^Posamezna Številk« 30 vinarjev. -J*.. .. Stev. 78. V Ljubljani, v četrtek dne 17. aprila 1919. LetO I. CtWk “ tth teto . K 60za pol leta . K 30'—. **1rt leta . . 15.—. .. en mesec „ 5'—. recetsivo in upra.ntttvo: Kopitarjeva ulica Štev. 6. — Telefon Ste«. 50.---------------------------------- NEODVISEN DNEVNIK inseratl: Enostolpna pctltvrsta (72 mn široka ki 3 mm visoka ali a)a prostor) za enkrat po K 1*20. — Poslano: Eoostotpna pctltvrsta K 1'—. — Izhaja vsak dan. Izvzemi! nadalje En praznike, ob X. url popoldM Jugoslovanski zastopniki na delu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Parizu posrečilo, pridobiti si naklonjenost večine za jugoslovansko stvar. Predsednik Wiison je prevzel posredovanje, da pride do kompromisa med Jugoslavijo In Italijo. Zagreb, 17. aprila. Preko Curiha podajo iz Pariza: V angleških diplomatlč-^ "Togth so se izjavili, da se je jugoslo-^skentu diplomatienemu zastopstvu v Skorajšnja rešitev jadranskega vprašanja. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, n. aprila. (Radio.) Wilson je Sanje, ki se tiče Italije, posebno jadranski . predsednik sveta četverice iz- Predsednik sveta četverice iz ! ”pamo, da bo kmalu rešeno vpra problem. Kar se tiče Adrije, ima Italija prednost pred vsemi ostalimi. Ufilson sodi. * ^žf«b, 17. aprila. »Jutarnjl list« po-j * ‘Z Curiha: Glede italijanskih zahtev Navil Wilson: Pravične so italijanske ^teve na Trst, Trident in Pulj in jikodo- Posebno pgrpčilo »Večernemu listu*,. bravarno; vse druge zahteve niso pravične iti jih ne moremo odobravati, ker bi uresničenje teh zahtev izzvalo nove spore in bi ogrožalo evropski mk. *'• Wlsonove grožnje pomagajo. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 17. aprila. Preko Curiha po-očajo; Zadnji brzojavi, ki so prišli iz Pa-javljajo, da je nastopil znaten preobrat na mirovnem posvetu. Vidi se, da je Pomagala Wilsonova grožnja, da bo zapustil mirovni posvet. Tudi Francija je ne-.miko popustila od svojega ekstremnega stališča, Ostale zapreke so se zmanjšale. Vse kaže na dober uspeh nadaljnih pogajanj, in nadejati se je, da bodo kmalu rešena vsa sporna vprašanja. Najaktuelnejše je vprašanje spora med Italijo in Jugoslavijo, ki je danes prišlo v polnem obsegu ha dnevni red mirovnega posveta. Mnenje vlada, da bo to pot gotovo prišlo do končne rešitve jadranskega problema, Italija nespravljiva. Zagreb, 17. aprila. 1» Kopenhagona vročajo: Dopisnik. »New-York Heral ^ Javlja, 8W7'lja’ dft jo Barzilai sprejel za-Itall? Časopisja in izjavil, da bi bila Jba z ozirom na svoje notranjo raz- Fosebno poročilo »Večernemu listu«. mere prisiljena zapustiti mirovni posvet, če ne ugodi njenim zahtevam. Za Italijo ni nobene možnosti, da so pogaja z danafinjo Jugoslavijo. Usoda socialno-demokratskega shoda. Pocebuo poročdo »Večernemu Uctu«, 17. aprila. Kakor smo isve-J® vlada, ki je bila prepovedala so-^tno-domokratski shod v Slavonskem Brodu, sedaj dovolila, da se la skupSči-na vrfti v Balgradu. Naše pravice. Večina pariških listov poroča o spomenici, ki so jo izročili jugoslovanski delegati vsem delegacijam, ki sodelujejo na . mix*ovni konferenci, kjer navajajo zahteve naroda ŠHS. V spomenici pravijo med drugim; »V intew resu splošnega miru je, da se zagotovo normalni pogoji obstanka našega nar roda v svojem delu Evrope; izvršiti se morejo edino z ustvarjenjem ujedinje-ne tlržnve, osnovane na principu nar rodnosti. Tej državi mora biti zagotovljen obstanek in ustvarjena možnost za njen duševni in gospodarski razvoj. To ne bo mogoče storiti, ako bodoče meje no obsegajo vsega, kar pripada narodu SHS, Tei.si je sam izvojeval svojo neodvisnost.« To je, na kar sc eni vedno sklicujemo. Zaslepljeni po velikih geslih o svobodi malih narodov, ki jih je eatenta vrgla med nas kakor trnek ob času, ko nas je potrebovala, smo slepo verovali v svojo pravico. Mislili smo, da ona sama zadostuje, in ker nam je bilo jasno, da bi bilo krivično, če pride naše čisto slovensko ozemlje v tujo last, smo tudi verovali, da se to ne more zgoditi. Ko so se pa začeli mirovni razgovori v Parizu, se je naenkrat pokazalo, da je »pravica nejasen pojem« in da je moč nad njo, V lem oziru smo mnogo zamudili Dobro je imeti pravico na svoji strani, 'a potrebno je tudi, da ji pridobimo veljave. Neki sotrudnik odličnega francoskega lista je rekel pred kratkim: »Vi Slovenci se preveč zanašate na svojo pravico in premalo storite zanjo.« Njega tovariš je smejfc pristavil: »Id premalo plačate zanjo.« Italijani so razpredli po vseh delih sveta velikansko agitacijo zase, trošili so milijone, spletkarili in kričali. Pokazalo se je, da so ta sredstva za enkrat uspešnejša od našega sklicevanja na pravičnost. In vendar bo slednjič zmagala naši pravica. Pravica jc velika stvar in mogočna beseda. Iz nje izvira moč in odločnost, vztrajnost in neutrudna delavnost; iz čuta užaljene pravičnosti se porajajo pt-naki. Vera v našo pravico- jo ^ bila doslej naša Slabost in bo v bodočnosti naša moč. ižajo s® trenutki. LDU Bern, 17. aprila. Jugoslovanski tiskovni u■ .k! v Parizu poroča: Bližajo se 'zaditji od’ -Silni trenutki l,Lilijani dčl-ujt;jo 'A in ajo s številnimi £k»*-kS > - a časopis- je in na javnost. G •;;; -.'onvillc trdi v listu »Information'.:, da zahtevajo Italijani samo šestino dalmatinske obale in dve pristanišči, ostalega nihče ne odreka Jugoslovanom. — »Eclair« zahteva, da pripade lieka Italiji in Predlaga, da se proglasi Dubrovnik za prosto luko ter vidi v tem možnost, da se poravna spor med Italijani in Jugoslovani. — Gauvain pravi v »Journal des Debats«, da je ta predlog smešen, ker pomeni ravno isto, kakor če bi kdo trdil, da more Nica nadomestiti Marseille. — Z ozirom na bližnjo odložitev pišejo italijanski listi v odkrito sovražnom tonu o VvHso.mi, .radi' njegovega predloga, naj sc ustanovi zveza narodov in revidira smisel Monroejeve doktrino. Italijani očitajo AuioriStance m egolma.Ravnate]j rimske Tribune di poro-: a svojemu listu iz Pariza; .... anei in Angleži se pro-tivijo temu, da bi Italija dobila Reko, toda Italijani se ozirajo na to zelo malo. Treba bo pripraviti se in delovati kljub vsem nevarnostim in žrtvam. -»New-York Ilerald« poroča, da je imel v ponedeljek zjutraj Orlando poseben pogovor z Wilsonom, nakar je popoldne sledila seja sveta četverice. Kakor pravijo, končna rešitev no bo dala Italiji popolnega zadoščenja, ampak bo v nekaterih točkah, ki so še sporne, sklenjen kompromis; obstajal bo zlasti v nevtralizaciji Reke. LDU. Reka $ ««4« (CTtTi)' Zmage Poljekov ns Poznanem. LDU. Lyon, 17, aprila. (Brezžično.) Tz Poznanja poročajo; V osvobojenem delu Poznanjske so se izvršile občinske volitve na podlagi splošne volilne pravice in pro-porčnega sistema. Udeležile so se jih tudi ženske .Volitve so se končale povsod s sijajno zmago Poljakov. Uprava številnih mest, katerim so dosedaj načelovali nemški občinski zastopi in župani, je prešla v poljske roke, LDU. Lyon, 17, aprila. (Brezžično.) Iz Poznanjskega javljajo: Nemška policija sili Poljake, ki prebivajo v Vzhodni Prusiji, naj podpisujejo neke izjave protipoljske vsebine, Kljub brezobzirno krutemu postopanju Nemcev, je prebivalstvo neke občine v okolici Gdanskega sklenilo soglasno, objaviti nastopno resolucijo: Nemško časopisje in nemške oblasti zatrjujejo trdovratno, da kašubski narod ni poljske krvi, ampak »vendske« ali lužiško - srbske, Mi Kašubi protestiramo energično proti tem neutemeljenim trditvam in ugotavljamo, da smo Poljaki starodavnega rodu in da ostanemo vedno Poljaki. Kakšna bo mirovna pogodba. Posebno poročilo »Večernemu listu*. LDU, Berlin. 16, aprila, (DKU.) Listi se pečajo z bodočo obliko mirovne pogodbe in izražajo mnenje, da bo sestajala mirovna pogodba iz dveh delov: 1, Iz mirovnih preliminarijev, ki vsebujejo določbo, po kateri se obveže Nemčija, da bo a priori pritrdila vsem dogovorom, ki bodo sklenjeni z njenimi bivšimi zavezniki; 2, iz klavzule, ki se ne tiče Nemčije neposredno in katero bodo podpisali pozneje avstrijski, ogrski, bolgarski in turški delegati. Kolikor sc tiče okupacije levega brega Rena, za katero so bile prvotno določene samo francoske čete, nj izključeno, da bodo za dobo dveh let pripravljene sodelovati tudi Zedinjene države in Angleška. — K tej vesti pripominja »B, Z. am Mittag«; Klavzula, v kateri naj se Nemčija obveže, da bo brez ugovora priznala vsako pogodbo, ki jo bodo sklenili njeni bivši zavezniki, pomeni predvsem, da se namerava z diktiranim mirom preprečiti združitev Nemške Avstrije, Odgovor Nemčije in Nemške Avstrije more biti samo: Samoodločba! Pred splošno stavi® v Italiji. »Večernemu listu«, Po -ebno poročilo LDU. Berlin, !6, aprila. (DKU.) »Vor-warts« poroča iz Litgana: Orlandov list »Epoca« pravi v uvodnem članku, da bi bilo nespametno, tajiti uspeh generalne stavke v Rimu. —* »Avanti« napoveduje zmagoslavno, da pomeni stavka v Rimu pričetek splošne stavke proletarcev. LDU, Berila, 15. aprila, (DunKU.) Italijanska »Unicne« javlja iz Lugana« Dasi-ravno so italijanska časnikarska poročila po Černuti selo pobeljena, »e vendar iz njih razv:dnoj da »p bili v nedelj3 v. Milanu o priliki nekega socialističnega shoda taki revolucionarni nemiri, kakoršniii v Italiii dosedaj še niso doživeli. Shod se je vršil na trgu Zangliano, ki ga je zaprlo vojaštvo, ker sklicatelji niso prosili dovoljenja. Množica je grozila četam, ki so začele streljati. Bilo je mnogo mrtvecev in ranjencev, Befe-na množica sc je vrgla na vojaštvo, kateremu so prišla na pomoč ojačenja v avtomobilih, Število mrtvecev in ranjencev je tako veliko, da mestne zdravstvene naprave niso zmogle dela. »SeColo< ceni število mrtvecev ?n ranjencev na več sto Po pariški brezžični brzojavki so tnie vce* rajh.uje Wilsonovc kunierunec z Orlanda® glede jadranskega vprašanja zelo zaruoM* mi v c. Govori sc, da bo Reka končhove-ljav.no pripoznana Jugoslaviji. Temu nasproti so italijanski delegaljc iznova izja; vili, da bodo za ta primer takoj sklenili poseben mir z Avstrijo. firmmi posvet. LDU London, 16. aprila. {BrezžicflO') Ministrski predsednik Lloyd George oa-stoja na ten;, da mora Nemčija plačati vso vojno odškodninsko vsoto, tudi če bi P°' trebovala v to dobo 50 let. Zatrjuje se, 4* Wil.son temu ne soglaša, da bi Nemčija ffl°‘ rala več plačati kakor ono vsoto, ki j? P°‘ trebna za vspostavitev zakrivljene škoo®j To je tudi v polnem soglasju z eno cd točk, na podstavi katerih je sklenila N#11, čija premirje. . LDU Pariz, 16. aprila, (BrezžiSOp »Potit Journal« poroča, da bo mirovni govor vseboval tudi klavzulo o zvezi Veliko Britansko, Francijo, Italijo in Z eo<* njenimi državami radi nadzorovanja Ne*®*, čije, LDU Pariz, 16. aprila. (DKU) Iz f' našnjega sejnega poročila sveta čctveflce proizvaja, da se bo morala Nemčija v"®' prej zavezati pripoznati dogovore, k* tičejo usode Avstro-Ogrskc, Bolgarije ® Turč'jc. LDU Berlin, IG. aprila. (ČTU) kalanzeiger« poroča iz Pariza PrC Berna: Kadar določi mirovna kordc‘ renca pogoje, pod katerimi sc sklep mir, jih naznani naj prvo neposred« interesiranim državam, to jo BclfpJj Poljski in Čehoslovaški, kor mejijo Nemčijo. Predhodni miv sc bo razglej šele potem ko bo podpisan. Ker pač Nemci morali sprejeti pogoje, P^ čakujejo, da pogajanja v VersailM " fle bodo trajala dolgo. Računajo, da ^ mir podpisan nekako sredi maja. LDU Pariz, 16. aprila. (ČTU) >>BcnJ de Pariš« meni, da se ’e komisija ®r teritorijalne zadeve izrekla za razde' tev Banata med Srbijo in RumunU Komisija hoče baje priznati Srbiji V0^ na levem bregu Donave, ki naj slu** njeno obrambo. LDU, Cbiasso, 16. aprila, J, »Giornale d’Italia« javlja po pariških * stch, da sc bo Japonska umaknila iz j?, rovne konference, ako se ne bo u^ |e, njeni zahtevi v vprašanju enakosti P men. Svet četverice in Hemcra. LDU Pariz, 16. aprila. (DKU) I* ** našnjega poročila seje sveta četverico ^ razvidno, da predlog, Id sc bo Prc£* ^jl nemškim pooblaščencem, ne bo vSe J} 0v odločitev aliirancev glede *avezm*e, Nemčije in da »e bo Nemčija moral8 z“j * zatf, da pripozna dogovore glede uso*" Avstro-Ogrske, Bolgarske in Turčije* LDU. Augsburg, 16. aprila. (DKU.) Iz Monakovega poročajo telefoničnoi Boji Prt glavnem kolodvoru, v kaierih so sodelovali poleg topništva strojnice, ročne granate in minometi, so trajali približno in ure in so imeli značaj pravcate bitke, število mrtvih in ranjenih cenijo na 150. LDU Berlin, 16. aprila. »Berliner Tage-blfitt« javlja iz Nurnberga: Izza danes zu-,aj prodirajo močne bavarske čete s top* in metalci min preti bavarski pre-stoHci. Kdaj pride do odločilne bitke, ni Verjetno je, da bo vlada čakala, da Prttegne v tr.anakovsko okolico zadostno število soosobnih in zanesljivih čet. LDU Berlin, 16. aprila, (ČTU.) Kakor Poročajo listi, pristaši desnice in Weimar-M' 'e,Prosluli anarhist Sentheimer vzel v j onakovem vso oblast v svoje roke. Ž njim je Pnšel na krmilo eden najradikalnejših komunistov, •teka Sleiifs razdeli® mi Cefe h Poifsk^ LDU, Brno, 16, aprila. (ČTU.) »Lido-v_e Nn-Viny« javljajo iz Moravske Ostrove: bakovski listi prinašajo vest iz Pariza, j® usoda Pruske Šlezije že določena. •i.8@rlte.iir tildi .pletla ■. LDU Rerjin, 17. aprila. (DunKU.) »Berber Tageblatt« javlja iz Hamburga: Po . .OrtJVanju je šlo 20C0 oseb k mestni hiši ln. odposlalo k senatu deputacijo, da. se hgpdi n ih zahtevam. Več kot 1009 oseb je ^Valilo na mestno hišo in na magistralno •.klet ter začelo pleniti. Končno se je straži Posrečilo vreči napadalec nazaj. Komunisti «0 poizkusili zavzeti glavni kolodvor, a jim ie izpodletelo, llsnerišlti miti h Ganslem. LDU Dunaj, 16. aprila. (ČTU.) Kakor dozneva »Wiener Ali ge m cine Zeituag« iz ^erodostojnega vira, se bavi ameriška vla-~a z velikopoteznim načrtom, ki riaj bi za-jsinčil Dunaju veliko bodočnost v gospodarskem pogledu. Američani nameravajo cantralizirati ves blagovni promet entent-|(1*u držav na kontinentu na Dunaju, zlasti ®arodn»e tužave, nastale na ozemlju biv-monarhije. Dunaj bi na ta način postal ekaka državna uvozna in izvozna tvrdka i ? ntnih držav v velikem obsegu. Tukaj 1 sc organiziralo vse preskrbovarije Evro-s ° A 8Urovinami. — List pravi nadalje, cla r° ^cričani že najeli prostore, kjer name-' Vajo nastaniti svoje urade. • i%m krahu m Gunaiii. *■ „ LDU Dunaj, 1(7. aprila. (ČTU) Včo * l. Ie deželna vlada, imela f;ejo, v ka-JfD se je ha vita z določitvijo nove ceno .dnu. Nova cena bo znašala 2 K 12 VUl- in 2 K 32 vin. za navadni hleb. Ijsevjzmii. LDU. Dunaj, 16. aprila. (ČTU.) Na vrtu Delavskega doma se je vršil ljudski shod, katerega se je udeležilo 5000 oseb. Legijpnarski poročnik Karol Mrhola je govoril, da je za delavske sloje čehoslova-ške republike edini cilj demokratski raz-\ oj, da se odvrne od domovine nevarnost razpada in vojne. Poslance Pik je navajal. da češki delavci ne bodo posnemali tujih zgledov, posebno ne politično nasilnih Izbruhov, temveč da bodo delovali potom demokracije in politične moči, da omogočijo boljše življenje v republiki, Naposled se je soglasno sprejela resolucija, s katero se shod ižjavlja za politiko demokracije in parlamentarizma in zahteva enotnost s s o cial no de m ok r a t ično stranko. / Pollshe Mm potolaio sz IFrandie preko Trsta. LDU Pariz, 16. aprila. (Brezžično.) Poljske čete, katerim poveljuje general Hailer, so v četrtek jele zapuščati Pariz, Potovale bodo najbrž preko Trsta. V ' s 'Angleži y Trapetunla' London, 16. aprila. Kakor javljajo iz Aten, so Angleži zasedli Trapecunt. ' . ' t E- c U s Sile '<■ c. s lis cš» s ©i u k • Zagreb, 16. aprila. V najkrajšem času se otvori zepet trgovinski promet po Donavi, in sicer enkrat do Baje, flngfeš ln 'franečizi ižpujfiaio Isikriiiram. LDU Dunaj, 15. aprila (DunKU.) Kakor znano, sta angleška in francoska vlada sklenili, da izpustita avstrijske in ogrske civilne internirance, Transporti iz Velike Britanije šo že v teku; pričakovati je, da bodo tudi interniranci iz Franclje kmalu začeli vračati se, Retfoludoitma nevarnost m Španskem. 1,DU Ženeva, IG. aprila. (pTU) »Potil Parisien« poroča iz Madrida, da jo poli tika Romanoiic&ova brczuspeSna, ker vzroki obstoječe- revolucijonarac nevarnosti niso politični, ampak socialni. Toliko delavci, kolikor kmelje hočejo iti do skrajnosti. Vlada, namerava obdelano zemljo razdelili brezplačno ter zelo obremeniti kapital, Itrvi se tudi z uvedbo osemurnega delavnika. Za sirote jugoslovanskih . akademikov, Zagreb, 16. aprila. Poveljnik savske divizijske oblasti, general Matič, je odredil, naj sc na vsem podrečj usavske divi- zijske oblasti »obirajo med častniki prostovoljni prispevki za sirote jugoslovan* sluh akademikov. Cesarski jradovi za invalide. . LDU Daaajj, 16. aprPa. (ČTU) V ponedeljek so zastopniki vlade pod predsedstvom državnega kanclerja dr, Rennerja razmoirivali z zastopniki vojnih pohabljencev o prepustitvi cesarskih gradov Schonbrunna in Hdtzon-dorfa invalidom. V zvezi s tem je bila včeraj seja zaupnikov vojnih pohabljencev, kjer so sklenili, da nočejo več čakati in da hočejo zasesti grad Schon-brunn. Friderik odšel ¥ Švico. LDU. Dunaj, 16. aprila. (ČTU.) Bivši nadvojvoda Friderik Habsburški je snoči ob sedmih s svojo rodbino in z malim spremstvom odpotoval v Švico, Ferdinand Kohurški M rasi m Csško.. Dunaj, 16. aprila. »Zeit« javlja iz Prage: »Narodni Listy« poročajo, da je bivši bolgarski car Ferdinand Koburšlci zaprosil za dovoljenje, da sme bivati v čeho* slovaški republiki. Skrite dragocenosti. LDU Ogrski Starigrad, 16. aprila. Pri preiskavi graščine oršavskega kneza Elemerja I..onyayja je našel direktorij presenetljivo malo umetnin. Zaradi tega so preiskali stene gradu natančneje. Nekje so našli sledove novega namaza. Ko so prebili zid, so našli v velikanski duplini 40 zaprtih zabojev, v katerih je bila izredno dragocena srebrnina, starine‘in druge dragocenosti. Sedaj izdelujejo zapisnik inventarja najdenih stvari, ki jih bodo potem odpeljali v Budimpešto. It pokra«. k O koncertu Pavie Lovšeiove ia Dane Koblerjeve v Varaždinu piše v »Volji Naroda« dr. Krajanski sledečo krasno oceno; »Dvije izvršne umjetnice. U gdje Lovše je visok sopran prekrasnog srebre-nastog timbra, nježan in lop«o — bit če jed a n cd :najije\vših, šlo se. s:>.dav slušaju sa koncertnih podija -— nošen uz to naskroz nježnim, poetskim temperamentom pjeva-čice. Upravo uzoran sklah izmiedju duševnosti i izražajnog sredstva! Skladbe, kao Pavčičev »Ciciban« i njegova »Uspavanka« ne, če zato voljda nilcada nači bolje inlcrpretkinjc. — U gdjicc Kobler zapa-njuje snažna, muškaračka koncepcija mene interpretacije, a da kraj toga u brskim momentiina ipak lijepo razotknva svoju rocku slovenačku dušu, dok je kao piau-lica upravo neprispodobiva. Program lz-nijo nam je neke pjesme mladih slovenskih skladatelja, od kojih naročilo Pavčič } Lajovic govore vlastitim jezikom. Prvi je dekorativno nadareniii, koketirajuči po-HeŠto sa kabaretom, dok je potonji ozbilj-oa, čista u se vrnuta natura. — Odušev-Jjenje opčinstva bilo je silno, Rijelko se kad tako u dobrotvornc svrhe (50 °/o za jugoslavensku siročadj kod nas muziciralo,« k Prehrana, Ministrstvo za prehrano je nakazalo za Velikonoč železničarski zadrugi v Zagrebu 36 vagonov moke in vagon sladkorja, a za Medjimurje 4 vagone sladkorja, k Radovljica. Dramatični odsek Izobraževalnega društva v Radovljici priredi j&a velikonočni ponedeljek* dne 21^ aprila ob 1. uri zvečer v Ljudskem domu Finžgar-jevega »Divjega lovca«. Predstava se ponovi na Belo nedeljo ob 4, uri popoldne istotam. Med dejanji svira godba na lok, k Jesenice. Dne 7- t. m. sc je konstituiral odbor podružnice Slov. Rdečega križa na Jesenicah. Predsednik dr. Kogoj, prva podpredsednica Roza Sal-herger, drugi podpredsednik župnik [Anton Kastelic, tajnik Leo Pibrovc, blagajnik Pavlin Franc. Ostali odborniki: Humer Lovro, Salberger Mihael, Pibrovc Ema, Žan Maks in Šetinc Ivan. k Uslužbenci, begunci iz Trsta in Gorice se obveščajo, da se prijave za prevoz družin in pohištva iz okupiranega ozemlja sprejemajo v pisarni Narodnega sveta (Frančiškanska ulica, hotel »Union«) še tekom tega tedna. k Posvetovanje zadružnih zvez v Bel-gradu. Iz Bclgrada poročajo 13. t, m.: Včeraj in danes so zborovali zastopniki jugo-vanskih zadružnih zvez. Predsednik Simo Lozanovič je pozdravil prvikrat zbrane jugoslovanske zadrugarje, nakar je Mihajlo Avramovič predaval o potrebi koncentracije zadružništva. Po splošni debati so bili sprejeti vsi predlogi, V splošnem se jc razpravljalo o preskrbi zadrug s potrebnim materijalom kakor tudi o težkočah, s katerimi se ima boriti nad pomanjkanjem živil in drugih kmetijskih pomožnih sredstev, Mihajlo Avramovič je bil pooblaščen, da nastopa jugoslovansko zadružništvo pri mednarodnem uradniškem kongresu v Londonu, kjer se bo razpravljalo o preskrbi zadrug s potrebščinami. Nadalje se je sklenilo, da se skliče 31. maja v Belgrad ustanovni občni zbor osrednje zveze zadrug, k Proga Belgrad — Niš. Dne 20. junija (»tvorijo železniško progo Belgrad — Niš. k Prenos kosti Zrinjskega in Frankopanov domovino. V Zagrebu je bilo 14. t. m, posvetovanje zastopnikov vseh zagrebških društev, na katerem so sklertili, da se kosti narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana prepeljejo še ta mesec, in sicer 30. aprila iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb, Za predsednika ad hoc odbora, ki naj to zadevo izvede, je bil izvoljen župan dr. Srkulj. Poseben kurir je že 14, t. m. odpotoval z vsemi dokumenti na Dunaj, da stopi v zvezo s poslaništvom države SHS in da bo nemško avstrijska vlada čimprej dovolila prevoz. Zagrebška vojaška oblast in čehoslovaško poslaništvo radevoljc podpirata odbor pri njegovem delu. Izvoljeni so bili tudi zastopniki, ki naj odpotujejo na Dunaj, kakor hitro dospe odgovor našega poslaništva. Odbor je razposlal v pokrajino brzojavke, naj se društva udeleže narodne slavnosti. Dan prevoza kosti narodnih mučenikov, se bo praznoval kot narodni praznik, k Zboljšanje gmotnega položaja trgovskih nastavljencev v Zagrebu. V ponedeljek so se končala pogajanja med trgovskimi. nastavljenci in zasebnimi uradniki ter njihovimi delodajalci. Dosegel sc je sporazum, v katerem se je določilo zvišanje plač za 40 do 10 %. Najmanjša plača trgovskega nastavljenca znaša 600 kron. Začasni nastavljenci prejemajo prvega pol leta začetno plačo 300 K, po dveh letih 600 K, po petih letih 900 K. Pri 900 K se prične 40 °/o zvišanje, ki pada dalje suk-cesivno na 10 %. Delavni čas znaša 7 (oz. 42 ur na teden) za zasebne uradnike in 8 ur za nastavljence v javnih trgovinah. Dovolila se je tudi enkratna podpora v izmeri ene do treh mesečnih plač ter zagotovil tudi letni dopust. k Za vojaštvo. »Epoha* poroča, da izdelujejo v ministrstvu za vojsko in mornarico ukaz o napredovanju nižjih častnikov, ki bo v najkrajšem času objavljen. k Razbojniki napadli župnika. Zagrebški listi poročajo iz Zaboka: Te dni 60 javili o razbojniškem napadu na župnika Novaka v Luki pri Vel, Trgovištu, Župnika so popolnoma oropali. Sedaj javljajo, da jc župnik težko bolan, ker jc dobil močne poškodbe na nogah in glavi, Vsled marljivega preiskovanja orožnika so prijeli vseh šest razbojnikov, ki so jih izročili sodišču, k Mezdno gibanje v hrvatskih tiskarnah, 11, t. m, ponoči so sc v Zagrebu končala pogajanja med tiskarniškiini lastniki in tiskamiškim osebjem. Dosežen je bil popoln sporazum. Plače so se tako določile, da bo vsak uslužbenec brez razlike prejel tedenski povišek 100 kron, Vsled tega znašajo letne plače posameznih tiskarniških uslužbencev od 10.000 do 17.000 kron. Istočasno so se določile tudi mezde pomožnega osebja v tiskarnah. V Zagrebu samem bodo znašala ta zvišanja na 3 milijone kron. k Stanovanjska bedo v Belfjradu. Preko ministrstva za notranje stvari jc bil dostavljen vsem ministrstvom sklep odbora bclgrajske občine, da so zaprosi vlada, naj se vsled stanovanjske krize v Befgradu izseliio vse družine, katerih prisotnost v prcstolici ni neobhodno potrebna. t Pri eksploziji v vlaku 510 med Zidanim mostom in Sevnico dne 12. aprila 1919 so se ponesrečili; Neznana žensku ye ubita. Ranjeni ležijo v bolnici milosrdniis braca v Zagrebu: -. Jurašek Adam, 40 let, posestnik, Vukovar. 2, Radakovič Lazo, 25 let, trgovec, Dol. Lapac. — 3. Majcen An-dro, 35 let, elektrotehnik, Zagreb. 4. Kos Adolf, 30 let, trgovec, Maribor. •— 5. Bacha Karlo, 29 let, poljedelec, Zagreb. 6. Kos Adam, 38 let, trgovec, Sv. Lovrenc na Ptujskem polju. 7. Stojadinovič Hrani-slav, 40 let, nadkonobar, Belgrad. 8. Neu-dorier Stanislav, 40 let, posestnik, Zlatar. — V posadni bolnici v Zagrebu ležijo: 9, Stropnik Dragotin, kapetan intendand staj, obm, vojn. pov. Maribor, 10. Kos J* raj, 24 let, trgovec, Zagreb. — V bolnici t Brežicah ležijo: 11, Petrič Franc, 30 let, oficijal poštn. ček, urada v Ljubljani, umrl dne 13. aprila 1919. 12. Petrič Celestina, žena zgoraj imenovanega, 13. Golob Franc, 35 let, orožn. stražmojster pri višj, pov. V Ljubljani. 14, Stojsavljevič Dušan, 49 let, upravitelj poljske poslovnice v Splitu, 15« pl. Petkovič Alojzij, 32 let, kapetan pri 16; pešp, v Belovaru. 16. Barbot Franjica, 3j> let, posestnica v Zagrebu, Šenova ulica 23' 17, Fiirst Lavoslav, 52 let, tovarnar v »e« lovarju. — 18. Potes Avgust, 31 let, trgo-vec v Kutinu, 19, Čok Andrej, uradn. aspirant juž. žel. v Rajhenburgu. 20. Kolma® Ida, 21 let, kontoristinja v Sp. Šiški (lahko ranjena). Sz Ljubljane. 1 Osebna vest. Minister za sociala0 politiko Josip Gostinčar sc jc pripeljal v£e* raj popoldne v Ljubljano. 1 Petje in glasba v stolnici. Velik1 petek zvečer po pridigi, ki bo ob sednuft se bodo pele na koru žalostinke.—- V eh' ko soboto pri dopoldanskem opravil® — sv. maša bo okrog pol devetih — sc pela koralna Missa de Angelis, korala Aheluja, Foersterjev gradual in koralne večernice, — Popoldne pri slovesnem vsta* jcnju ob štirih se bodo izvajale sled«00 skladbe: 1. Dva Premrlova r esponzorija W pesem »Jezus, prcmagavec groba«, Sott-nerjev Te Deum, Foersterjeva »Rcgm® ceoli«, dr. Kimovcev Tarituin ergo in harjeVa pesem »Zveličar naš jc vstal iz baL— Velikonočno nedeljo pfl pontifikalni maši ob desetih; Franckpy<* Missa solemnis, »Beata es Virgo Maria4« Prcmrlov gradual in sekvenca Springcf' jev ofertorij in Premrlova pesem »Jez®5.1 prcmagavec groba«, — Velikonoč®? ponedeljek pri .veliki sv. maši ob desetih: Rihovskega Missa Loretlo, Prcnaf' lov gradual, sekvenca in responzorij »A®* gelus Domini«. 1 Stanko Premerlov Miserere bo pcl danes okolu 5. ure popoldne v stolnici sv. Nikolaja po končanih lamentacijah zbof semeniščnikov, ki šteje letos 30 pevcev. 1 Umivanje nog v stolnici. Starčki, jf* jim je danes dopoldne knezoškof dr. Jcg» umival noge, so stari 937 let. 1 Demonstracije proti Evelini. Su)°p* se je odigral v opernem gledališču zani®®. in za naše razmere značilen prizor. Sr^d predstave najvččjc bedarije, kar smo P med drugimi videli to sezono na na*e odru, je padel z balkona v gledališki P*0 stor klic: »Doli z Evelino! < To jc bilo z®3 menje za demonstrante, ki so začeli P1-0 L atirati z žvižgi in hrupom proti zlora onega poslopja, ki smo ga komaj rešili “ ^ nematrografskega platna, za stvari, ki dajo v predmestne cirkuse in orfejc. D monstrantom sc jc pridružil tudi del o činstva, ki ni vedel, za kaj gre pravzapra in je čutil odpor proti uprizoritvi taR. iger, Glidišee je za hip okamenelo. }OTa^i, zašepala, zastor jc padel, orkester je y nil, Besedo so imeli demonstranti, k* je obsvelila žarka električna luč, V ipu Je pričela tudi dobro organizirana protidemonstracija, od strani gospodičen, “jakov in drugih, v to pripravljenih in pomičnih ljudi, Pričel je aplavz občinstva, zahtevali so, naj se igra nadaljuje, protestiral |e celo veliki boben. Demonstranti so po JeČini dvignili in hoteli zapustiti gledališč, h čemur so jim primogli protidemon-»tranti, ki so očistili hram umetnosti na način, da so pametne, zaslužne može, ki so atestirali proti nespameti, metali na Prosto. Igra se je na to nadaljevala v zadovoljstvo najetega »občinstva«, ki jc obupavalo plesalko s cvetjem in darili. Tako ®e je zopet v Ljubljani ovenčala »Krpanoma kobila«, ki samo še čaka svojega satirika s svojimi ljubitelji vred. - 1 Repertoir »Narodnega gledališča«. r,ama. 17, aprila, četrtek, zaprto, 18. aPrila, petek, zaprto. 19, aprila, sobota, 20, aprila, nedelja, popoldne »Kro-J°čc;k junaček«, izven abon, 21. aprila, ponedeljek, popoldne »Krojaček junaček«, ^ 48. 21. aprila, ponedeljek zvečer »Veri-Sa*i izven abon. 22, aprila, torek, »Nelly Ko^,erok)žaja, , ‘®r0 je sklenilo na skupščini 20. marca ■ ■ in zahtevalo rešitve do 15. t, m. Vsled poštnih ovir je bilo.primorano rok Podaljšati do 1, maja t. 1., o čemur &e tem Potom obveščajo vsa ravnateljstva zava-1'0Valnih zavodov in člani društva. Politična kronika. p Ostavke črnogorskih poslancev. >0bzor* javlja: Črnogorci so zelo nezadovoljni s prehranjevalnimi razmerami v Jpi Gori, pa jc zaradi tega več črnogor-poslancev podalo ostavke, med njimi udi Marko Dakovič. . P Posvetovanje trnovskih /astopni- ,®v v Belgradn. »Epolia« poroča: Dne J" t. m. je bila v Belgradu izredna kon-?rcnca generalnega ravnateljstva ca-nio. Posvetovanju so prisostvovali ^edatavniki trgovskih in prometnih tanov iz vsega kraljestva ter razprav -Jah 0 najvažnejših iti najaktualnejših Pisanjih iz carinske stroke, pred-seaa pu 0 iy/vostopa!i z gospodom Trolle kakor z nad-ežnim sitnežem in bi ga bili morebiti poslali v kako norišnico, a dobrohotni Friderik je bil proti vsakemu takemu posku-*u zdravljenja. In tako je hodil častihlepji bogataš celih deset let, vsako leto štirikrat. Potem je pa nevarno zbolel in je čuti!, da se mu bliža smrt. Poklical je k bolniški postelji edinega sina Haralda m mu je rekel: »Ljubi moj sin, mojegti življenja konec ni več daleč. Dobro si preskrbljen, vendar grem nevoljen v večnost, ker se moja najiskrenejša želja ni izpolnila, Na grobnem kamnu, ki mi ga boš postavil, ža-libog ne boš mogel brati: »Tukaj počiva komornik Valdemar N els Trolle«, temveč samo ime brez vsakega naslova. Če bi mi bilo usojeno daljše življenje, bi naslov gotovo dosegel, a sedaj to ni več mogoče. Vendar pa ne obupam, S svojo dedščino Ti zapuščam tudi dolžnost, da sc lotiš dela za naslov z isto energijo kakor sem se ga jaz.Obliubi mi, da boš izpolnil (o mojo zadnjo željo.« — »Obljubim Ti, dragi oče,« reče šin, globoko ginjen, »zvesto bom naredil to, kar zahtevaš od mene.« Oeividno je bila ta obljuba za umirajočega prijetna tolažba, prijazno se je na smeh Hal in splavala je njegova duša tja, kjer ni naslovov, Malo potem je bila kakor navadno zopet javna avdijenca v kraljevem gradu. Na listini onih, ki so prosili zanjo, je bilo tudi ime gospoda Trolle. »Torej jo neizogibni zopet tukaj,« pravi kralj smehljaje. Odide v avdienčno sobo in se precej začudi, ko stopi namesto starega Trolle nrav mlad mož predenj. »Saj Vi niste gospod Trolle?« reče kralj. »Oprostite, Veličanstvo«, odvrne Karald, »jaz sem Trolle sin, moj oče je umrl.« »Obžalujem, In kaj želite.« — »Prihajam zaradi naslova. Stvar je prešla sedaj name kot sveta zaobljuba,« In povedal je, kaj mu je naročil oče na smrtni postelji, »Zelo čudno,« pravi Friderik: »no, dobro, pojte danes le domov. Stvar si bom premislil in bom videl, če se bo dalo kaj narediti.« Kmalu nato je bil v gradu ministrski svet. Kralj je omenil dobre volje tudi prošnjo mladega Haralda in je pripomnil: »Sko-ro bi rad v tem slučaju napravil izjemo,« Finančni minister pa reče: »Veličanstvo, mladi Trolle je prebrisan, veliko bolj kakor njegov oče. Mislim, da si je celo stvar same izmislil in da bi se za naslove ne potegoval več, če bi ga stal večjo svoto denarja, Podelitev takih odlikovanj bi morala biti zelo draga, za diplom bi morali zahtevati veliko svoto, vrhtega pa še letni davek, večji ali manjši, kakoršen je pač nasloV.« — »Res, misel je izvrstaa,« pritrdi kralj, »To bo najboljše in najsigumejše sredstvo, da odpravimo neumni lov na naslove.« Stari finančnik prikima smejaje: »Pa tudi za naše precej žalostne finance bi bilo to kaj koristno. Naslovov željni ljudje so večinoma bogati, z največjim veseljem bodo plačali svojo čast. Novi davek bi bil pameten in pravičen, ker je utemeljen na nečimernosti človeške narave.« Pa so res vpeljali ta davek. Prvi poskus so napravili s Haraldom Trolle. Povedali so mu, da lahko dobi zaželjeni naslov, samo da mora plačati za diplomo veliko svoto, povrh pa še vsako leto davek za čast. Takoj je bil pripravljen, in dobil je lepi naslov komornika. Torej je dosegel že pri prvem poskusu to, česar oče ni mogel doseči v desetih letih in v štiridesetih avdiencah. Tako se je vpeljal na Danskem novi davek. Uvodoma omenjeni kronist pravi: »Najbolj pametna misel sedanjega fina ni* nega ministra je brez dvoma ta, da ;e o a* davčil lov na naslove kot predmet razkošja, Nekateri naslovi stanejo več kot tisoo tolarjev in še na leto sto tolarjev in več.« Seveda lova s tem niso omej li, okrep'11 pa izdatno državne finance. In tako -j® ostalo do današnjega dne, kaiti še sedaj imajo na Danskem naslove zelo radh po* sebno še v glavnem mestu. Najbolj priljub* Ijen in najbolj, zaželjen je pa še zrniraj da* slov: komornik. Ljubljanski dopisni urad porota dno IG. aprila: V inozemskem č«80* pisju so o. železničarskem Ribanju kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev Sirijo najrazličnejše neresnična vesti. Listi pišejo, da se je to Ribanje čelo zato, ker naSi železničarji nimajo tistih ugodnosti, katere so bili s Štrar kom dosegli nemSko-avstri iski železni* čar ji. -J Da je ta trditev brez podlage VV. lažnjiva, je oči to že na prvi pogled. '/& kaj ugodnosti, katere nudi južna leznica svojim uslužbencem severno Qh Špilj, postanejo avtomatično dele*111 tudi železničarji južno od Špilj. Sicer pa so nemSko-avstrijsi železničarji 8 stavko dosegli bore malo: k dosedanjim prejemkom mesečno doklado P° 100 kron za vsakega uslužbenca in P° 20 kron za vsakega člana njegove rod' bine. Resnica jo, da v kraljevini ŠrboV, Hrvatov in Slovencev razne železničar-; s ko organizacije že del j časa zahtevajo < znaten nabaven prispevek, vojnp drft-ginjsko doklado, dvojno vštetje vojnih let in nekatere druge materijelne ugodnosti Potem ko so bile do centrali^ cije v železniškem ministrstvu dežela® vlade v raznili delih kraljevine SrboV> Hrvatov in Slovencev na različne 'napi* ne uravnavale mezdno vprašanje, .1® ministrstvo v Belgradu začelo pripra^ 1 j ati unifikacijo prejemkov železniških nastavljencev v vsej kraljevini. Ker s® pa to izenačenje rfo more izvršiti trenutno, marveč je treba že z ozirom h® dosedaj popolnoma različne služben® predpise in zlasti na različnost služb®' nili pragmatik temeljitih študij, je ministrstvo, da odpomore "trenutni bedi« dovolilo povišek draginjske doklad?« znašajoč približno 100 odstotkov, s V®* sobnim priboljškom, da se la prispeven-izplača že od 1. marca 1919 naprej. P°" leg tega ostanejo enaki vsi d o se dani1 * od c^žave dovoljeni službeni prejemki-Te našim državnim železničarjem dan® ugodnosti so vslcd svoječo sne prakse južne železnice avtomatično deležn tudi uslužbenci južne žcleznice. Ker 8 tem trenutnim priboljškom mezdno vprašanje še ni rešeno in se obe glavn železničarski organizaciji: narodna 1 socialdemokratična proti njej prilogi jela, zahtevajoč zlasti znaten nabav prispevek, je železniški minister PoV bil železničarske organizacije na_ra “ provor, da se pripravi končna rešite •Res jo socialdemokratska železničarja organizacija pretila s žtrajkom. Cim pa je prejela vabilo na konferenco, jc sklenita nemudoma, da nastopi pot Posvetovanj. Na vsled tega sklicanem javnem šRodu socialdemokratskih železničarjev je bil predlog' za čl. raj k odklonjen z vsemi proti desetim glasovom. s& m hm • j £ gil (Po Nansenu priredil Ivan Bežnih.) (Dalie.) UMETNOST — GLASBA — PESNITEV. Umetniška nadarjenost Eskimov jc •a.Ko velika, da je vredno, da govorimo o nI' v posebnem poglavju. Umetnost se pri njih sicer ni razvila, iemur vzrok jc bil trd boi za obstenek. i1*1 umetnost obstoji v okrasju orožja, Orodja in obleke z ornamenti ali figurami in ' sicer z rezljanjem v les, kosti ali veze-s, pisanim usnjem. Sličice predstav-jajo živali, ljudi, ženske čolne in kajake, ' Pa niso veren posnetek narave, ampak ?UziJ° ie kot okrasje. Včasih predstavljajo ® sličice tudi tojmarssuka, neko po njih ve-r' nadnaravno bitje. Čc pa resno posnemajo naravo, tedaj kažejo nenavadno nadarjenost za oblike in veliko spretnost. Orož e in orodje je bila prva stvar, ki ,e m>gibala ljudi h krašenju iti umetniške-mu stvarjenju. Sc pred tem pa je bilo člo-qS o telo samo predmet lepotičenju, s anek te navade se opaža pri Eskimih * dandanes. Ženske se opišejo z ogljem 1 smodom po rokah, nogah in prsih z raz-an geometričnimi figurami in potezami, potem bolj ugajajo. Pisave s podobami, ki je pripravila ali oni narod do prvih umetniških poizkusov, pa Eskimi niso imeli. Kvečjemu bi lahko šteli kot take podobice na orožju, v kolikor imajo kak pomen. Zasledili so samo en slučaj take figuralne pisave, in to v pismu, ki ga je pisal neki angekok Pavlu ■Egediju, Pismo je bila palica in na njej narisano s smodom znamenje. Vendar pa je sngekok »pismonoši« naročil: »Če Pania angekok (ime za Pavla E.] ne bo razumel, kaj hočem, reci mu, da bi rad imel od tr-Hovca par hlač; potem bo že razumel.« Evropskih umetnosti se Eskimo naglo nauči; nadarjen jc za posneman e. Nek jjrenlandcc je bil bolan in je ležal dolgo, * r*°’ Pr* mu )’c poslal par nožev za j*zljanje in par starih lesorezov, V postelji je ilustriral pravljice Eskimov, a ni ansal samo slik, ampak je vrezal tudi kli-ele v ]es. , Tudi v glasbenem oziru so Eskimi zelo °rieni. Čudovito ie, kako hitro si za-^°mnijo naše melodije. Pojejo silno radi, uče se gosli, harmonij, harmoniko in ^ga godala z veliko lahkoto. Posebno 'dno je to zaradi tega, ker je bila njih glasba zelo enolična, obstoječa sa- o iz nekaterih glasov, kot pri mnogih Pnmitivnih narodih. Vendar je bila tudi a nj;h glasba, obsegajoča komaj pet gla-v> Značilna in ne brez zanimivosti. Pred- stavljala je Šumenje valov. Vzhodni Gren-landci so pripovedovali, da slišijo peti mrliče, če spijo na bregu reke, [n to petje skušajo posneti,. Pod vplivom Evropejcev se je njih prvotna glasba izgubila skoraj popolnoma, »Čudno še ždi človeku, ko sliši'v divji naravi sredi snega in ledenikov naše poulične popevke, kot: Lepa deklica G ms, kaj nočeš z menoj?« Poleg tega pa imajo Greni:-.; V. xUo visoko število pravljic in pripovedk, Te pravljice in pripovedke nam dajo najnatančnejši vpogled v njih dušo. Zanimive so po svoji vsebini kakor tudi po načinu pripovedovanja, Humor v nekaterih pripove-stih gre tako daleč, da ga je nemogoče napisati. Poleg pravljic in pripovesti o znamenitih dogodkih imajo Gienlandci tudi pesmi, To so navadno pesmi-sramotilke, ki jih pojo pri plesu na boben. Opevajo tudi različne dogodke. Ko jc bil ples na boben odpravljen, se je 'spremenilo tudi njih skladanje pesmi, Eskimi pa skladajo pesmi še vedno. Vsebina je navadno zabavljiva in žaljiva. Take pesmi zložijo včasih tudi na posamezne člane ekspedicij, pravi Nansen, On sam je slišal peti teke pesmi, a ni se mu posrečilo, da bi si bil katero zapomnil. j Dr, Rink je ustanovil leta 1861. v Godthaabu grenlandski list »Atnagagdliu-tit«. Tiska ga Eskimo, ki za je za to v Ko-penhagnu izučil. Tudi slike riše sam in jih litografira. Časopis izide dvanajstkrat na leto; razdeljujejo ga zastonj. Prinaša prestave iz tujih jezikov, a tudi izvirne doneske Eskimov, Ti poročajo večinoma o lovu, potovanjih in podobnih dogodkih. Opisi so lepi. PRIPOVESTI. Da bomo Eskime lažje razumeli, naj sledi par pripovesti: »Veliki lovec tjulenjev z otoka Uluk na vzhodni obali ie ljubil svojo domovino tako zelo, da je niti v poletju ni zapustil. NajvečjS, je bila njegova radost, videti solnce, kako je zjutraj vstajalo iz morja. Nekoč pa se je posrečilo njegovemu sinu, da ga je pregovoril in šla sta na potovanje proti zapadu. Ko pa sta prišla tako daleč, d3 je videl oče solnce vstajati izza zemlje in ne izza morja, je zapovedal, naj se vrnejo. Prišli so zopet na Uluk in razpeli šotor. Ko se je pričelo daniti, jc še? starec na breg morja. Spočetka so Se slišali njegov glas, nato pa je postalo naenkrat tiho. Ko so hiteli' njegovi ljudje na obrežje, so videli, kako se je v‘trenutku, ko je izšlo solnce, zgrudil na tla. Bil je mrtev, Kadost ga je umorilo,« Ljudstvo, ki ima take pripovesti, ni brez čustva. Naslednja pripovest, ki jo navaja Nansen, je značilna za močno vkoreninje-no vražjevernost Eskimov, »Kočno vam bom tudi jaz nekaj povedal, Ni mnogo, a to sem videl z. lastnimi očmi. Govoril bom o čudovitih navadah, ki se vrše pri lovu na medveda v nekaterih južnih krajih. To je bilo v letu 1882— 1883 pri Augpilagtutu blizu Pamiagdluka. Tam stojita dve grenlandski hiši. V eni stanujejo trije lovci s svojimi družinami: Benjamin s priimkom Akatit, Izak, ki mt pravijo tudi Umdugu;ok in Moric, V drug; hiši pa živi /vlatevž, ki mu pravimo Uliv-kakaungarnik ali »natlačen«, ker to besedo venomer ponavlja. Bil je takrat nad sedemdeset let star in dober lovec ter- je po leg tega sam usmrtil medveda. Neko nedeljo, ko so bili vsi drugi lev-j ci na morju, se je zgodilo, da smo se zbrali i vsi, ki smo ostali doma, v Matevževi hiši in molili. Po molitvi pa je šel Benjaminov s-n na prosto. Kmalu je planil nazaj v hišo in dejal: »Zunaj je medved in žre slanino.« la vest me je prestrašila ravno toliko kot razveselila; stari Matevž je bil ves neumen od veselja in je vpil: »Zahvaljen, ki si prinesel tako dobro sporočilo. Takoj grem in usmrtim medveda.« Jaz sem-ga zrl in mislil, da bo vzel primerno orožje za to, dolg nož ali kaj podobnega. Orožje, ki ga je imel pa mu je komaj gledalo iz pesti. »Kaj bo opravil s tem orožjem na medvedovem kožuhu in debeli plasti slanine, ki jo ima pod kožo,« sem mislil. Ženske ga niso pustile nad medveda in so se ga oklenile; pomagal sem jim tudi jaz. Ženske so razvezale svoje čope vrhu glave, da so se jim vsuli lasje krog obrazov in so bile podobne moškim. Mislile so, da se jih bo medved potem bolj bal. Naši paganski predniki so pripisovali medvedu človeški razum. Aprovizacija. a Merc;o iia rdečo if.kaz.ulce B bo delila mestna aprovizaciia v petek, dne 18. aprila in v soboto, dne 19. aprila v cerkvi sv. Jožefa Določen je tale red: popoldne od 2. do pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do GOO. od pol 4. do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000. od pol 5. do 5. štev. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. štev. 1201 do 1400, od pol 6. do 6. štev. 1401 do 1600. V soboto, dne 19. aprila dopoldne od 7. do pol 8. štev. 1601 do 1800, od pol 8. do 8. štev. 1801 do 2000, od 8. do pol 9. štev. 2001 do 2200, od pol 9. do 9. štev. 2201 do 2400, od 9. do pol 10. štev. 2401 do konca. Siranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa. idas‘f»j o hrbet, kadar boli s Fellerjevim bolečino tolažečim „Elsa fluldom“. To napravi zadovoijs'vo. Vet: nego ^totisočzahvalnih pisem. G dvojn»t'h ali 2 Specialni steklenici 19 kroD. Lekarnar K. V. Fellcr, Slubica, Elsatrg št. 245, (Hrvat.--ko). Nai bi bilo vedno pri vsaki hiM, Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani, (a) B}) q innj'0 fine’ nutarice iz lian a ta po nizki lili O isro-Au, ceni večja ali manjša množina naprodaj. Vsla »Fratsja«, nasproti nove šole, Jesen, ca, Goienjsko. fino, namizno, na drobno in deb?!o, v vsaki množini, se P' _____ «1 eeni do i. Več se poizve pri Ivaaia n^Zček, Mesina do m* Francosko spisal Louis UTbaci). Presi&vt i Pal. (DnJjc.) Doktor pa je drvel proti vasi in go-»ori! v srcu približno sledeči samogovor: »O, ti lumpi misliš, da te bom po-rzdignil v vrsto milijonarjev? in obenem tastavil svojo glavo? Nikdar! Kar jc, to je. A izvedeti ne smeš ničesar, ne ti, ne kdo irugi! Če bi pa naenkrat začutil v sebi veselje, izdati me in prodati, ne boš dobil pri meni nikakih dokazov. Da, taki so naši preljubi propali plemičil Mislijo, da zadostuje, če .zašepetajo ubogemu doktorčku kakršnokoli obljubo na uho, in že vidijo Izpolnjene svoje sanje. Kadar je pa sadje fcrelo, ga hočejo sami použiti! Tistih štirih vrstic, katere so Talleyrandu ’ zadostovale, da je spravil človeka na vislice, ne Bodete dobili pri meni! Ti pa tudi nisi ni-kak Talleyrand, ti neumni, zlobni siroma-ček, ti) — Hi! Luci! Vozi hitro, saj pelješ milijone! Le počakaj, moja živalica, sezidal ti bom nov hlev, in dobivala boš najboljši oves; in voziček, ti bom dal sveže prebarvati. In če bi se zazdelo mojemu sinu, da tečeš nekoliko preokorno, boš dobila za tovariša lepega majhnega konjička, in Louis se bo potem lahko ponašal pred nosom gospoda Solignaca. Ubogi - Louis! Kako bom ljubil ?anta potem, ko mi ne bo napravljal več toliko stroškov! Kako so otroci nehvaležni! Ne vedo, koliko storimo zanje! Kako lepo, udobno življenje bomo potem živeli! Imenovati me morajo okrajnim svetnikom. Gospod Solignac bo gotovo hotel postati poslanec, potem stopim v opozicijo; zabranil bom njegovo izvolitev in dal voliti namesto njega mojega fanta. Bogat bom; penil se bo od jeze, ta Solignac! Be/i, beži, ti morilec! Zadnji se bom smejal jaz, in ti si boš populil lase, ker si iskal pomoči pri .meni! Toda stoj, kaj če je ležal kdo iztegnjen na ravni zemlji ali skrit v grmovju, ko je govoril 7. menoj. Ali pa se je vsedel kdo čisto neopažen zadaj na voz. O! Ta Solignac je velik lump! Jaz bi lahko jasnega čela ponovil pred vsakim sodiščem, kar sem govoril z njim. A o n je govoril; da, da, nasprotno, o n je govoril. Kako neumno; kakor bi ljudje morali govoriti, da sc razumejo. Hi! Luci! naprej! in bičal je kobilico, a tako rahlo, kakor bi hotel obenem varovati žival in bič. In žarečih oči in 3 peklenskim nasmehom na ustnih, se je dvigal in premikal na sedežu gor in doL Če bi bit znal mož le eno samo pesmico, bi jo bi! zapet s svojim mrtvaškim glasom. ■ Medtem pa so plesale njegove misli peklenski ples. Kremenci ob cesti so se mu zdeli cekini; in ne boječ se padca iz grozne višine, jc razvijal svoje sanje, ki so izginjale ob obeh straneh voza v vrtincih prahu. ?n ta zagrizeni mož je, delajoč načrte, ko vladar gledal na naravo okoli sebe. Čutil se je mogočnega,' in zdelo se jc, kakor bi bila v njegovem vozičku, ki je visoko odskakovatoč z žvenketom zadeval ob kreni enec in zopet padal nazaj. * Znamc«it in nadarjen francoski politik,. y tir, peklensko velika mošnja ali pa vreča s tolarji in mrtvaškimi lobanjami, ki so s strašnim hrupe,m udarjale druga ob drugo in sc razbijale. Ta peklenski hrup je ljubil doktor boij ko najslajšo godbo. Zdelo se mu ie, ko bi to ropotanje njegovega starega voza pelo himne njegovemu veleumu, njegovi moči in njegovemu bogastvu; in ko je končno duševno utrujen prenehal misliti, je onemoglo omahovala njegova suha, bleda glava po barbarskem ritmu, ki ga je polagoma popolnoma uspaval. Ko se je doktor vrnil domov, je stala njegova stara dekla na pragu in boječe čakala njegove vrnitve, »Pojdite vendar takoj na grad!« mu je zaklicala, še preden je stopil 7. voza. »Že trikrat je poslala grofica po vasi« Doktor ni ničesar odgovoril. Peljal se je v svojem vozičku na malo dvorišče, sam izpregel in previdno privezal svojo kobilico k jaslim in prinesel iz skrbno zaklenjene skrinje pol korca ovsa, ki ga je natresel pred prhajoče nozdrvi uboge, vsled te radodarnosti vzradoščene živali. Ko je očistil obleko prahu in slame, je odšel v svojo učno sobo, da bi pripravil zdravila, ki jih je navadno, nosil svoji ljubljenj bolnici, grofici Fouchy. Četrt ure po tem, za zaklenjenimi vrati izvršenim opravilom, jo odšel gospod, Cerel s skrbno okrMČenim klobukom, trdno in mirno stopajoč, proti gradu, kjer so ga tako hrepene«;« pričakovali, II. Sohačni zahod. > Ali, doktor, vi me boste popolnoma uničili!« je vzkliknila s slabotnim glasom in nasmehom Olimpija Fouchy, ko je stopil gospod Cerel v njeno sobo. Pri teh besedah se je v doktorjevem srcu nekaj zganilo in njegove ustnice so kljub vsemu premagovanju zadrgetale. Kako čuden slučaj leži včasih v eni sami besedici! Da bi odstranil človek le trudni, nežni nasmeh bolnice, pa bi dobilo njeno draženje strašno moč obtožbe. Gospod Cerel je prijel roko, ki mu jo je podala grofica, potipal žilo z očetovsko karajočim glasom; »Vi nočete biti pametni! Vedno le črne misli! No torej, kaj je novega?« »Kaj jc novega? Da sem takoj vsa v strahu, če vas ni tukaj,« je odgovorila Olimpija in naslonila glavo na naslonjalo svojttga velikega fotelja; da čutim nemoč vaše vede in vendar hrepenim, vas videti ali slišati; končno da me bodete našli nekega dne mrtvo, če bodete prihajali tako redkoma!« »S katerim strašnim romanom ste pa danes zaspali? No, ta mala roka je vendar kljub temu prav sveža in prav mirna! Saj ne trpi toliko vaše srce ko vaša glava! Vidini, da vas moram zopet ozmerjati,« — Medtem je postavil doktor svojo palico s klobukom vred k ognjišču in prenesel svoj stol k bolnici, »Da, le zmerjajte me, recite mi, da setp neumna! Če je že treba, me varajte, a rotim vas, prihajajte bolj pogosto! Vah navzočnost me zopet izpametuje. Ah, mOJ ljubi doktor, ne zapustite me! Vi ste tno) edini prijatelj. Če vas ni tukaj, si takfif dotaišljujem, da .ste šli k gospodu župniku in da je konec vsega!« Povejte mi, kako ste preživeli • na izprehod in sem se privlekla prav P* vrt. Mislila sera, d« mi bode splnce doy£® storilo. A videla sem odpadati tol1"® listja, narava se mi jc zdela tako lepa J® tako žalostna, da sem sc vsa solzna ^ brezzavestua zgrudila in potoni so me Pfi' nesii popolnoma trdo sem k ognju.« ,, Nikdar več ne smete iti na izprehod' dnevi postajajo hladni, danes je pi*1^ sever.« I« »Že? Saj vendar ni šc zima., ^ rado bi še uživala veselje pri mojih ctfet licah.« -j Bolje ie, da sc poslovite nekoli»° prej od vaši« cvetlic, ki še že tako bližal® svojemu koncu, kot da si uničite užitelc za prihodnjo pomlad.« »Pomlad? Ali jo bom doživela? bom takra.t?« Če ne v Italiji, potem vseeno upaM da bodete tukaj, zdravi m lepi, in dela' bova prav dolge izprehode.« »Ali, doktor, vi imate veliko don*1’' Ijijo, ne |az.cc ‘'J1' »Ne, jaz imam le mir in nekaj lž’ kiišnje.« , »Torej mislite, da bom ozdravela/ (Dalje.) Zagrebška borza. LDU. Zagreb, 16, aprila, Zakl)u^°* kurzi na današnji borzi: Denar; Banka m trg. obrt in industrijo 450 Banka in hranilnica za Primorje na susateu, nove delnico . . 510 lirvatska oskomptna banka . . 1430 Hipotekarna banka, Zagrel* novo dolriice . . 380 Jadranska banka, nove.................... — lirvatska kreditna banka, nove 8W) Obrtna banka........................... 223 Poljedelska banka........................ — Prva hrvatska hranilnica — Recka ptička banka..................... 205 Zernaljska banka,..................... 090 4','a0/o založnico hipotekarne bank« 118 • 4Va°/(i založnico I. hrv. hranilnico HO 4'ZjO/j zadolžnico mesta Zagreba . 110 bi«h" 1426 31 8II 9t0 8000 21? 70» 116 115 Izdajatcll konsorcl) »Večerne^« Odgovorni urednik Viktor Cen«®-, ti+nL Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubil«