Adresna debata v državnem zborn. (Konec.) Za dr. Giskro je bil na vrsti govornikov dr. Vosnjak, ki je pa mesto odstopil dru. Razlagn, menda zato, ker se je bal, da bi vendar le prevee v oči bilo različje, da on (Vošnjak) o cerkvenem vprašanji besedice ne črbne, ko je predgovornik dr. Giskra v nasprotnem smislu toliko o tem govoril. Sodeč dv. R a z 1 a g a po njegovih besedali moramo reči, da sicer ne spada v vrsto rogatih liberalcev, kterim je krščanstvo in kat. cerkev stara, malovredna ropotija, s ktero ni več treba lopo delati, da se pa tudi odločnega katoličana pokazal ni, kar mu bomo dokazali. In kar zadeva politično stališče g. dra. Razlaga, mu moramo naravnoč oporekati, da ga je proglasil kot stališče ,,Slovencev". Že takrat, ko je g. dr. Razlag izvoljen bil, smo rekli, da mu ni k zmagi gratulariti, ker utegne v drž. zboru v veliko skušnjavo priti, pokazati se — vladnega privrženca. To se je brž pri tej priliki pokazalo, ko je ustavakom na veselje rekel: „ Jaz se ne morem skladati z mislimi grofa llohenwarta, ker tudi mi (Slovenci namreč) stojimo na podlagi postave, ter se za pravico in svobodo vedno potegovali bomo." — Kaj je to? Grof Hobenwart je v imenn opozi- cije izrekel, da ne pripoznava veljavnosti direktnib volitev, to je: volilne reforme od dne 2. apr. t. 1. To volitveno ,,postavo" je rodil Beustov državni zbor, ta se je rodil iz Smerlingove ustave, ktere federalisti nikdar niso pripoznali, ker n i zvršila oktoberske diplome od 1. 1860. Ce se torej dr. Razlag ,,ne moie skladati 8 Hohemvartovimi mislimi" in se postavlja na stališče ,,postave", ne more to druzega pomena imeti, kakor da pripoznava postavnost sed anj ega-drž. zbora in torej tudi postavnost volilne prenaredbe!' S tem je pa popustil federalistov stališče, torej tudi o Herbstovi adresi jako milo sodi, češ, da je le ,,preveč centralistično nadabujena". Po vsem tem se pravi le po vetru mahati, 5e dr. R. vendar še rablo omenja federalistično načelo: Za vkupne zadeve zastop vseh dežel na Dunaji, za vse druge zadeve pa obširno sanaovlast (avtonomijo) posamesnim deželam. Glede na vse to moramo odločno ugovarjari in reči, da g. dr. Razlag ni govoril v našem smislu, ker ni to stališče Sloveucev! — Da nam morebiti kdo očital ne bo, da tiramo ,,osobno politiko", naj pristavimo, kako da Snzelka (,,Reform" štev. 48) o Razlagovem govoru sodi. ,,V besedab Razlagovih: Jaz se z mislimi grofa Hohenwarta skladati ne morem .... tiči pritožba, da se grof Hobenwart in nja stranka za pravico in svobodo ne poteza. Mi se pa drzuemo gospoda dra. Razlaga vprašati: Kje pa je po s edanjem ust.vu pravo Kranjske vojvodine, kje je na sedanji postavni podlagi narodna svoboda Slovencev? Pa taki so že — mladoslovenci kakor mladočebi. Ne raorejo dalje trpeti, da vkupej stoje s konservativci, fevdalci in klerikalci (domišljije mladoslovencev — vredn.), pokazati hočejo, da so tudi ,,liberal" po novi šegi, ter nimajo potrpežljivosti in previdnosti, da bi posne- mali izgled svojih enakomiselnih tovarisev magjarskih, ter počakali z odkritjem svojega novoaegnega liberalizma, dokler se ne doseže državopravna samostalnost kialjestev in dežel . . . . G. dr. Razlag si bo še zadosti in še preveč skusil, kak6 zlo da je, na podlagi februarsko - decemberskoaprilskega ustava z vladajočo stranko iz ene sklede jesti, alj prav za prav jesti hoteti." Gledč cerkvenih zadev izjavlja dr. Razlag, da on k tistim spada, ,,ki prav gorko žele, da se napravi red med cerkvijo in državo. ,,Ne mogel bi" — pravi dalje — ^državne oblasti (visokosti) brez ovinkov pripoznati, dokler se država ne skuša soglasno (barmonično) sporazumeti s cerkvijo." V ta namen želi, da bi v adresi bilo rečeno, kako da se misli razmera med cerkvijo in državo vravnati, in da bi naj metropolitanski in skofijski zbori poprej izrekli, kaj da ceikev od države zabteva. Na to bi vlada odgovorila; in če bi se s cerkvenimi zastopi ne mogla sporazumeti, bi bilo se potem čas, da ndržava na svojo obrambo misli." — Ta pot bila bi sicer prava, toda govornik je menda sam čutil, da t a k e besede na t o mesto ne sodijo. Porazumljenja s cerkveno oblastjo nemško-liberalna stranka noče. Ko bi ga hotela, bila bi to v adresi izrekla, bila bi to edino pravo pot tačas že nastopila, ko je sklenila zrušiti konkordat (pogodbo med cerkvijo in državo). Zdaj gre za to, da se vloži poslednji kamen brezverski državi, da se sklenejo take postave, vsled kterib bi — po Giskrinib besedab — rdržava prva in najvišja stvar v tem življenji", cerkev pa — kakor na Pruskem — državni oblasti popolnoma podvižena bila. Zastonj je torej bilo v tem drž. zboru kazati pravo pot k porazumljenji; treba bi bilo odločno tirjati za cerkev pravice, ki so se ji prikrajšale, in kazati žaiostne nasledke za občni b 1 a g o r , ako se kat. cerkvi svoboda in naravni razvoj zatira. — To bi bil g. dr. Razlag prav lebko dokazal, ker pozna iz cerkvene zgodovine žalostne nasledke jožefinizma, kterega hočejo liberalci od mrtvih vzbuditi. Dr. Foregger je prav odkritosrčno govoril, rekoč, da je proti narodnemu kandidatu v slov. mestib in trgih le zato zmagal, ker je — meškutar, večina meškutarskih mestjanov pa pleše okoli zlatega teleta nnemške kulture". Ob enem pa je svojim volilcem napravil slab kompliment, da so še v nemški kulturi — negodni otročiči! Rekel je namreč: nOni, ki so mene volili, spoznajo, da š e morajo na maternih prsib nemške kulture d a 1 j e sesati, dokler se bodo tako nasrkali, da bodo zamogli po pravici zabtevati samovlast." *— Slednjič brcne dru. Razlagu pod nos, čea, da nne more v boju za ,,omiko" v prvi vrsti stati, kdor se hoče s cerkvenimi zbori pogajati!!" Skoda za papir in čas, pretresovati čenčaiije, ki jih je ta novi poslanec razkladal. Grof Coronini iz Goriškega seJudi ponaaa s tem, da so ga S1 o v e n c i volili. Če pa misli, da Slovenci tudi odobravajo njegove politiČne misli, se vendar le preveč moti. Sicer se nadja, da bode ,,opravičenim" željam in tirjatvam Slovencev v drž. zboru veljave pridobil. Vsekako; kajti večina državnega zbora bo presodila, katere želje in zahteve Slovencev da so ,,opravičene", in tem bodo gospodje tako radi vstrezali kakor do zdaj, na primer s §. 19. decemberske ustave ! Dr. Haase je luteran in luteranskih pastorjev eden višjib, namreč superintendent. S tem je že dovolj rečeno, kako predrzno in nesramno da je, če hoče takov človek določevati, kaj da je katoliska cerkev, in kakošna da naj bo razmera med cerkvijo in državo. V veliko veselje liberalcem zasmehoval je g. Hermana in duhovno vlado in Gospoda samega, kteri je temu pastorju le ,,Nazarejski modrijan!" To je res nagnjusno! Dr. Dolfi Schaffer se je proti dru. Razlagu kratko odrezal, češ, da je po njegovih mislih (res le po njegovib) velika vecina prebivalcev na Kranjskem — ustavoverna! Dr. Dolfi je čisto pozabil, da imajo v deželnem zboru Slovenci večino, ki pa ni ,,verfassungstreu". Izmed naslednjih govornikov imenujemo le še g. dra. Vošnjaka. Jedro nja govora bila je pritožba, da sedanja vladna sistema na to dela, nas in druge Slovane ponemciti. To pojasnuje 8 tem, da vlada postavne določbe §. 19. ustave ne zvršuje, marvec — in to še posebno minister Stremayr — temu nasprotno ravna in vse skusa, da se mladež v šolah ponemči. Ravno tako se društvene pravice, posebno na Kranjskem, Slovencem kratijo, tiskovna postava proti slov. opozicionalim listom ostio rabi, in da se je ljudstvu v piimeri z meščani in velikimi posestniki volilna pravica silno skrčila. To vse je sicer res, in se je že mnogokiat v novinah bralo; pričakovali smo pa od dra. Vošnjaka kaj več. Bila je a d r e s n a debata, on pa molči o dveh poglavitnih stvareb, o kterih vendar adiesa tako določno govori: o slavi direktnih volitev in o cerkvenih postavah, ki imajo priti. Dvakrat je omenil direktnih volitev, pa nobenkrat ni povedal, kaj da o njib misli. Je mar tudi dr. Vošnjak k ustavakom pobegnil ? Težko se bo tudi pri svojib volilcih zagovarjal, da ni besedice črhnil zastran tega, kaj da on misli o cerkvenih postavah, po kterih hočejo liberalci razmero med cerkvijo in državo — po svojem vravnati. Po novem letu, ko pridejo omenjene postave na vrsto, se bo pokazalo, je li molčanje dra. Vošnjaka priznanje tega bilo, kar liberalci nameravajo ? Pričakovali smo tudi, da bode g. dr. Vožnjak z živo in prepričalno besedo govoiil za — zedinjeno Slovenijo, ker je ravno on nam konservativnim Slovencem nasproti brez konca in kraja ponavljal, da se le on in njegova ,,liberalna" stranka drži narodnega programa ,,zedinjene Slovenije", da smo pa vsi drugi odpadniki itd. Sicer je ob koncu raldo omenil upravno zedinjenje Slovencev, pa le bolj mimogrede in nikakor tako, kakor je bilo po njegovem prejšnjem vdelovanji proti nam pričakovati. Nam je dr. Vošnjak s tem vstregel, kajti je zdaj dejansko sam pokazal, da s svojim narodnim pogramom v tem državnem zboru nič ne opravimo, da bi zastonj bilo govoriti o njem; pokazal je pa tudi dejansko, da je gola s 1 e p a r i j a bila, ko se je proti ,,pravni" stranki najbolj s tem hujskalo, da je ona narodni prograin popustila! — Pride 5as, ko bomo z dokazi v rokah zaslepljenim tiete ljudi pokazali, ki so — stopivši v tabor liberalnih ustavakov — slovenski naiodni program zatajili in pokopali. Iz vse adresne obravnave se pa učimo, da se v tem državnem zboru stranke in narodi nikdar spravili ne bodo, kajti vsaka beseda iz nasprotne strani vzbudi pri nemško-liberalni večini le smeh in prevzetno odbijanje. Najboljse bi torej bilo, ko bi vsi poslanci naše stranke iz državnega zbora stopili. Žalibog jib drži v njem negotovost n o v i h volitev, ki bi se po njih izstopu razpisale. In tako morajo pošteni naši zastopniki zavolj omahljivosti, nevednosti premnogib slov. volilcev krvav pot potiti v državnem zboru — brez vsega vspeha. Da se nas Bog usmili!