje originalne loške šegavosti je bil splošno znan. Kot pristen Ločan seveda tudi ni nikoli opustil loške govorice. V ponedeljek so ga pokopali na Koroško Belo. Mir blagemu pokojniku, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Kočevje
Stavbna akcija. V Kočevju se zadnje čase mnogo zida. Ali je to znak krize ali samo kake bojazni, to je drugo vpraašnje. Pa stavbna podjetnost je dobrodošla delavstvu, ki je dobila na ta način vsaj sezonsko zaposlenje. Vinski trgovec g. Celinski je sezidal v Gnadendorfu lepo enonadstropno hišo. Ob tej priliki se je razširil tu cestni prelaz, ki je bil na tistem mestu preozek za vozni promet. Lekarnar g. Seigne Martin gradi med Herbstovo hišo in apoteko svojo lastno tudi enonadstropno hišo. Trgovec, g. Herbst je to poletje popolnoma predelal in dvignil bivšo Morocculijevo hišo. Pri tem pa jo imel manj sreče, ker se je začela stavba na epem kraju udirati, zaradi česar je počil zid. Sedaj grade betonske podpornike. Vsak svojo dvostano-vanjsko hišo sta si sezidala delavca g. Struna And. in Tomšič Jože. Po pravici moramo občudovati njuno vztrajnost in vzgledilo marljivost, da sta si zgradila domek v najbolj kritičnih časih. Na Ljubljanski cesti gradi skoraj nasproti gostilne Beljan svojo vilo kočevski dekan in častni kanonik g. F. Erker. Tako se bo tudi letos naše mesto v leni pogledu precej polepšalo.
Smrtna kosa. Na rudniku je umrl Iv. Vodušek.
Kočevska gimnazija. Te dni jo poslalo v našem mestu zopet živahno, ker so s evrnili dijaki. Šolska sv. maša se je vršila v petek, v sobolo pa je bil prvi dan pouku. V prvi razred se jo vpisalo 68 učencev, več kakor doslej. Na vseh osmih razredih je vpisanih 292 dijakov in dijakinj. Pouk bo v začetku okrnjen, ker je sedaj na zavodu komaj sedem profesorjev.
Obletnico nesrečne smrti Bidovca in tovarišev so obhajali naši goriški Slovenci na sestanku svojega društva. Gdč. Čokova se je v daljšem govoru spomnila krvaveče rane in Golgote naših bratov onkraj meje. Sledile so deklamacije in recitacije, vmes pa je prepeval zbor primorskih Slovencev.
Poizvedovanja*
V vlaku, ki vozi v Kranjsko goro, je pozabil nekdo prvi zvezek knjige »Ein Volk*. Najditelj naj jo blagovoli poslati na naslov inž. Candolini, Pred škofijo l/I 11, levo. Stroški bodo takoj povrnjeni.
Cetie
Vam
Fotoamaterji!
Pnvprnup VaSih n,>Ka,iT0,'
ioiooddeiek Ju gostov, knjigarne Ljubljana	Zahtevajto ccnikl
& Umrl ie Stanislav VelenŠek, star 10 mesecev, sin gostilničarja na Ostrožnem.
& Poroke. V ponedeljek so se poročili v lu-knjšiiji opalljski cerkvi: posestnik v Podlogtl Franc Cesar in posestnikova hči iz Brdu Brlglla OraČnar, posestnik v Sp. Lažiih Ivan Mlaker lu goslilničar-jeva hči pri Sv. Urbanu pri Slivnici Marija Lesjak.
Davek na furnirnico. Občinski urad Celje Okolica sporoča vsem vinogradnikom, ki goje štnar-nieo, da morajo do 15 septembra plačati po nuredbi kr. brniške uprave dravske banovine davek, ki znaša od trsa 15 par. Zaradi te banovinske davščine naj se javijo vsi vinogradniki na občinskem uradu Celje-okolica.
er Francoski krožek v Celju ima svoj redni letni občni zbor v pelek 10. septembra ob 17.30 v svojem lokalu v Narodnem domu. Za slučaj nezadostne udeležbe se vrši pot ure pozneje drugi občni zbor. Za številno udeležbo prosi odbor.
a Smučarski klub v Celju naznanja, da se občni zbor radi tehniških ovir preloži na ponedeljek 19. septembra ob 20.80 v kluboveni lokalu pri Zelenem travniku'.
p; Kkipozitura OUZD v Celju uvaja s 15. septembrom zimski delovni čas in sicer: 1. Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih se uradujc redno od 8—13 in od 16—18. 2. Ob sobolah pa se uraduje od 8—12, popoldne pa vrši samo en nameščenec službo od 12—13 in od 10—17. 3. V ambula-toriju OUZD vrši poleg rednih ordlnacljsklh ur bolničarka redno vsak dan, razen ob sobolah. ludi službo od 8—9 in od 16—18; ob sobotah pa samo od 8—9. 4. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a E« nujne slučaje vrši samo en nameščenec službo od 9 do 11. Za sprejemanje strank je odrejen fas ul 8 do 13, ostali čas pa za interno uradovanje.
Pr Pri celjski borzi dela dobe službo: 1 poljski I ielavec, 1 mizar, 1 krojač, 1 natakarica, 1 delavka, | 2 kuharici, 5 služkinj iu 1 hišnica.
ty štnfctni tek. Pri nedeljskem štafelneni teku PZ so fantje celjskega okrožja zasedli progo Kapla pri GomiUkem—Celje, to je okrog 10 km. Vsi jav-ljeni odseki so bili polnoštevilno na mestu, na vsakih 200 m je čakal tekač, niti eden ni manjkal, Se več jih je bilo, kakor jih je bilo prijavljenih. Samo močne mišičaste postave so pričale o neukrotljivi volji, priboriti si v javnosti ugled, kar se je fantom tudi v polni meri posrečilo. Saj je njihov rezultat menda najboljši lin celi progi. Posebno so se postavili Celjani, ki so imeli v svojih vrstah prvaka Ju« niorjev na 200 m in prvaka Zasavja v crosscountr.v-ju g. Mimika. Vsi so bili že ob 9 na mestu, kakor Jo ugotovila kontrola. Avto za pregled proge in kontrole jo da! na razpolago g. dr. Ogrizek. Na celi progi od kranjsko-štajerske meje do Celja in dalje je prisostvovala teku tudi večja množica gledalcev.
Kaho sta ciganki sleparili bolno kmetico
Novosadsko preiskovalno sodišče so bavi sedaj s skrajno čudnim primerom, pri katerem je jiostala neka kmetica iz Bačkega Gradišta žrtev svoje lahkovernosti in praznoverja, kar so izrabile prebrisano ciganke.
Premožni posestnik Štefan B. v Gradištu je prišel te dni domov in našel na svojem domu dve ciganki, ki sla prej osleparili njegovo ženo. Posestnik je ciganki zaklenil v hišo in šel po orožnike, katerim je ovadil dve ciganki za goljufije ln sleparije. Njegova žena Terezija je že dolgo časa zelo bolna. Iskala je pomoči pri številnih zdravnikih, vendar brez uspeha. Pred mesecem dni pn sin .jo obiskali dve ciganki, ki imata obe enaki imeni in sicer Torka Nikolič, 1 in 2. V razgovoru sla ciganki rekli ženi, da takoj vidita, da je bolna. Takoj sta bili pripravljeni ji pomagati. Žena Je morala prinesti v hišo krožnik s tremi jajci in žlico vode. Če hoče žena ozdraveli, sla ji dejali ciganki, mora položili pod krožnik dva dinarja, dve jopici, dvoje kril, dvoje hlač, 5 kg masti in 5 kg moke. Bolnica je to napravila, kakor sta ji ciganki dejali. Ciganki pa sla vse to stvari zavili, ji obljubili, da ji bosta vso nazaj prinesli — nalo pa sta izginili ter ju ni bilo nič več.
Nekaj dni pozneje pa sta prišli k ženski dve drugi ciganki, Zivana Dumitrov in Katica Novako-vič. Ciganki sta ženski dejali, da bosta oni prinesli one stvari, ki sla jih njuni tovarišici odnesli, poprej pa ji hočeta še čarati. Šli sta nato V jedilno shrambo in nagrabili vse, kar sta tam našli: prekajeno slanino, mast, suho sadje in drugo. Zahtevali sla tudi denar, ga dobili, nato pa vse odnesli. Dan na lo sta se spet zglasili in sla ponovno zahtevali denar. Prejeli sta prvič 300 Din, drugič 1000 Din, potem zopet 3000 Din in enkrat celo 5000 Din. Žena jima je izročila ludi mnogo drugih dragocenosli. Ciganki sta postajali vedno bolj pogoltni in sla zahtevali celo 6000 Din. Dejali sla ženi, da morata denar izročiti na nekem križišču belim vilam.
Ciganki sta stvar gnali tako daleč, da jo celo dobra kmetica sama opazila, kako jo ciganki izrabljata lil vlečeta za nos. Za vso sleparijo je zvedel tudi njen mož, ki je ciganki končno ovadil. V koči obeh cigank so orožniki našli ogromno zalogo obleke, blaga, platna, zlata, gramofonskih plošč in sto in sto drugih reči, ki sta jih ciganki odvzeli svoji žrtvi.
Obe ciganki sla vso sleparijo mirno priznali in povedali, (ia jima je celo ženin mož sam pripeljal z vozom vse le reči, samo da hI ozdravili njegovo bolno ženo. Tudi ju je sam večkrat poklical na svoj dom, da sla masirali bolno ženo. Vedno jU je bogato nagradil. Obe ciganki sla si delili ziVužek. Izpoved obeh cigank so potrdili tudi razni drugi ! cigani. Orožniki so prisleparjene stva.-i vrnili lastniku. denar pa sta ciganki že zapravili. Proli obema (•■gankama, ki sta še na svobodi, je sodišče uvedlo preiskavo zaradi sleparije in drugih kazrTvih dejanj.
Razne športne vesti
Včerajšnje poročilo dopolnimo še o najbolj uspelem plavalnem tekmovanju profile nedelje. V Samoboru je v tamošnjein hidropadskom kopališču, •kjer imajo tudi plavalni bazen, priredila zagrebška Concordia plavalne tekme. Sodelovali so najboljši tekmovalci prireditelja, ljubljanske Ilirije in Orad-jauskega iz Karlovea. Trije tekmovalci so popravili, oziroma postavili kar Sest novih državnih rekordov. Kad a Lampretova na 100 m hrbtno 1:36:4, 800 m proslo dame v času 4:44:2, 400 m prosto dame 0:22; Tonica Ferček (Grndjnnski, Karlovec) 100 m prsno 1:23:8, 200 ni prsno 3:11; Milica Ma-tota (Concordia) 400 m prsno dame 7:49:4.
Zagrebška nogometna podzve/.a je sklenila medmestno tekmo z Budimpešto. V Zagreb bodo prišli isti igralci, ki bodo 2, oktobra nastopili proli Avstriji v meddržavni tekmi. Igro proti Zagrebu bodo Madjarl izrabili za zadnji trening. Predlekmo meddržavni tekmi Avstrija—Madjarska bo Igrala 2. oktobra drug« garnitura Zagreba v Budimpešti.
V nedeljo so imeli v Zagrebu tek na 30km, pri katerem so nastopili Lesčan, Vidovič in Belas. Ugotovili so boleli, kdo od teh treh jo sposoben za maratonski lek na hnlknniindi. Zmagal je Vidovi?, ki je 30 km pretekel v 2:25:15. V Alene bo šel poleg šporna tUdI Vidovič. Seveda je velika razlika nod 42 in 30 km.
Radio
Programi Nadlo-Llubtfana i
Sreda, 14. septembra! 12.15 Plošče 12,45 Dnev no vesli 18.00 Ca«, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Slavnostno predstave v Marlenburgu, predava medli, referent za umetnost g. Gerhart Krau-se iz Dnnclgn 19.30 Literarna ura: Slovenski biografski leksikon (Fr, Vodnik) 20.00 Samospevi prof. Mirka 1'uglja: Francoska modema pesem 20.45 Salonski kvintet 22.00 Čas. poročila 22.15 Prenos koncerta iz kavarne »Zvezda .
Cetrlek, 15. septembra: 12.15 Plošče l'A45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Slike iz narave (lesarji, kllcar dneva, po gladinah — llerfort) 19.3o Gospodarske krize iu karleli (Fr. Pengov) 20.00 Plošče 20.80 Koncert godbe Sokola I. 22.80 čas, |Kirnčila,
Drugi programi i
četrtek. 15. septembra;
Zagreb: 20.8(1 Ljubljana 21.80 Kusko-poliska glasba 22.40 Plesna glasba — MIlana: 20.30 Samson in Dallla , opera StUttgart 19.30 Melodijo 21.00 Radio orkester 22.00 Novela 22.45 Radio orkester — Berlin: 22.00 Šport nato do 24.00 plesna glasba 24.00 ■ Figarova ženltev, Mozart, 3. In 4. dejanje — Belgrad; 20.30 Ljubljana 22.80 Večerna glasba — Klin: 20.45 Pestra glasba in komedija, plošče — BcromiluHter: 20.80 Hebrejske pesmi ob gpreinljevanju orkestra 21.45 Italijanska narodna glasba — Litngcnherg 20.00 Koncerl 21,00 Zborov-no pelje 32.20 Koncerl — Praga: 21,00 Radio orkester in pianinskl koncert 22.20 Prenos orgelskega koncertu iz kino Beranek — Dunaj: 20.05 Jazz 21.45 Rose-Kvartet 28.05 Ploščo — Uudapesti 20,00 Prenos igre iz študija 22.00 Pianinskl koncerl.
NAZNANJAMO,
da smo Hugu ZukarbSkcrju, trg. potniku, odvzsli prodajo naSih izdelkov. Kljub odpovedi pa Ho vedno prodaja ter Izrablja naSe tlskcvine In |«mlje akontacije brez pooblastila. Opozarjamo zato v<e cenj. stranke, katerim so ta gospod predstavlja kot naš potnik, da mu ne dajo nobenih naročil, še manj akontaoij.
»DELTA«, zadruga za izdelovanje perila, refj. zadr. z o. z. v Ptuiu.
EM3E
zaves in perila v najnovojiem sloju samo prt
MATEK & MIKEš — Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj)
Entel, ažur, gumbnice. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del.
Otvoritev gostilne!
Cenj. občinstvu naznanjam, da otvorlm dn« 16. septembra na »Frlškovcu«, Prisojna ulica 5, gostilno, kjer bom točil vina iz Malkovca in Boj-nika. Cene zmerne. Vedno sveže pivo. Dobra kuhinja. Abonenti se sprejemajo. — Se priporoča
JOšKO KOVAČ.
POZOR I	POZOR!
Pleskarski pomočniki
Prvi tečaj za flodranje in marnio-riranje priredi decembra 1.1. Josip Schatter, slikarstvo in pleskarstvo v Guštanju. - Informacije istolani. Prijave do 15. oktobra t. 1.
10 Veselje O in zadovoljstvo
je tamo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali iportni ševtjot »a moško obleko, ali ftno volneno za domski plašč ali kos/um it trgov ne
Žlender
Ljubljana, Mestni trg 22
<1
Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet
Za patentirani lahki beton
(porozni beton) od 100 do 1000 kg prostorno teŽIne, prikladen ludi za izolacijo iu konstrukcijo, iščejo se solventni . zastopniki s skladiščem v vseh večjih mestih Jugoslavije. Ponudbe nn Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. pod št. !H484.
■J&^flt^^ai^BraiSSIKr/HMBKlMBMf IPK®35SOF3it8
Prazne sode"
ugodno proda v vinski kleti preje »VILA KAJFEŽ« v Kočevju, dne 22, 23, 24 sept. 1932
Premoženjska uprava mesta Kočevje
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda Din l-—; ženi-tovanjski oglasi Diu 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.	_
Pouk
Vsaka beseda 1 Din
Osmošolec instruira
za stanovanje in zajtrk. -Naslov v upravi »Slov,« pod St. 13.361._(u)
Instrukcije
prevzame učiteljica, letošnja absolventka. Dopisi oz. naslov v upravi »Slovenca« pod »Vestna« 13.241.	(u)
Vsaka beseda 1 Din
Mesto hišnika
ali sluge iščem. - Naslov v upravi »Slovenca« Ma-ribor pod 1395._(a)
Dekle
vajeno nekoliko gostilniške kuhe, išče službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.389.	(a)
Šivilja
za navadne obleke in perilo, pride na dom takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.390.	(a)
»iiumij
Vsaka beseda 1 Dtn
Vrtnar,
popolnoma vešč in samostojen v gojenju cvetic in urejevanju parka, z večletnimi spričevali — se sprejme na posestvo blizu mesta. Plača v naravi in enem delu gotovine. Lastnoročne ponudbe na Dušan Radanovič, Osijek, Gornja dravska obala, (b)
Šteparica in štancer
za kože se sprejmeta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13373.	(b)
Šoferska šola E. Čeh
(bivia čarratnikova iolrriU iola) Ljubl)»u>, Dunajska c. 'i
Šola za poklicne ioferj« iu amaterje. Prospekti iti pojasnila zastonj in franko.
ODDAJO: Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, lepo in čisto, z elektriko, par-keti, oddam dvema boljšima gospodoma v mestu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.388.	(s)
Gospodično
sprejmem takoj na stanovanje. - Ana Plešec, Sv. Petra cesta 49.	(s)
Sprejmejo se
tovarniški delavci in delavke
čevljarske stroke v tovarni
Ant. Krisper, Ljubljana, Zg. Šiška št. 5
Zglasijo se naj 15. septembra to je v četrtek od 9. do 10. ure dopoldne
Ga. Orthaberjeva
zopet sprejema otroke za pouk nemščine. Vpisovanje od 15. dalje. Gospo-svetska 12, dvorišče. Istotam tečaji francoščine, angleščine, nemščine in ruščine za odrasle. (u)
15. septembra 1932
je zadnji dan vpisovanja v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani. - Kdor noče izgubiti leta in se hoče naučiti vseh trgov, predmetov, naj se oglasi: Pra-žakova 8 1. od 8—12 in 2—6.	(u)
Potnika ali potnico
sprejme Stiškovsky, Opekarska 10, Ljubljana, (b)
Kmetski fant
dobi službo z mesečno plačo po dogovoru. Ponudbe brez spričeval z 2 uin znamko za odgovor na upravo Slovenca-Dod št. 12.	(b)
mmm
Vsaka beseda 1 Dtn
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Cerkvena 19 II.	(D)
Opremlj. meseč. sobo
oddam gospodu v novi palači v neposredni bližini glavnega kolodvora. Najemnina 550 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.206.	(s)
Vsaka bfseda t Din
Vogalni lokal
Igriške in Gregorčičeve ulice oddam za 1. novem. Poiastiiln istotam v briv-ikem sa'cnu	(n)
Posestva
Vsaka beseda 1 Din
Stanovanjsko hišo
mirnem kraju v bližini tramvajske proge proti St. Vidu, prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.370.	(p)
mm
Vsaka beseda 1 Dla
Preklic!
Jaz Golmajer Katarina, trgovka v Ribncm, obžalujem in preklicujem ob-dolžitev tatvine dežnika in čepice, katero sem izrekla glede Mulej Slavice iz Bodešč, ker sem se zmotila. — Ribno, 18 julija 1932.	(o)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulic« 36, vbod z
Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
I
Automotor
i
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1)
Vsaka bc9i»dn 1 Din
Mesarski vajenec
zdrav in močan, želi premeniti mesto lakoj. Ponudbe na upravo »Slov.« ood Mesarski vajenec« št. 13.339.	(v)
Dijaka
ali mlajšega gospoda se sprejme v lepo solnčno sobo z dobro hrano in vso oskrbo. Poizve se upravi »Slovenca« pod št. 13.297.	(D)
Učenka
ki je dovršila tri razrede mešč. šole in ki se je že učila dve leti v trgovini, se želi izučiti dalje. Ponudbe poslati na naslov F. Peterlin, Rob na Dolenjskem.	(v)
Vsaka beseda t Din
V času draginje
dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest. autofot za 15 Din. Deset (otocenikov za 2 Din raamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (r) št. 8000.
Mlajšo dijakinjo
sprejme v popolno oskr bo dobra gospa. Poizve se v špeceriji Dunajska cesta 36.	(D)
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Ferenc, Mestni trg 3. (D)
Vsaka beseda I Din
Mehaniki, pozor!
Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta. Prodaja le Zastopstvo »Renault«, Cesta na Rožnik št. 19.	(f)
Auto
pontiac limuzina, v brezhibnem stanju, se poceni proda. — Vzame se tudi hranilna knjižica. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.295	(f)
I25J52ES
Vsaka beseda 1 Din
Konfekcija — moda!
Naicenciši nakup. Anton Presker. Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana.	(1)
Skobelnik
(hobelbank) za mizarja ali kolarja naprodaj za 100 Din. — Na ogled pri skladiščniku restavracije pri Levu, Ljubljana. (1)
Še dve moški kolesi
z orig. »Torpedo« po 980 Din in dve damski kolesi naprodaj. Aleksandrova cesta 5/II.	(1)
Šivalni stroj
nov, šiva naprej in nazaj, 1250 Din. Aleksandrova cesta št. 5/II.	(1)
Obrt
Lanene tropine
in drota krmila nndi natrrne) Veletmo»ina iila in moke.
A VOLK, LJUBLJANA
R««lie»a eeala 24.
Telefon 2059
Veliki češki cirkus
„COLUMBIA"
ki je danes prispel v Celje s svojo bogato menažerijo in bo s prvovrstno dresiranimi živalmi nudil zelo veliko zabave.
V programu bo nudil občinstvu krasne točke s svojimi prvovrstnimi svetovnimi artisti, kateri bodo izvajali prvovrstne akrobatske točkej
klovni bodo skrbeli za obilen smeh.
Prva predstava se bo vršila danes zvečer ob pol 9 in nato vsak dan ob pol 9 zvečer, samo ob nedeljah bosta dve predstavi, prva ob 4 popoldne, druga pa ob pol 9 zvečer. Menažerija je odprta ves dan od 9 zjutraj do 7 zvečer.	UPRAVA.
+
12. septembra ob 10 zvečer je Vsemogočni poklical k sebi ljubljenega soproga, očeta in starega očeta
Jerneja Trampuža
bičarskega mojstra
v 74. letu starosti. V dolgotrajni in mukepolni bolezni je bil večkrat previden s sv. zakramenti.
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v sredo 14. t. m. ob 5 popoldne iz Dravelj št. 153 na domače pokopališče.
D r a v I j e -Š t. Vid nad Ljubljano, 13. septembra 1932.
Žalujoča žena in hčere.
Dijak
se takoj sprejme v dobro oskrbo. Miklošičeva cesta št. 7/II., levo.	(D)
stanovanja
Vsaka beseda 1 Din
IŠČEJO: Majhno sobico
prazno, išče v sredini mesta starejša gospa, event. gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod
V upravi »Slovenca«
dvignite sledeče ponudbe Dekle šivilja, Deklica, Dobra duša, Družabnik, Gorenjsko, Gorenjski les, Gotovina, Jamstvo, K. R. 2., Nenadkriljivo, Samo-stojna, September, Slovenija, Stalna, Tiha družab-nica, Vajencc, Veledroge-gerija, V gotovini, Zanesljiva, St. 37, St. 509, Št. 1009. Ponudbe, ki v teku enega tedna ne bodo dvignjene, se uničijo, (o)
Kupimo
Vsaka besedo 1 Din
Francosko
Toussaint - Langenscheidt, pisma, antikvarično, kupim. Naslov in cena v upravi »Slovenca« pod št. 13.385.	(k)
K
Premog suha drva
Šolske torbice
aktovke, domač izdelek, dobite poceni .pri J. Karto. Maribor, Trg Svobode št. 6. Popravila točna in solidna	(D
(s)
Duhova drva in oglie
kupuje stalno
Uran rranc
Ljubljana Sv. Petra cesta 24.
Štedilnike
raznih vrst: vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah kljuC. podjetje Ciril Podržaj, Ig prt LjubljanL
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Posteljne žične vloge
r lesenih ali Jelenih okvirjih, Irr itnJtjiv* železne postelje izdeluje solidno toCno po naroČilu tvrdka
Pavel Strgulec
Ljubliana, Oosposvetika cest aI3 Zahtevajte brezplafni cenik!
Puhasto perje
čisto, čohaao po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOV1C — Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria
USNJE
čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljuna, Palača Dunar
Slive
za žganjekuho dobite najceneje — 50 par vagon-ske množine: Postržin — Krško.	(1)
Gomolje
hiacint, tulipanov, kroku-sov ild. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1)
Malinovec
pristen, naraven s čistini sladkorjem vkuhan se dobi
na malo in veliko v lekarni dr. O. PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. ti
Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
Nakup in prodaja
vreč ter jute
JUfteL
^ Dunajska 36 j
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno (veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št. 32.
Vsi potrti in žalostni, toda vdani v voljo Najvišjega, naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Bog popolnoma nepričakovano poklical k Sebi našega dobrega očeta in brata, gospoda
Andreja Sitarja
davi ob štirih zjutraj, ko bi bil skoraj dopolnil 66 let svojega trudapolnega življenja.
Umrl je tiho, Bogu vdano, brez trpljenja. Materi zemlji ga bomo izročili jutri, v sredo popoldne ob 6 iz hiše žalosti v Stožicah 6 k sv. Jurju.
Stožice-Ježica, dne 13. septembra 1932.
Terezija Sitar, žena; Anton, Avgust, Marija in Alojzij, otroci; Franc Sitar, brat; Marija Podboršek roj. Sitar, sestra.

Lorna Doone
Roman iz Exmoora
26
»Gospod, usmili se me! O Gospod, bodi milosti v moji duši! Res, pretekli teden sem osleparil Sama Hicka, toda saj veš, Gospod, da je to zaslužil, lagal je na drobno in debelo — oh. Gospod, kaj bo z menoj?«
Te besede so mi prihajale v presledkih iz teme na ušesa; nato sem razločil dolgo stokanje in kaSljanje. Napotil sem se v smeri prihajajočega glasu, da bi 6e mu kar najbolj približal. Zdajci mi je pridirjal naproti gorski poni, ki je imel na hrbtu nenavadno breme: privezan 7. nogami konju zn vrat, a z glavo za rep je ležal na njegovem hrbtu neki možakar, da so mu roke visele nizdol ko stremena ob konjskih bokih. Divji poni, ki bi se bil rad iznebil nenavadnega bremena, se je nazadnje zvalil na tla in je nesrečnika neusmiljena sukal in premetaval.
Preden se je mogel konjiček postaviti na noge, sem ga zgrabil za mokro, sivopegasto grivo. Četudi je sprevidel, da bi se mu bilo zaman borili z mano, me je vendarle poskušal vgrizniti, toda jaz sem ga krepko udaril po smrčku.
Cenjeni gospod, « .sem dejal nenavadnemu jezdecu, »ne bojte se, nič hudega se vam ne bo pripetilo.«
Pomagaj mi, dobri prijatelj, kdorkoli si že,' je zastokal, a pogledati me ni mogel, ker mu je bil tilnik tako zadrgnjen. »Sam Bog te je poslal semkaj; samo ne poskuSaj me oropati, kajti to »o že drugi storili.«
Kaj, ti si, ujec Ruben!« sem vzkliknil in izpustil konja, presenečen, da sem gledal pred
seboj najbogatejšega človeka v Dulvertonu. »Stric Ruben, ti si tukaj v taki stiski! Ti, gospod Ruben Huckabackk
»Jaz, pošten trgovec z nogavicami in obleko, s perilom in z blagom na vatle« — je hropel zamolklo — »jaz Ruben Huckaback, ki imam prodajalno v lojalnem mestu Dulvertonu in znak { mačka v škornjih nad njenimi vrati. Oprosti me, I 7.a božjo voljo, teh preklicanih oprt, dobri človek. Dobro nagrado boš dobil od mene v moji hiši v Dulvertonu. Toda zapomni si, konjiček je moj, pa tudi kljuse, ki so mi ga ugrabili.«
Toda, stric Buben, ali me ne poznaš? Jaz sem tvoj nečak John Ridd.
Ne bom pripovedoval na dolgo in široko; prerezal sem naglo jermena in ga posadil na konjička. Toda. ker je bil preslab za ježo, sem ga zadel štupo ramo na svoj hrbet, zadrgnil poniju povodec okoli smrčka in ga gnal proti domu.
Stric Ruben je bil tako zdelan in onemogel, da mi je kmalu zadremal na hrbtu, kajti za pet in šestdesetletnega starca je bilo ta dan preveč j napora. Čim se je čutil varnega, ni več mnogo govoril, temveč je pričel tako glasno smrčati, da da bi bil mogel človek misliti, da je oni grozo vzbujajoči glas, ki smo ga vsako noč slišali, prihajal najbrž iz Dulvertona.
Ko sem ga prinesel v domačo hišo, smo ga narahlo in udobno postavili v kuhinjski kol. Zame je bilo zelo tolažilno, da sem se iznebil ležkega bremena, kajti stric Ruben je bil rejen in okrogel, kakor sc spodobi takemu bogatašu. Pogladil je nokolikokrat svojo dolgo suknjo in zacepotal po kuhinji, na kar je nanovo zadremal, dokler ni bila večerja gotova.
■Da, da, z Ituto naj se poroči, je /.animiral večkrat sam pri sebi. Za nagrado naj dobi našo
| Ruto in moje prihranke, če jih bosta vredna; lo i je sicer malo, prav malo, kajti mnogo so mi vzeli 1 danes ti ničvredni rokomavhi.«
Moja mati je bila spričo ujčeve nezgode vsa iz sebe in mu je z Anko vred stregla, kar se je dalo, a jaz sem medtem odšel v hlev tolažit ujetega ponija. Dobro je bilo, da sva ga ujela in prignala domov, kajti pozneje nam je izborno služil. Ujec Ruben ga je hotel vzeti s seboj v Dulverton, da bi mu pomagal voziti, toda ko sem mu dejal, >kar vzemi ga, toda jez/liti ga moraš proti domu tako, kakor sem te videl na poti k nam,« je molče opustil to zahtevo.
Stric Ruben je bil nekak posebnež, kratkih besed, a dolgega života. Storil je vselej baš nasprotno od onega, kar je človek pričakoval od nje- i ga; do ljudi je bil nezaupen, kakor da bi se vedno bal, da ga nc bi kdo prevaral.
Prepričan je bil, da ga ni nihče drugi oropal, kakor Dooni, ki so mu razen denarja vzeli tudi njegovega krotkega konja, a njega samega privezali ; na hrbet divjemu poniju. Privoščili so si kruto šalo1 in tri ure podili splašeno, težko obremenjeno živnl | po megli. Ko je trgovec čez nekaj dni v naši hiši okreval, je popolnoma pozabil na nenavadno sreč-! no rešitev in se je samo bridko pritoževal zaradi i izgube premoženja. Slovesno je prisegal v svojem srcu. da se bo osvelil in se priložil, čc treba pri samem kralju.
Štirinajsto poglavje.
Navdušenost se je končala z vinom.
Namesto da bi si bil pošteno privoščil za Novo leto potic in kolača, se je stric Ruben kar naprej jezil in tarnal, lako dn smo na vse zadnje še ostali začeli misliti, da je res nekaj nn lem. Zlasti še, ko
nam je zatrjeval, kakšna izbrana in dragocena darila so bila med oropanimi stvarmi, ki jili je nameraval prinesti mladim udom naše družine. Mati ga je seveda prepričevala, da imamo otroci vsega dovolj ter ne potrebujemo ne srebra ne zlata.
Da bi ga razvedrila, je povabila mati soseda Miklavža Snovvea, da naj bi prišel na večer k nam. On se je odzval povabilu in je privedel s seboj ludi svoje tri hčerke, ki so bile vse dostojno nališpa-ne. Gospodične so bile dobre družabnice in so ves čas zbijale šale z dobrovoljnim ujcem, tako da se je mati začela kar bali za svojo plaho in maloizku-Seno Anko. Ko smo popili steklenico zavretega vina, smo vljudno odpravili vsa dekleta v gostinsko sobo, a ostali smo sedli okoli ognjišča v kuhinji, da bi poslušali stričevo modrovanje. Kmet Snov.e jo sedel v kotu in se je prav malo brigal za stričevo storije, temveč je počasi kadil svoj vivček in omahoval z glavo nazaj nalik dremajočemu ovčarskemu psu. Mati je po svoji navadi pridno vezla na stolu, a stric Ruben je 6edel na trinožniku, ko da mu ni nič drugega preostalo nn svetu.
>Gospod Sno\ve,c je izpregovorila moja mati, ludi vi ste nedvomno prepričani, da se je našemu sorodniku tukaj zgodila velika krivica, ko je jezdil iz Dulvertona k nam. Slabo čase imamo in ni upanja, da bi so izboljšali. Ko bi mogla pred kralja.. .t
:Oddaljuješ se od predmeta,-" jc dejal stric, ko Je zagledal solze v njenih očeh in se je naveličal poslušati njene dolgoveznosti.
»Najprej je Ireba malo uvoda,« je segel v besedo sosed Snovve; »najprej malo uvoda, potem pa izvajajmo dalje.«
»Hudič naj vzame uvod, so6edl- jc zakričal stric Ruben ves iz sebe. »Je mar treba kakega uvoda, ko sem bi! pa jaz oropan, kaj? Oropan v tej vaši župniji, v večno sramolo Oarskcga okraja.
Za Jugoslovansko tiskarno i LJubljani: Karel Ceft,
Izdajatelj; Iran Bakoreo.
Uy:dmk: Franc Kromžar,