C. C. po st «Is. -- Eia» agni gtaraH mattina.
»Novi list« izhaja v sa h četrtek zjutraj. —' Uredništvo in up ra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 : te« ieion št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
fmsmttna itavllka 39 ttot., »tura SS stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo .50 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, persiana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 Pr.
ŠTEV. 34.
V GORICI, ČETRTEK 84. NOVEMBRA 1929.
LETO S.
Tedenski koledarček.
15. novembra, petek: Leopold (Lev? ko), kralj ; Jedert, devica. — 16., sobo* ta: Otmar, opat; Neža As.; Edmund, škof. — 17., nedelja: 26. pobinkoštna nedelja. Gregorij Čudodelnik, škof. — 18., ponedeljek: Odon, opat; Roman, mučenec. — 19., torek: Elizabeta, kra* ljica; Ponči jan, papež. — 20., sreda : Feliks (Srečko) Val. —- 21., četrtek: Darovanje Marije Device; Kolumban, spoznavavec.
V nedeljo dne 17. novembra je ščip; vreme mrzlo.
Kraljeva šestdesetletnica.
V	ponedeljek 11. novembra je kralj Viktor Emanuel III. obhajal svoj 60. rojstni dan. Šestdeset let je precej dok ga doba v človeškem življenju, poseb* no če je bilo burno. Rodil se je v času, ko Italija še ni bila čisto ujedinjena. Njegov oče kralj Umberto I. je bil le* ta 1900. ubit v Monzi, ko se je udeležil neke ljudske slavnosti. Umoril ga je neki anarhist iz Pize. Strašna vest o očetovi smrti je mladega kraljeviča dohitela, ko je bil na potovanju po Sredozemskem morju.
Kralj Viktor Emanuel III. je poseb* no priljubljen v novih pokrajinah, ker je takoj v prvih letih svoje vlade iz* javil, da se smatra za poklicanega kras lja neodrešenih Italijanov. Za istrske, tržaške in goriške Italijane se je veds no zelo zanimal. Ko je bil par let po nastopu vlade v Vidmu, so se mu stes tine in stotine neodrešenih Italijanov iz Goriške, Trsta in Istre poklonile. Neodrešeni Italijani so v Rimu imeli vedno dostop v kraljevo palačo. Iz ozira do avstrijske vlade se je moralo seveda to vršiti tajno. Šele ob napo* vedi vojne 1915. je mogel kralj tržaške Italijane javno in uradno sprejeti.
Kraljevo šestdesetletnico je vsa Itas lija praznovala kot narodni praznik in z voščili še dolge in uspešne vlade.
Tragični konec tržaškega kvestorja.
V	ponedeljek okoli poldneva se je policijski podkomisar Nikolaj Saliola iz Sežane javil v Trstu na policijskem ravnateljstvu in vstopil v sobo, kjer uraduje kvestor komendator Schillaci. Ko je sluga po par minutah stopil z ne* kim spisom v kvestorjevo sobo, se mu je nudila pretresljiva slika: poveljnik policije je čepel krvav v svojem na* slanjaču in pred njim je stal podko* misar Saliola, ki je bil spustil samo* kres na tla in mrmral: »Moj Bog, kaj sem storil!« Policijski uradniki so pri* tekli takoj na pomoč, a bilo je pre* pozno, zakaj kvestor Schillaci je bil že mrtev. Morilec mu je pognal en strel v sence, drugega v srce, kar je povzro*
čilo takojšnjo smrt. Kaj je nagnilo podkomisar j a Saliolo, da je umoril svojega predstojnika, ni še dognano. Saliola je vodil v Sežani tako zv ani »premični oddelek« policistov, a zdi se, da predstojniki niso bili z njegovim delom povsem zadovoljni. Te dni je Saliola dobil iz notranjega mipistr* stva odlok, s katerim se premešča iz Sežane v Srednjo Italijo, kar je njega in njegovo mater zelo neprijetno za* deta. Tu tiči morda vzrok žaloigre, Saliolo so takoj zaprli in ga vzeli na zapisnik, a niso mogli od njega še ni* česar zvedeti.
Mrtvega kvestorja so postavili na pare v njegovem uradu, ki so ga iz* premenili v mrtvaško sobo. Častno stražo vrše izmenoma policijski ko* misar ji in podkomisar ji. Mrliča so prišli kropit prefekt Porro, tržaški žu* pan Pitacco, poslanca Domeneghini in Bandii, divizijski general Vacca Maggiolini, državni pravdnik in drugi oblastniki.
Umrlemu kvestorju pripravljajo v Trstu zelo slovesen pogreb. Schillacci, ki je bil rodom Sicilijanec, je prišel v Trst v oktobru 1927.
Dva važna dogodka.
Kakor uradno poročajo, obiščeta dne 5. decembra kralj in kraljica pa* peža Pi ja XI. v Vatikanskem mestu. Ta dogodek pomeni slovesno potrdi* tev sprave in prijateljstva, ki se je sklenilo 11. februarja t. 1. med Italijo in sv. stolico. Obisk se izvrši zelo slo* vesno in po natančno določenih pred* piših, tako da je bila vsaka beseda in vsaka kretnja že vnaprej določena in premišljena. Ravnotako važen dogo* dek bo poroka prestolnaslednika Hum* berta z belgijsko kraljično Marijo. Vršila sc bo 8. januarja. Bodoči itali* janski kraljici se pripravlja v Rimu svečan sprejem.
Diplomatski spor.
Pretekli teden se je dogodil v Beo* gradu neljub spor. Italijanski letalski polkovnik Cassone, dodeljen itali jan* skemu poslanstvu na jugoslovanskem dvoru, je sedel zvečer v restavraciji s tajnikom španskega poslaništva, ko ga je srbski trgovec Milorad Radivo* j evie začel zbadati in žaliti Italijo. Polkovnik je reagiral, nakar je nastal spopad, v katerem je polkovnik dobil rano na očesu. Italijanski poslanik Galli je drugi dan v imenu svoje via* de protestiral pri zunanjem ministru Marinkoviču in zahteval takojšnjo preiskavo ter kazen za napadalca. Beogradska policija je obsodila Milo* rada Radivo j eviča na 30 dni zapora in izjavila v uradni objavi italijanski vladi, da napad odločno obžaluje in obsoja. Italijanska vlada je vzela iz* javo in kazen na znanje, s čimer je diplomatski spor poravnan. Kakor či*
tamo, je Milorad Radivojevič začel v zaporu stavkati, s tem da že tretji dan noče zavžiti nobene hrane. Beograd* ska policija je restavracijo, kjer se je spopad zvršil, za par dni zaprla.
Proces Jadranske banke.
Dne 5- novembra se je pričela pred kazenskim sodiščem v Trstu razpra* va proti upravnikom bivše Jadranske banke, ki so obtoženi, da so zakrivili polom zavoda ter namenoma oškodo* vali vlagatelje. Svote, radi katerih sto* je pred sodiščem, gredo v milijone. Med obtoženci so bivši ravnatelj An* ton Kaič, Ivan Gartner iz Zagreba, Ciro Kamenarovič sedaj v Beogradu, .Aleksander Rossini iz Rima, Salvatore Caconardo iz Palerma in Alessandro Alessandrini iz Florence. Kot priče so vabljeni tržaški župan senator Pitac* co, general Piccione, bivši fašistovski tajnik na Reki gospod Host*Venturi in drugi.
Tajnik Društva narodov v Trstu.
V petek se je mudil nekaj ur v Tr* s tu glavni tajnik Društva narodov Eric Drummond, ki se je vračal iz Ju* goslavije v Švico. Drummond je ob* iskal Rim, nato Belgrad, Sarajevo in Dubrovnik.
Konec čiščenja.
Fiamma, glasilo tržaških sindikatov, poroča, da se čiščenje, ki ga je zapri* čel poslanec Lino Domenighini z Siv* Šimi avstrijskimi uslužbenci, zaenkrat ustavi. List meni, da so podjetniki sa* mi tako patriotični, da ne bodo trpeli v svojih uradih ljudi, ki so se izkazali v avstrijskih državnih službah in ka* terih prisotnost bi žalila italijanska čuvstva.
Delo hrvatskega pisatelja.
Znani hrvatski pisatelj in politik, bivši jugoslovanski poslanik v Wa* shingtonu je spisal veliko dramatično delo iz rimske zgodovine izza časa Ju* lija Cezarja in Cicerona. Sedaj izide delo v italijanskem prevodu.
»Prijatelji fašizma«.
Tako se glasi nova organizacija, ki se je ustanovila pretekli teden z odo* brenjem vlade. Člani postanejo lahko osebe neitalijanske narodnosti, to se pravi inozemci, ki kažejo simpatije za fašistovsko gibanje. Njih bivališče je lahko v inozemstvu ali pa v Italiji. Po* leg fašistov bomo irmeli torej odslej tudi »prijatelje fašizma«.
Zavarovan za pamet.
Neki angleški učenjak se je zava* rovai za sluča j, da 'mu odpove pamet.
Zavaroval se je za okroglo 1 milijon lir. Mož ima res sijajen spomin; iz* zaračuna na psMrnet najtežje račune brez papirja in svinčnika. Zavarovalnico 1 bo kaj lahko osleparil, saj če bo le ho* vknaMk tel, se bo delal bebastega. NQVI ^ i s t
1929 C IÒH/IU9
Nadporočniki.
Italijanska vojska je poznala doslej čin podporočnika in poročnika, nakar je sledil takoj stotnik. Nadporočnikov v italijanski armadi ni bilo. Sedaj je pa vlada sklenila, da dobe vsi poroč* niki, ki imajo 12 let službe, naslov nadporočnikov in plačo, ki je skoro enaka stotnikovi.
Vesela vest iz uredništva.
Član našega uredništva g. profesor Rado Bednarik se je poročil. Za druži* co v veselju in trpljenju si je izbral gdč. Karmelo Godinovo iz ugledne družine v Skednju. Našemu tovarišu, ki je znan kot živahen in požrtvovalen kulturni delavec širom dežele, ne že* limo samo mi, njegovi ožji prijatelji, vso srečo v novem stanu, ampak vemo, da se našim iskrenim voščilom pridru* žuje naša celokupna javnost. Kadar se dva najdeta in združita v zvesti lju* bežni, bo tudi Vsemogočni dal svoj blagoslov.
Beaudouin de Courtenay umrl.
4. novembra je v Varšavi umrl zna* meniti slavist Beaudouin de Courte* nay. Rodil se je 1. 1845. Na polju slo* venskega jezikoslovja si je pridobil velikih zaslug. Za Slovence je poseb* no važen, ker je preiskal rezijansko narečje in zadevne študije izdal v car* ski akademiji v Petrogradu z rokopis* nim rezijanskim katekizmom vred. Kot vseučiliški profesor je služboval v Varšavi, Odesi in Petrogradu.
Nesreče v Trstu.
Ko je Anton Kobol, star 44 let, raz* lagal voz v pristanišču, je burja nena* doma zvrnila voz, ki je udaril Kobola s takšno silo, da mu je razbil lobanjo. Prepeljali so ga v smrtno nevarnem stanju v bolnišnico. — V škedenjski livarni je Ivan Rumin, star 33 let, nad* ziral goreči plavž. Radi eksplozije pii* na so se vrata tako naglo odprla, da je plamen buknil v Rumina ter ga ožgal po obrazu in prsih. Z rešilnim avto* mobilom so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje ni nevarno.
Občni zbor Kozuličeve družbe.
V Trstu se je te dni vršil občni zbor Kozuličeve paroplovne družbe. Potrje* ne so bile izprémembe, o katerih smo že poročali v Novem listu. G. ravnatelj je sporočil, da so Kozuličeve ladje v preteklem letu prepeljale 46.855 potni* kov in okoli 8 milijonov stotov blaga. Med Kozuličem in genovesko tvrdko Ansaldo je prišlo do poravnave glede slabega materiala, ki ga je ta tvrdka dobavila za ogrodje Vulkanije in Sa* turnije in ga je moral Kozulič kesneje izmenjati; tržaška paroplovna družba je imela pri tem veliko zgubo, ker so stopile ladje v promet mnogo kesneje. Te res moderne ladje občuduje ves svet, vendar ni imela družba z njimi prave sreče, ker jih je naročila v času, ko je bila vrednost lire majhna, med* tem ko jih je morala plačati kesneje z dragimi lirami. Vrednost vseh ladij, posebno Saturnije in Vulkanije, je po ustalitvi lire padla za okoli 80 milijo* nov lir. V preteklem letu je imela dru* žba 196 milijonov lir zgube, vsa zguba iz prejšnjih let pa je 31. decembra 1928. pritiskala z 214 milijoni na družbo. Zgube so požrle rezervni sklad in 150
milijonov delniške glavnice; od te je ostalo še 100 milijonov. S tem denar* jem družba ni mogla naprej in danes se je po posredovanju vlade popolno* ma preuredila. »Banca Commerciale Italiana«, »Banca Commerciale Trie* stina« in »Lloyd Sabaudo« vplačajo 300 milijonov nove delniške glavnice, ki bo tako dosegla 400 milijonov. Iz* voljen je bil tudi novi upravni svet, v katerem je tudi znani bankir Toeplitz. Družba je s tem rešena vidnega hi* ranja in to je za Trst velikega pomena.
Nadebudna mladina.
Dunajska univerza je že izza pred* vojne dobe znana radi preživahnih političnih nastopov slušateljev. Ta* krat so bili na dnevnem redu narodni spori med visokošolci, ki so prihajali iz vseh raznorodnih dežel bivše monar* hije. Sedaj se bijejo boji med sociali* sti in nasprotnimi si strankami. Te dni so se zopet spopadli. Predavanje je imel znani profesor zdravnik dr. Tandler, ki je socialni demokrat. Dvo* rano so imeli zasedeno socialisti. Koj ob pričetku pa so vdrli v dvorano nemški nacionalisti in začeli pretepati svoje nasprotnike z razbitimi šipami in zdravniškimi inštrumenti, ki so bili v predavalni sobani. Neki dijak je bil težko ranjen. Prihiteli so ognjegasci s parnimi brizgalnami, pa niso mogli bojujočih se vrst razgnati. Šele pro* fesorskemu zboru se je posrečilo po* miriti razdvojeno nadebudno mladino. Knjige Goriške Mohorjeve družbe.
Goriška Mohorjeva družba naztna* nja, da so njene knjige za 1. 1929. izšle. Udje prejmejo štiri knjige:
1.	Koledar za l. 1930.
2.	Naši paglavci. Črtice iz beneško* slovenskega pogorja. Spisal Ivan Trinko.
3.	Quo vadiš? Spisal Henrik Sienkie* wicz, prevedel dr Joža donar. II. knji* ga.
4.	Travništvo. Spisal kmetijski inže* nir Josip Rustja.
V	knjigarnah stanejo knjige 8 lir. — Knjige se bodo razpošiljale v slede* čem redu:
1.	goriška nadškofija; 2. tržaška ško* fi ja; 3. reška škofija; 4. drugi kraji. — Tajništvo družbe je v Gorici, Via Or* zoni 36A.
Zopet protifašistovski zločin.
Iz Buenos*Airesa v Argentini poro* čajo, da se je v nekem tamošnjem ki* nematografu razpočila bomba ravno v hipu, ko so prednašali neke slike z italijanskimi fašisti. Nastal je nepo* pisen strah in v divji zmedi je bilo 12 oseb težko ranjenih
Nov grob.
V	ponedeljek smo spremili k zad* njemu počitku gospo Ivano Mozeti* čevo, roj Lasič, soprogo vpokojenega železniškega uradnika v Gorici. Po* kojnica je bila vzorna krščanska žena in mati, ki se je vsa žrtvovala za do* bro vzgojo družine. Žalujočim iskreno
ožalje.
Največji podmornik.
Francozi spuste 18. tega meseca v morje največjo podmornico, kar jih ;e bilo doslej zgrajenih na svetu. Lad* ja se lahko pogrezne 140 metrov pod vodo, to je 30 metrov več ko vsa*
ka druga. Podmornica meri 4000 ton, dolga je 120, široka 30 metrov. Na ladji je 150 mornarjev in časnikov. Prava hiša, ki bo lahko dva dni drvela pod vodo.
Največ ja postaja na svetu.
1. januarja prihodnjega leta bodo v mestu Clevelandu v Združenih drža* vah, kjer je središče slovenskih iz* seljencev, otvorili največjo in najmo* dernejšo postajo na svetu. Postaja je mesto samo zase in dobiš tam, kar pač le moreš rabiti na potovanju. Stroški za ogromne stavbe, ki se sedaj dokon* čujejo, bodo znašali 3780 milijonov lir, tedaj skoro 4 milijarde.
V dim.
Po poročilih monopolne uprave so v Jugoslaviji pokadili v devetih mese* cih tekočega leta dve milijardi in devet sto milijonov cigaret. Samo Slovenija je pokadila za 159 milijonov dinarjev tobaka.
Šaljivi volivec.
Pri zadnjih volitvah v češkoslova* ški državni zbor je neki volivec v se* verno češkem mestu Jablonecu vrgel v žaro listek z besedo: »Izaija 41, 24.« Šli so pogledat v sv. pismo in tam bra* li na označenem mestu: »Glejte, vi ste iz niča in vaše delo je iz niča in vas voliti je strahota.«
Nesrečna nevesta.
Vladimir Vincetič je delal pri stro* jih neke delavnice v Pulju. Pretekli petek opoldne se je stroj pokvaril in Vincetič se približal eletkričnemu motorju, da vidi, kaj se je zgodilo. Ko je položil roko na ročaj, ga je električ* ni tok tako silno presunil, da je ostal mrtev. Njegova nevesta mu je prine* sla četrt ure nato kosilo in vstopila v delavnico. Mesto veselega ženina je našla vznak ležečega mrliča. Škoda za 24*letnega fanta.
Drag klobuk.
Komaj par dni je tega, kar so v Pa< rižu prodali en klobuk za 30.000 lir. Pa se celo prav navaden in obrabljen klobuk je to. Stane pa zato toliko, ker ga je svoje dni nosil sam Napoleon. Njegov osebni sluga Konštantin ga je prodal nekemu starinarju z notarskim potrdilom, da ga .ie res nosil Na» poleon.
Meteor med svati.
V srbskem mestu Zaječaru so oblia* jali ženitnino. Svatovski sprevod je ravno v cerkev krenil, kar prižvižga nekaj izpod nebam trešči na voz med svate. Bil je žareč meteor (nebni ka» men), ki je imel kakih 40 cm v preme» ru. Dve ženski sta bili močno ranjeni!
Zvonik kot spomenik.
Znanemu finančniku Owen Youngu, ki je sestavil znameniti načrt, kako naj se nemška vojna odškodnina razdeli, so postavili posebne vrste spomenik. Zgradili so poleg neke cerkve v VVashingtonu zvonik in ga posvetili omenjenemu finančniku na čast. Ob zvonikovem vznožju je tabla, ki pravi, da je Owen Young več dosegel kot vsi generali in državniki, da se je povojno sovraštvo nehalo.
Nov zdravnik.
Na dunajski univerzi je promoviral kot doktor vsega zdravilstva g. Vladi* slav Kerže iz Trsta. Čestitamo!
Kako je s politiko.
Borzni polom v Njujorku.
V gospodarskem središču Zdru* Ženih držav Severne Amerike v N ju* jarku je prišlo do velikanskega fi* nančnega poloma, o katerem raz* pravlja svetovno časopisje že par tednov. Da bodo čitatelji Novega lista vedeli, za kaj gre, jim moramo stvar prav po domače razložiti. Ka* kor pri naših zadrugah tako sestoji tudi pri velikih podjetjih, tovarnah, rudokopih, bankah itd. premoženje iz deležev. Ljudje, ki hočejo biti pri pod* jetju udeleženi, vplačajo denar in do? be zato papir, ki se imenuje delež, delnica ali akcija. Vrednost takega pa* pirja obstoji v tem, da dobivaš od njega vsako leto obresti in da ga lahko tudi prodaš in dobiš tako nazaj svoj denar. Kraj ali poslopje, kjer se navadno ti vrednostni papirji proda* ja jo in kupujejo, se imenuje borza. Ra* zen podjetij potrebujejo pa tudi dr* žave ali dežele denarja in kdo jim ga posodi, dobi zadolžnico, obveznico ali obligacijo, ki se glasi na toliko in to* liko denarja in nosi gotove obresti. V Italiji so našim ljudem najbolj znane Beneške obveznice, imenovane tudi vojnoodškodninski boni. Za 100 lir vlečeš od njih 3.5 letnih obresti. Ker pa dobiš danes če posodiš komu 100 lir, vsaj 6 do 7 od sto in ne 3.5 na leto, je Beneška obveznica v resnici manj vredna od 100 lir in dobiš zanjo le 72 lir. Cena vrednostnih papirjev je torej odvisna od dobička, ki ga nosijo last* niku. Če se podjetja lepo razvijajo in dajajo mnogo zaslužka, raste tudi vrednost njihovih delnic in ljudje jih na borzi radi kupujejo, upajoč, da bo* do v gotovem času še več vredne. Če pa pridejo podjetja v stisko, se sku* šajo ljudje delnic ali akcij iznebiti, bo* ječ se, da bo njih vrednost čedalje bolj padala. Zato se na borzah vrši stalna kupčija z vrednostnimi papirji.
Njujork — gospodarsko središče sveta.
Nam najbližja borza je v Trstu. Ona je najvažnejša za trgovino z be* neškimi obveznicami in z delnicami podjetij, ki imajo sedež v Julijski Kra* jini. Prva borza Italije je pa Milan, ker je Milan največje središče italijan* skega gospodarstva.
Najglavnejše gospodarsko središče vsega sveta je Njujork, kjer je sedež glavnih svetovnih podjetij. Na njujor* ški borzi lahko kupiš delnice podjetij, ki leže na Kitajskem, v Avstraliji, v Italiji, v Južni Ameriki, v Jugoslaviji ali pa v Njujorku samem. Pred vojno sta bili glavni središči svetovnega go* spodarstva Pariz in London. V letih 1914 — 1918 ju je pa Njujork nadkri* lil in se povzpel na prvo mesto. Med* tem ko so se evropske države med se* boj klale, so tvornice v Ameriki delale in zalagale Evropo, predvsem seveda zaveznike z najrazličnejšim blagom: s topovi, s strelivom, z oblačili, z živili i. t. d. Za vse te predmete so romale ladje in ladje zlata iz Evrope v Ame* riko in kljub temu je Evropa še ostala
dolžna Ameriki za tisoče milijonov dolarjev. Ameriški delavec, kmetova* lec, obrtnik in trgovec so med vojno silno služili, v deželo je prišlo blago* stanje. Tudi še po vojni je primanjko* vaio po vseh evropskih državah naj* različnejšega blaga; posebno so bile iz* črpane Nemčija in vse države, ki so nastale na ozemlju bivše Avstroogr* ske. Zopet je Amerika založila denar in blago in tako so ameriški državljani zopet zaslužili. Večje blagostanje ima za nujno posledico tudi večji konsum. Ameriški delavec si je kupil hišico in avto. Ameriška avtomobilna industri* ja se je močno razvila. Napredek v eni stroki je imel za posledico v dru* gih panogah. Zaslužek je bil tem večji, ker je Amerika zaprla vrata tujim dr* žavljanom, ki so iskali v Ameriki kru* ha.
Preceniti danes bogastvo Zedinjenih držav je zelo težko ali celo nemogoče, ker je ameriški kapital udeležen v pod* jetjih po vsem svetu. Samo italijanska podjetja so dobila v letih od 1925. do 1928. nad 244 milijonov dolarjev naj* različnejših posojil. To je tista svota, ki pomeni v našem denarju nad 4600 milijonov lir. Druge države, posebno Anglija in Nemčija so dobile še mnogo večja posojila.
Poleg tega imajo Amerikanci v ro* kah vse polno velikih podjetij v Ev* ropi sami in po ostalem svetu. V vsaki državi imajo eno veliko podjetje, ki razprodaja bencin, petrolej in druga mineralna olja, katerih potreba stalno raste. Ameriški kapital poseduje nad polovico vseh petrolejskih vrelcev na svetu. V vsaki državi imajo Amerikan* ci tudi po eno ali več velikih trgovin ameriških avtomobilov. V tem oziru sta zelo znani imeni Ford in General Motors. Ameriški kapital se vedno v večji meri udeležuje pri rudokopih in premogovnikih, pri topilnicah in tvor* nicah najrazličnejših predmetov. »No* vi list« je pisal, da se ameriški kapital zanima celo za zidanje hotelov ob dal* matinski obali, s čimer misli povzdigni* ti tujski promet Jugoslavije.
Kamor se ozreš, vidiš delavnega, treznega in energičnega Amerikanca. Vse kaže, da si ameriški kapital pola* goma, a stalno podjarmlja gospodar* stvo Evrope in ostalega sveta.
V zadnjih petnajstih letih se je ame* riško bogastvo, kot računajo strokov* njaki, popetorilo. Nastali so tisoči no* vih milijonarjev, ki so bili prej čisto neznatni in revni ljudje.
Amerikanec špekulira.
Ugodne gospodarske prilike so vce* pile stotisočem in milijonom Ameri* kancev vročo željo, da bi postali tudi oni čez noč bogati. Ker so videli, da je večina prišla do bogastva z naku* povanjem in prodajanjem vrednostnih papirjev, so se vdali kupčiji na borzi. V povojnih letih je namreč vrednost amerikanskih delnic neprestano ra* stia. Če si danes kupil delnico za 100 dolarjev, si dobil po par mesecih zanjo že 120 ali še več in tako ti je rasilo
premoženje brez truda in napora. Po* sebno delnice železnic, jeklaren, avto* mobilskih tovaren in petrolejskih pod* jeti j so se močno dvigale. Amerikan* skih množic se je polastila prava bor» zna bolezen: delavci so ob sobotah iz* ročali svoj denar borznim agentom, da jim nakupijo delnice, istotako so strojepiske in uradnice koncem me* seca vporabljale svojo plačo za špe» kulacijo na borzi. V špekulacijo so se vrgli kmetje, obrtniki in sploh vsi sta» novi.
Finančni strokovnjaki, posebno ban» kirji in veleindustrijalci so kmalu uvi* deli, da tako dviganje delnic ni zdravo. Zavedali so se, da se amerikanska pod* jetja ne morejo razvijati v neskonč* nost in da zatorej tudi dobički ne mo* rejo neprestano rasti. Tudi ameri* kanska trgovina bo naletela na težave in se ustavila. Izkušeni bogataši so že davno znali, da je resnična in prava vrednost delnic mnogo nižja negO' nji» hova trenutna tržna cena. Zato so svoje delnice v času, ko so stale še vi» soko, lepo prodali, novih pa niso več kupovali, ker so pač vedeli, da bo njih cena nekega dne močno padla.
Polom.
Mnenje finančnih strokovnjakov, da bodo vrednostni papirji na borzi morali pasti, se je začelo širiti med ob* činstvo. Postala je javna tajnost, ki je hudo begala množice. Posledica je bila, da najprej delnice niso več rasle v ce* ni, končno so pa jele padati. Število tistih, ki so povpraševali po vrednost» nih papirjev na borzi, se je z veliko naglico manjšalo, zato so se pa mno» žili prodajalci, delnic. Če si se hotel znebiti papirjev, si jih moral ponujati pod kupno ceno. Najbolj so se pa špe» kulantje prestrašili, ko so opazili, da na borzi ni videti velikih bogatašev in finančnih strokovnjakov. Množice špe» kulantov, in večine manj premožnih ljudi, se je polotil tak nemir, taka ne* gotovst in brezglavost, da so ponujali delnice za vsako ceno. Glavno padanje je začelo 24. oktobra. Delnica, ki je predstavljala n. pr. ob 9. uri še veljavo 300 dolarjev, je stala ob 11. uri le 270, opoldne 250, drugi dan 200, tretji dan mogoče le 150 dolarjev. Zguba 150 do» larjev, to je okoli 2800 lir, na eni sami delnici ali akciji v par dneh je pome* nila za mnoge pravi gospodarski po» lom. Prejšnji bogataši so pastajali čez noč berači, mnogi delavci, obrtniki, kmetje, uradniki in uradnice so zgu» bili vse prihranke, nekateri so se po» greznili povrhu do grla v dolgove.
Strokovnjaki računajo, da je cena vsem delnicam od 24. oktobra do da» nes padla za okoli 40 milijard dolar* jev. Ker je en dolar vreden danes 19 lir, predstavlja 40 milijard 760 tisoč milijonov ali 760 milijard lir. Ta svota znaša več, nego je vredno vse premo» ženje naše države, to je vsa zemlja, vse železnice, vse hiše in vse živali v celi Italiji.
Iz teh številk je dovolj razvidno, kako strašen in poguben je bil finančni prevrat v Ameriki.
Posledice borzne polomije.
Ugotoviti že danes prav točno vse posledice, ki jih bo imel borzni polom
v Njujorku, je težko. Nekatere posle» dice so pa vendar že danes jasno raz» vidne.
1.	Izgube na borzi so mnoge špeku» lante iz delavskih, obrtniških, krneč» kih in uradniških krogov popolnoma iztreznile, tako da se ne bodo nikdar vec pečali z igro na borzi. V splošnem se bo z nakupom in prodajo delnic ba» vilo kakor doslej le majhno število bo» gatašev in bankirjev, ki so celo živ» Ijenje samo v tem. Delnice preidejo tako polagoma zopet v roke teh mo» gotcev. Trg postane miren, delnice bodo imele iznova cene, ki jih v resnici predstavljajo.
2.	Ker so mnogi Amerikanci zgu» bili vse prihranke in se vrhu tega še zadolžili, bodo morali odslej bolj skromno živeti in spet varčevati. Vo» žili se bodo mnogo manj z avtomobi» li, trosili manj za obleke, hrano itd. Radi manjšega konsuma bo nastal v industriji in trgovini Amerike gotovo zastoj. Da bi pa polom v Njujorku izzval težko gospodarsko krizo v Arne» riki, ni verjetno. Na vsak način je pa izgubljen velik del splošnega blago» stanja. Dobiček imajo tisti, ki so imeli prej mnogo delnic in so jih pravočasno drago prodali. Sedaj jih lahko po zelo znižani ceni spet kupijo.
3.	Borzni polom v Njujorku bo pa imel posledice tudi za Evropo in ostali svet. Takoj je zavladala na vseh ev» ropskih in drugih borzah precejšnja nervoznost in cene delnicam so se za» čele nižati. Vendar ni treba misliti, da bo padec tako velik kot v Njujorku in na ostalih ameriških borzah. Na vsak način pa bo imel ameriški polom to posledico, da se vrne v Evropo velik del tistih evropskih kapitalov, ki so bi» li doslej udeleženi na ameriških bor» zah. To se vidi že danes, ko so morale skoraj vse važnejše evropske banke znižati obrestno mero, kar je dokaz, da imajo na razpolago obilo denarja.
4.	Nadalje je pričakovati, da bo v bodoče ameriško gospodarstvo, ko si opomore, zopet posojalo denar ino» zemskim državam. Tako bodo evrop» ske države lahko zopet dobile denarja za povzdigo gospodarstva. Za svojo
E. A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
»Mrtvaška glava praviš? — Zelo lepo! — Kako pa je pritrjena na dre» vo? — Kaj jo drži?«
»Dobro je pritrjena ... toda po» glejmo! Zares čudovita stvar! V mrt» vaški glavi je žebelj, ki jo drži na dre» vesu.«
»Lepo, Jupiter, stori natančno, kar ti povem... ali slišiš?«
»Da, gospod.«
»Torej pazi — poišči levo oko mrt» vaške glave.«
»Hm, čudno, saj sploh nima več oči.«
»Preklicana neumnost! — Ali znaš razlikovati svojo desno od svoje leve roke?«
»Da, gotovo, to že znam... Moja leva roka je tista, s katero cepim dr» va.«
obnovo Evropa itak ne potrebuje dru» gega nego denar po nizkih obrestih.
Iz tega sledi, da je ameriški borzni polom prinesel posameznikom in delo»
»Čisto prav, ker si levičar; tvoje levo oko je pa na strani kot tvoja leva roka. Sedaj, se mi zdi, boš lahko našel levo oko mrtvaške glave ali vsaj mc» sto, kjer je bilo. Ali si našel?«
Dolg odmor. Končno je zamorec vprašal:
»Ali je levo oko mrtvaške glave tudi na isti strani kot leva roka mrt» vaške glave? ... Toda mrtvaška glava nima rok!... Nič zato! Sem že našel levo oko, tukaj je levo oko! Kaj nuj naredim z njim?«
»Spusti skozi hrošča, dokoder sega vrvica. Toda pazi, da ne izpustiš vr» vice.«
»Že narejeno, gospod Viljem; saj ni bilo težko spustiti skozi hrošča. Glejte ga, že visi!«
Med tem dvogovorom nisva Ju» pitra nič videla; hrošč pa, ki ga je spu» stil, se je pokazal na koncu vrvice in se bleščal kot gladka zlata krogla v zadnjih žarkih zahajajočega solnca,
ma celemu ameriškemu gospodarstvu trenutno sicer zle posledice, a da bo v splošnem svetovnemu gospodarskemu ozdravljenju le v korist.
ki je višino, na kateri smo bili, še ob» svetijevalo. Skarabej je visel v zraku čisto prosto; ako bi ga Jupiter izpu» stil, bi padel nama pred noge. Legrand je takoj vzel koso, očistil krog s pre» merom polčetrtega metra pod žužel» ko in ukazal Jupitru, naj izpusti vrvi» co ter naj pride z drevesa.
Moj prijatelj je zelo skrbno zabil natančno na mesto, kamor je padel hrošč, kol v zemljo in izvlekel iz že» pa merilo. Prvi konec merila je pritr» dii na drevo tam, kjer je bilo kolu najbližje, ga odvil, da je dosegel kol, in ga potem odvil še za petdeset čev» Ijev v isti smeri, katero sta določeva» la drevo in kol; Jupiter pa je medtem kosil robidovje. Na tako dobljeni toč» ki je zabil drug kol in okoli tega je začrtal okoren krog s približno štiri čevlje dolgim premerom. Legrand je sedaj vzel lopato, dal eno Jupitru in eno meni ter naju prosil, naj kolikor mogoče hitro kopljeva.
Olcno v svet.
Poljski narodni praznik.
Dne 11. novembra so praznovali po vsej poljski državi enajsto obletnico ustanovitve neodvisne poljske države. Ta dan se spominjajo Poljaki vseh težkih bojev, ki so jih morali prestati za svojo narodno neodvisnost. Poseb» no živo jim stopajo pred oči dogodki iz svetovne vojne. Josip Pilsudski je že 6. avgusta 1914. organiziral v Galiciji, kjer so Poljaki uživali največ svobode, prostovoljne oborožene oddelke in jih peljal v boj proti Rusom. Poljski na» rod je bil namreč razdeljen med tri države: Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Proti vsem trem naenkrat se Poljaki niso mogli boriti. Začeli so zato boj na strani Avstrije proti Rusom. Toda Avstrijci in Nemci so kmalu spoznali, da Poljaki niso vzeli orožja v roke, da pomagajo osrednjim silam, temveč sa» mo poljski narodni stvari. Josip Pil» sudski je vedel, da se bodo njegove le» gije poljskih prostovoljcev prej ali slej spopadle z Nemci in Avstrijci in je zato že leta 1915. ustvaril v Galiciji in v deželah pod Rusijo »tajno poljsko vojno organizacijo«. Dokler so Nemci in Avstrijci prodirali v Rusijo na stra» ni Poljakov, je bilo prijateljstvo s Pilsudski jem še precej trdno. Dne 5. novembra 1916. sta Nemčija in Avstri» ja proglasili celo_»kraljevino Poljsko« in obljubljali Poljakom, da se bodo takoj po koncu vojne določile novi poljski državi končne meje. V Berlinu in na Dunaju so pričakovali, da bodo Poljaki iz hvaležnosti postavili na noge par stotisoč mož in se borili navduše» no za zmago osrednjih velesil. Toda poljske legije so stale lepo mirno v poljskih deželah in niso hotele na tuja bojišča. Ko je Nemčija v juliju 1917. zahtevala od poljskih čet, da položijo prisego zvestobe, so se vojaki temu odločno uprli. Posledica je bila, da je
Nemčija večino poljskih čet razoro» žila in jih zaprla v taborišča, Josipa Pilsudskega pa prepeljala v magdebur» ško trdnjavo. Ostali še oboroženi polj» ski oddelki so začeli prodirati na vzhod in se združili s poljskimi četa» mi, ki so se bile stvorile na Ruskem. Nemška armada jih je zasledovala in 11. maja 1918. je prišlo do krvave bitke, kjer so Nemci hoteli uničiti in iztrebiti do temeljev poljske legije. To se jim pa ni posrečilo, zakaj poljskemu generalu Hallerju je uspelo, da je z delom čet udaril čez mejo do Sever» nega ledenega morja in jih prepeljal na Francosko, kjer so se začele boriti proti Nemčiji.
Med tem je tajna vojna organiza» cija, ki jo je bil ustvaril Pilsudski, za» čela stopati na plan. Koncem septem» bra in začetkom oktobra 1918. so polj» ski zarotniki začeli ubijati po varšav» skih ulicah znane nemške policijske uradnike in po vseh poljskih pokraji» nah so se vršile priprave, da se tujci izženejo iz dežele. Ko sta Nemčija in Avstrija kapitulirali pred antanto, so se Poljaki čez noč polastili javne obla» sti na svojem narodnem ozemlju in pričeli takoj organizirati novo državo. Ob polomu so pa obstajale v poljskih krajih kar tri začasne vlade: ena v Varšavi, druga v Krakovem in tretja v Lublinu, kateri je načeloval voditelj poljskih socialistov Ignacij Daszinski. V takih okolnostih se je vračal iz za» pora Josip Pilsudski in prispel sredi silnega navdušenja poljskega ljudstva v Varšavo. Povratek tega velikega bo» ritelja za narodno neodvisnost je bil odločilnega pomena. Pilsudski je pre» vzel 11. novembra 1918. vrhovno oblast nad celokupno poljsko vojsko in po» stal obenem tudi poglavar države, kateremu so se takoj prostovoljno po» stavile v službo vse tri obstoječe vlade.
To je bil rojstni dan ujedinjenja in sa; mostojne poljske republike, radi česar se 11. november praznuje vsako leto kot največji državni praznik Poljske.
Obletnica premirja.
V ponedeljek 11. t. m. ob 5. uri zju; traj je preteklo enajst let,, odkar je francoski štabni narednik v gozdiču Rhetondes (čitaj Retond) v severni Franciji zatrobil znamenje: »Ustavite ogenj!« Ti zvoki vojaške trobente, ki so doneli čez tužno razstreljeno po; krajino, so oznanili človeštvu, da je konec svetovne vojne. Vrhovni po; veljnik francoskih in antantnih čet maršal Foch (čitaj Foš) je začrtal na zemljevidu, kjer stoji ime Rhetondes, besede: »Foch, 11. XI. 1918.« Najhuj; ša morija v zgodovini človeštva je bi; la končana.
Vsi se še jasno spominjamo, kako se je v tistih dneh polastilo narodov nepopisno, skoro omamno veselje. Ljudstva so bila prepričana, da je na; počila nova doba miru in verovala trdno v Wilsonova načela o samood; ločbi narodov. V Parizu se je ustanav; Ijala Zveza narodov, o kateri so ljud; je mislili, da izvede splošno razoroži; tev in prepreči za vse čase nove obo; rožene spopade med državami.
Toda v to splošno ljudsko navdu; šenje so začele kmalu padati grenke kaplje razočaranja. Na mirovni kon; ferenci v Parizu so zmagovalci nasto; pali ostro in jeli premaganim državam kar narekovati pogoje. Premaganim so naložili velikansko vojno odškodni; no, jim odvzeli celò trgovsko brodov; je, jih razorožili, sami pa ostali v pol; ni vojni opremi. Po podpisu mirovnih pogodb so bile razmere med evropski; mi narodi še bolj napete nego med vojno. Sovražnost je trajala več let in se vedno bolj ostrila. Saj je še v za; četku 1923. Francija vkorakala z voj; sko v Nemčijo in zasedla Porurje.
Ozračje se je začelo jasniti v Evro; pi šele s sklepom pogodbe v Locarnu, ko sta si Stresemann in Briand podala roke v spravo, in je Nemčija stopila nato v Zvezo narodov. Od tega časa se razmere znatno boljšajo. Nemška voj;
Ako hočem povedati resnico, mo; ram priznati, da mi take zabave niso nikdar posebno ugajale in da bi tudi v tem čudnem trenutku zelo rad od; klonil; noč je namreč nastopala in tru; den sem bil že radi dosedanjih napo; rov; videl pa nisem nobene možnosti, da bi se odtegnil; bal sem se tudi, da bi z odklonitvijo porušil duševno ravnotežje ubogega prijatelja. Seve; da, ako bi se bil mogel zanesti na Ju; pitrovo pomoč, bi brez obotavljanja s silo poskušal spraviti blazneža do; mov. Nrav starega zamorca sem pa predobro poznal, da bi mogel upati, da mi bo pomogel v osebnem boju s svojim gospodom. Niti najmanj nisem dvomil, da je ta obseden od ene tistih groznih pravljic o zakopa; nih zakladih, katere so na jugu brez; številne, in da je bila njegova domiš;
1 ji ja ojačena z najdbo skarabeja ali pa tudi z Jupitrovo trdovratno trdit; vijo, da je hrošč zlat. Človeka, ki je I
na odškodnina se je znižala najprej v Londonu s plačilnim načrtom Ameri; kanca Dawesa, nato pa v Flaagu z no; vim Joungovim načrtom. Angleške in francoske čete so začele izpraznjevati nemško ozemlje ob Renu, tako da bo v doglednem času zginil iz Nemčije poslednji tuji vojak. V Kellogovi po; godbi so proglasile skoro vse države sveta vojno za zločin in Briand je na zadnjem zasedanju Zveze narodov govoril celo o Združenih državah Ev; rope.
Ali se bliža torej človeštvo res dobi trajnega miru? Mi nismo tega mnenja. Zakaj kljub vsemu govorenju ó miru in razorožitvi se skoro vse države v Evropi in tudi Amerika z vso silo obo; rožujejo in trosijo za vojsko leto za letom niilijarde in milijarde. Da to silno oboroževanje ne služi miru 7n bratstvu med narodi, je jasno. Čemu se rabi orožje, ve vsak otrok.
Tardieu je zmagal.
Novi predsednik francoske vlade Andrej Tardieu se je brž po sestavi ministrstva predstavil parlamentu, kjer se je imela odločiti njegova uso; da. Proti vladi so nastopil ne samo so; cialni demokratje, radikali in komuni; sti," temveč tudi voditelj nacionalistič; ne desnice Franklin Bouillon (čitaj Franklčn Bujon), ki je očital Briandu preveliko popustljivost napram Nem; eem. Dokazoval je, da zida Nemčija
bil že itak nagnjen k čudaštvu, so take malenkosti prav lahko zapeljale v zmoto — posebno ako so se skladale s Pr.ejšnjimi njegovimi priljubljenimi mislimi. Spomnil sem se tudi na be; sede ubogega človeka, da je hrošč »predznanilec njegove sreče.« Bil sem zelo žalosten; končno sem se pa o ju; načil in sklenil krepko kopati, da bi sanjaču čim hitreje in gotovo doka; zal, da je moje mnenje pravilno.
Ko smo prižgali svetilke, smo se vsi spravili na delo z gorečnostjo, kakršna bi bila vredna pametnejše stvari; ko je padla luč na naše postave in orodje, sem nehote mislil, kako sli; kovito skupino da tvorimo in kako čudno in sumljivo se mora zdeti naše delo vsakemu prišlecu, ki bi slučajno zašel v našo bližino.
Kopali smo brez počitka skoraj dve uri. Govorili smo le malo. Naša glav; na skrb je bil pasji lajež; pes se je 1 za naše delo izredno zanimal. Končno
vojaške mostove in nove ceste, da raz; vija velikopotezno letalstvo in da vež; ba mladino v vojaškem duhu, kar po; meni v bistvu pripravljanje na novo vojno. Francija mora biti oprezna in ne sme izprazniti porenskega ozemlja, prej nego dobi od Nemcev zaneslji; vih jamstev. Radikalni politik Franc Albert je pa načelniku vlade očital ravno nasprotno: da je namreč na; sprotnik sporazuma z Nemci in zahte; val od njega, naj izprazni do 30. junija 1930. brezpogojno porensko ozemlje. Francija mora pokopati vse spomine na svetovno vojno in delati resno za mir in bratstvo med narodi.
Tardieu je bil zato v nevarnosti, da se združita proti njemu levica in desni; ca in spravita vlado v velike škripce. Toda Tardieu (čitaj Tardjé) in Briand sta se odločno branila. Briand je tako učinkovito in prepričevalno zagovar; jal svojo politiko z Nemčijo, da se je Franklin s prijatelji glasovanja vzdr; žal in omogočil vladi nad vse lepo zmago. Za vlado Tardieu;Briand. je glasovalo 332 poslancev, proti pa 256. Večina sestoji torej iz 76 glasov. V Nemčiji so z Briandovim govorom ze; lo zadovoljni. Listi pišejo, da že več let ni imel takega govorniškega uspe; ha. Iz glasovanja v francoskem parla; mentu sklepajo, da se bo tudi pod no; vo vlado nadaljevala politika spora; zuma z Nemci.
je delal tak vrišč, da smo se bali, da bo opozoril ljudi, ki se lahko slučajno klatijo v bližini, ali natančno pove; | dano: tega se je bal Legrand — jaz bi bil vesel vsake prekinitve, ki bi mi omogočila, spraviti duševno bolnega domov. Jupiter je končno zelo učin; kovito prekinil lajež; z zagrizeno od; ločnim obrazom je stopil iz luknje, za; vezal živali gobec s svojo naramnico in se s tihim, resnim smehljajem vrnil k svojemu delu.
Ko sta dve uri minili, smo dosegli globočino petih čevljev; o zakladu pa : še ni bilo sledu. Naredili smo odmor. | Začel sem že upati, da je burka kon; i čana. Legrand si je medtem zamišlje; j no obrisal obraz in začel znova. Izko; j pali smo cel krog s premerom štirih i čevljev; sedaj smo obseg zvečali in ! luknjo za dva čevlja poglobili. Kljub | temu nismo nič našli. Iskalec zlata, ki se mi je resnično smilil, je nazadnje splezal iz jame z najgrenkejšim ra;
Kaj nam z dežele pišejo?
S Pivke.
Postojna. — K večnemu počitku smo spremili 76. letnega Mihaela Ko; vača iz Stare vasi. Pokoj njegovi duši! — 27. oktobra so se tudi pri nas otvo; rile razne javne zgradbe: vodovod, dom Balille, kasarna za orožnike ter šola in kasarna za orožnike v Kačji vasi. Prišel je minister De Bono, ki je pred desetimi leti bil že v teh krajih kot major. V kratkem nagovoru je re; kel zbranemu občinstvu, da ne spozna več Postojne, ker vidi drugačne obra;
ze kot takrat in tudi toliko novih na; prav. — Osem dni pozneje pa so praz; novali obletnico zmage. Svečanost je nadlegovalo neugodno vreme.
S Krasa.
Klane pri Gorjanskem. — (Zlata poroka. — Občinska pri; p a d n o s t.) — Majhna je naša vasica, a je vendar imela te dni svoj poseben dogodek. Dne 23. oktobra sta prazno; vala 50 letnico zakona Anton in Urša Zavadlal, častitljiva zakonca, ki sta ta dan v popolni čvrstosti po sloves;
nem sv. opravilu v cerkvi v Gorjam skem zbrala k veseli svatbi na svojem domu ožji krog znancev in sorodni« kov. Bog Vaju nadalje ohranil
Pri znani zadnji preuredbi je prišla naša vas — ker je prej pripadala k ob« čini Brestovica — z isto vred pod ob« cino Opatje selo, ki je od nas vsaj 15 km oddaljeno, dasi imamo mi Komen skoroda pred nosom. Vložili smo že pred časom prošnjo za premembo te uredbe, ali odgovora ni še od nikoder. Prosimo vljudno pristojno oblastvo za primerno zanimanje.
Temnica. — Iz naše vasi se je pre« selilo že čez 20 deklet in fantov v Juž« no Ameriko. Izseljevalna bolezen se širi posebno med mladino, ki izgublja veselje do domačega dela in ne ve, da je v tujini zaslužek združen s težjim delom, nego je delo pri domačem go« spodarstvu. Neizkušena mladina sili iz domače hiše, v kateri ni ~ stradala kruha, misleč, da je'bolje biti hlapec in dekla v tujini, nego delati v domači hiši pri domačem gospodarstvu. Izse« ljevanje požre tudi — na škodo do« mačega gospodarstva — mnogo de« nar j a za rpevozne stroške. Marsikdo se v tujini prekasno kesa. Tisti, ki ste še doma, pomislite na; vse to, preden se odločite na pot.
Iz Vipavske doline.
Gojače na Vipavskem. — Nedeljo sv. Justa, našega cerkvenega pattrona, smo praznovali z vso slovesnostjo, ki je niti dopoldanski nalivi z burjo niso mogli kaliti. — Popoldne po litanijah nam je pa zjasnjeno nebo omogočilo, da se je izvršil blagoslov novega zna« menja — kapelice Kristusa Kralja. Iskrena hvala preč. g. dr. Brumatu za njegov pomenljiv govor! Čast fantom in dekletom za okusno ozaljšan je cer« kve in kapelice. Kristus Kralj pa naj kraljuje nad našo vasjo in jo bra« ni nesreči
Ravne nad Črničami. — Na praz« nik vseh svetnikov je v Črničah zvo« nilo k litanijam, pri nas pa je javljal zvon žalostno vest, da gori. Ogenj je bil podtaknjen živalskemu hlevu Leo«
zočaranjem v obrazu in začel počasi in nevoljno oblačiti svojo suknjo, ka« tero je v začetku dela odložil. Rekel nisem nič. Jupiter je na miglaj svo« jega gospoda začel pobirati orodje. Ko je bilo to storjeno in ko je psu od« vzel zadrgo, smo se molče obrnili pròti domu.
Naredili smo morebiti kakih dva« najst korakov v tej smeri; kar je Le« grand z glasno kletvijo planil na Ju« pitra in ga zgrabil za ovratnik. Pre« strašeni Jupiter je odprl usta in oči na stežaj, spustil lopato in se zgrudil na kolena.
»Ti, lopov!« je rekel Legrand, si« kaje skozi stisnjene zobe, »ti peklen« ski črni hudobnež! — Govori ti re« čem! — Odgovori mi takoj, brez ovin« kov! — katero, katero je tvoje levo oko?«
»Oh, ti ljubi Bog! Gospod Viljem, ali ni to levo oko,« je rjul Jupiter pre« strašen položil svojo roko na svoje
polda Bovcona na hšt. 15. Živino so rešili, vse drugo pa je zgorelo do tal, krma in stelja za 10 glav živine. Pač huda nesreča za gospodarja. — Sreča v nesreči je bila le, da se pri hudi bur« ji, ki je raznašala ogorke na vse stra« ni, ni vnela cela vas pri cerkvi. Ali bo« mo še dolgo odlašali z napravo vodo« voda? Nad vasjo izvira studenec, a pri požaru smo morali voziti vodo iz je« za. Sloga jači, nesloga tlači.
Črniče. — Naše občinsko pokopali« šče je dobilo po dolgih letih vendar čedne j še lice. Do sedaj je bilo prava občinska gmajna, brez poti in brez vsakega reda grobov. Vsa čast občin« ski upravi, da se je zavzela tudi za naš zadnji počitek, kjer bomo čakali vsta« jenja. Lepe, z betonsko ograjo ograni« čene in s peskom posute poti so spre« menile to gmajno res v mirodvor. Red je povsod lepa reč, zlasti pa na posve« čenih in blagoslovljenih krajih. — Imeli smo 30. oktobra zahvalno služ« bo božjo za rešitev prestolonasledni« ka in pri blagoslovu z Naj svetejšim so bili uniformirani šolski otroci ko« mandirani v »pozor« namesto na ko« lena. Ni se nam dopadlo — in otro« kom tudi ne. Pred Kristusom Gospo« dom naj se vsako koleno upogne. Pri« čakujemo za bodoče slučaje več res« ničnega verskega čuta.
Iz Gor.
Grgar. — Na god grgarskega pa« trona sv. Martina tik pred slovesno službo božjo se je preselila v večnost mati našega g. kurata Filipiča —• Ka« tarina Filipič v častitljivi dobi 80 let.
Duhovnike, ki so se zbrali k cer« kveni slovesnosti, in vse grgarsko ljudstvo je žalostna vest zelo potrla. Mati Katarina Filipič je bila mati ka« kršnih si želimo mnogo: žena skrbi in dela, molitve in tihih žrtev. — Zdi se, kakor da jo je hotel sv. Martin popla« čati, ko jo je poklical k sebi vprav na svoj godovni dan. — Pogreb se je vr« šil v sredo dne 13. nov. ob 10. uri. Sv. mašo zadušnico in pogrebne obrede je opravil veleč. g. dekan solkanski. Številna udeležba ljudstva in duhov«
desno oko in trdno držal tam, kot da bi se bal, da mu ga bo njegov gospod takoj iztrgal.
»Saj sem si mislil! — Saj sem ve« del!« je zaklical Viljem, spustil za« morca in parkrat poskočil v veliko začudenje svojega služabnika, ki je vstal in nemo gledal mene in svojega gospoda.
»Pojdita! Nocoj moramo,« je rekel ta, »igra še ni izgubljena,« in šel nazaj k tulipanu.
(Dalje.)
Kraševke in Tržačanke, Notranjke in Goričanke, pravijo, da „PEKATETE“ ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete.
Naročite si »Družino!"
ščine je spet pokazala, kako zelo lju« bi naše ljudstvo svoje dušne pastirje in kako visoko ceni starše, ki so vzgo« j ili kakega otroka za svetišče.
Tolmin. — (Otvoritev vodo« voda. — Spor. — Vernih duš dan. — Izselit ev.) — Dne 27. okt. popoldne se je vršila slovesna otvori« tev novega vodovoda. Hvala Bogu, vendar je prišel dan, da smo dobili vo« do, tako težko pričakovano. — V no« či od sobote na nedeljo sta se pred gostilno v Zalogu dva mlada fanta ne« kaj sporekla. Grozila sta drug druge« mu in si očitala razne neumnosti. Po« tem sta se razšla. Ko sta se pa kmalu nato vnovič srečala, je eden izmed nji« ju v pijanosti potegnil iz žepa majhen nož in zabodel drugega dvakrat v hr« bet ter pobegnil. Pa so ga orožniki kmalu dobili in ga zaprli. Drugi je šel pa k zdravniku iskat pomoči. Surovo dejanje vsi odločno obsojajo. Fantje, kje je vaš ponos?! — Na praznik vseh svetnikov je bilo jako slabo vreme. Kljub temu se je po blagoslovu vršila običajna procesija na pokopališče. Radi dežja in vetra pa niso mogle go« reti zvečer svečke na grobovih kot je pri nas vedno navada. Zato so jih pri« žgali na večer vseh mrtvih, da je bilo vse pokopališče kot morje lučk. — V torek je odšla za možem v Ameriko g. Lukežičeva z Volati j z malo hčer« ko. Mislili so še drugi, da se ji pridru« žijo, pa je bil menda parnik prepolen.
Volče. — (Sv. Lenart. — Poro« k a. — Vodovod). — 6. t. m. smo praznovali farnega patrona sv. Le« narta. Pridigo in slovesno sv. mašo je imel preč. g. dekan tolminski. Bog ga živi in ohrani mnogo let naši dekaniji. — Petja v cerkvi smo bili vajeni bolj« šega in celo prav izvrstnega. Danes je zbor premajhen, zato ne more priti do veljave. Dekleta in fantje, ki imate kaj pevskega daru, pristopite k zboru, da doseže staro veljavo in pride še na« prej! — Ves dan je vladalo veselo raz« položenje. Tudi kramarji in krčmarji so imeli svoj dobiček, saj cen niso še znižali.
Naša fara je velika, a poroke so po« stale redkost. Vendar se je ojunačil Štefan Rusič iz Ušnika ter pripeljal 9. t. m. v svoj domek nevesto Frančiško Jelinčičevo od Pavlinča iz Rutov. Bo« dita srečna!
Naš stari vodovod v gorenjem kon« cu vasi je v zelo slabem stanju, da nismo noben dan gotovi, da ne ostane« mo brez vode. Na županstvu pravijo, da je odmerjena prav pičla vojna od« škodnina za popravo starega vodo« voda. Mi pravimo, da je nujno potre« ben za vas Volče čisto nov vodovod. Star, tudi popravljen, bi bil nezado« sten. Ugodni trenutki za nov vodovod so bili zamujeni. Občina lahko izvede že pripravljen načrt. Upajmo, da smo dobili v tolminskem županstvu mater, ki bo tudi za nas skrbela, in ne ma« Čehe.
Bakovski Vrh. — (Ples.) — Več« krat sem moral letos hoditi po oprav« kih čez Vrh. Začudil sem se, ko sem pet ali šest nedelj skoraj zaporedoma slišal škripajočo harmoniko in videl 1 plesno norenje. Sosedje se morajo iz«
seljevati in iti s trebuhom za kruhom, doma pa tako nepremišljeno zaprav; ljanje z neumnimi plesi. Pred kratkim je skoraj prišlo v neki hiši do krvave; ga pretepa! Da je dandanašnja mia; dina neugnana, to vemo, zato smo pa prepričani, da leži vsa teža plesne no; rosti na onih, ki dajajo mladini potu; ho s tem, da ji pod svojo streho do; voljujejo plesno kugo.
Popotnik.
Otalež. — (Shod sv. Katarine.
—	Poroka. — Novi grobovi.)
—	V ponedeljek 25. t. m. bo v Otaležil običajni cerkveni shod sv. Katarine z znameintim darovanjem s svečami okoli oltarja. Vsi častivci naše patro; ne iskreno vabljeni in dobrodošli! — Dne 12. okt. sta se tu prva poročila po novi postavi dolgoletna cerkvena pev; ka Katrca Brejc iz znane Brejčeve družine v Otaležu z Jernejem Lapa; njem iz Jageršč, sinom zidarskega mojstra, sedaj posestnikom v Jaznah, po domače v Rupi. Številni svatje so prišli v cerkev brez godca in se veselo zabavali ves dan. Tako je prav! Druži; nama vsa čast! Obilo sreče! —Prvega septembra je po dolgem bolehanju umrl Konrad Zajc, trgovec v Lazcu. 14. nov. pa je preminul v Masori Blaž Respet, znani zidarski mojster, ki je nad leto dni prenašal mučno bolezen in bil na dve uri in pol oddaljenem do; mu petkrat previden s tolažili za umi; raj oče. Pri pogrebu je pel moški zbor iz Jageršč. — 29. oktobra je umrl v Lazcu Jernej Uršič, ki zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Vsem rajnim naj sveti večna luč!
Cerkno. — (O dhod. —- Tatvi; na.) — Prejšnji teden je odšel od nas tukajšnji didaktični ravnatelj g. Peter Cella. Bival je več let med nami in se je ponovno zavzel za podrejeno mu učiteljstvo. — Na praznik vseh svet; nikov zvečer je vlomil v tukajšnjo kavarno Moškat neki pred kratkim sem doseljeni brivec. Orožnikom se je posrečilo vlomilca takoj zasačiti in mu odvzeti večinoma ves pokradeni denar, baje okrog 300 lir.
Lazeč pri iDtaležu. ; (S v e ž grob.) — Komaj so odzvonili zvonovi rajne; mu svaku Konradu, že je legla Cilka Lipužičeva iz ugledne družine Zidar; ske v Lazcu. Šest tednov je upala, da zmore zavratno bolezen, slednjič se je vdala in pobožno prejela sv. zakra; mente za umirajoče. Veselila se je mladosti, veselila sreče, veselila živ; ljenja, Bog pa jo je 5. t. m. poklical v boljše življenje. Svoj 26. rojstni in imendan bo praznovala nad zvezdami. Kako je bila_ priljubljena rajna Cilka nam vsem, je pričal njen pogreb: zbra; lo se je ljudi kakor ob nedeljah. De; kleta in prijateljice so ji spletle in ne; sle v sprevodu in ob krsti nešteto šop; kov in sedem velikih vencev, fantje pa tri, a največji in prekrasen je bil ve^ nec fantov iz Lazca, ki so tako sočut; no izkazali dragi prijateljici zadnjo čast. Njena duša pa naj nad zvezdami uživa večno pomlad!
Soča. — (Novi zvonovi.) — Dne 17. oktobra je tudi naša cerkev dobila dva nova zvonova, srednjega in manjšega, ki smo ju že toliko časa
pričakovali. Blagoslovil ju je v nede; ljo dne 27. oktobra popoldne bovški g. dekan ob asistenci drugih duhov; nikov. Zvonova je vlila livarna Broili v Vidmu in tehtata oba skupaj 758 kg. Še isti dan ju je dvignil v zvonik g. Franc Fon iz Bovca in isti večer so vsi trije zvonili. Z veseljem smo jih po; slušali, ko so prvič zapeli in Bog daj, da bi jih še dolgo v bodoče. Škoda, da nas radi neugodnega vremena ta slo; vesni dan niso mogli obiskati sosedje.
Iz goriške okolice.
Šempeter pri Gorici. — Prihodnjo nedeljo 17. t. m. bomo imeli pri nas velik praznik: prevzvišeni knez in nad; škof nam bo posvetil našo na novo pozidano župno cerkev. Po 13 letih,
3 mesecih in 9 dnevih bomo imeli zo; pet sv. opravilo v domačem farnem svetišču. Dne 6. avgusta 1. 1916. smo imeli med treskanjem granat in div; janjem vojne vihre zadnjo nedeljsko službo božjo v naši stari farni cerkvi. Sv. mašo je bral naš solkanski rojak, sedanji škof dr. Srebrnič. Ravno med njegovo pridigo je bilo streljanje naj; hujše, vendar je večina faranov ostala mirno na mestu. V torek 8. avg. po; poldne, ko so že skoro vsi vaščani za; nustili Šempeter, je bilo odnešeno tudi Najsvetejše. Padale so granate in raz; padale hiše.
Prihodnjo nedeljo pa bomo zopet praznovali sveto slavje v ponosni farni cerkvi. Zidana je v romanskem slogu. Dela je izvršila v splošno zadovoljnost tvrdka Constantini pod vodstvom »ob; novitvenega urada« (Ufficio costru; zioni), ki nam je šel vedno na roko. Glavno oltarno sliko: sv. Petra, ki pri; diga na binkoštni praznik ljudstvu, je lepo izvršil slikar Cadorini iz Benetk. Glavni oltar je postavljen po vzorcu oltarja v Sikstinski kapeli v Rimu. Središče mu tvori dva metra visoki križ Izveličarja, ki ga je umetniško do; vršeno izdelal naš umetnik g. Gorše. Za pozidavo naše nove župne cerkve imata največ zaslug g. Švara iz Vrtoj; be, ki je uredil začetna dela, in naš g. župnik Berbuč, ki je res neumorno m požrtvovalno sodeloval pri zgradbi. Sv. opravilo prihodnjo nedeljo bo imel nians. Valentinčič. Pri tej priliki se bo; mo v hvaležnosti spomnili tudi vseh drugih, ki so se živo trudili pri obno; vitvi našega farnega svetišča, a iz skromnosti nočejo biti imenovani. Pridite v nedeljo v Šempeter!
Renče. — (Rop.) — V torek 5. t. m. okoli 6. ure zvečer so vdrli v naš pošt; ni urad trije neznanci. Našli so tam poštar ja, ki je ravno zaključeval dnev; no delo, in še nekega poštnega usluž; benca. Dva sta namerila na nju napeta revolveria in jima zagrozila, drugi ie začel pobirti po mizi in blagajni. V hitrici je zbral òkrog 1500 lir v denar; iu in znamkah in potem s svojima zlo; činskima tovarišema zginil v temo. Varnostno oblastvo je takoj začelo zasledovati drzne roparje, toda jih do sedai, kolikor nam je znano, še ni iz; sledilo.	T
Solkan. — Naša cerkev postaja pre; velika, pa ne po krivdi našega g. de; kana in tudi ne vedno po naši krivdi,
ampak radi privlačne sile Amerike. Ne ena ladja ne gre v Ameriko brez Sol; kancev. Pred osmimi dnevi jih je zopet odšlo sedem, sedaj se napravlja druga skupina. Gotovo si Amerikanci pred; stavljajo Solkan za velemesto, kajti v eni sami gostilni v Buenos;Airesu se je nekega večera znašlo 75 Solkan; cev. Tudi rekord. Pred vojno je bilo v Solkanu par sto mizarskih delavnic, sedaj ne vem, če jih je dvajset. Še mnogo več bi jih odšlo v Ameriko, ko bi imeli »frejkarte«. Zato se pa »tro; štajo«, da bo letos zima hujša od lan; ske, potem jo bodo pa kar peš udarili po zamrzlem morju v deželo pesov. — Pa še nekaj:	Ulica, kjer stanujejo
orožniki, je tako ozka, da je vsako srečanje nevarno. Zato prosimo žu; panstvo, da vsaj na tem kraju čim; prej razširi cesto in od strani one ne; varne razvaline. Pot je tukaj tako ozka, da je res za vsakega pešča in voznika nevarna, kajti dva voza se tu ne moreta izogniti. In v tej ulici se na; haja še šola! Kako nevarno je za otro; ke, ko gredo iz šole, ako pridrvi mi; mo avtomobil!
Iz Istre.
Socerb. — (P o ž a r.) — V torek 29. oktobra ob 5. uri popoldne je nena> doma izbruhnil požar pri hišni števil; ki 16 pri gospodarju Antonu Barutu. Pogorel je hlev in oder sena. Velika sreča je bila, da so bili ravno takrat v vasi orožniki iz Kozine, ki so si prišli ogledat socerbski grad. Takoj so pri; skočili na pomoč in pomagali reševati bližnja poslopja; brez njihove pomo; či bi še veliko več zgorelo, ker so bili ljudje razkropljeni vsak po svojem delu. Zato bodi orožnikom iz Kozine na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala za njihovo odlično pomoč.
Dolina. — (Tudi ogenj.) — Niti teden dni po požaru v Socerbu je dne 4. novembra okrog 9. ure zjutraj na; stal ognej v novi hiši pod Kroglami na številki 221 pri posestniku Jožefu Prašelu, po domače »Škrbcu«. Vnelo se je nad hlevom in v najkrajšem ča; su je bilo celo poslopje, hiša in hlev. v plamenih. Prihiteli so ljudje in rešili živino, večino hišne oprave in vse vino iz kleti. Z veliko požrtvovalnost; jo so reševali iz gorečega poslopja, ko se je že udiralo nad njimi. Niti šest let ni od tega, ko si je mladi gospodar z velikim trudom sezidal novo po; slopje; varčeval je in marljivo delal, da poplača dolg, a v eni uri mu je ogenj vničil vse. Tudi denar prodane junice je zgorel. Sicer je bil zavaro; van, a zavarovalnina mu ne zadostuje, da pokrije vso škodo. Naj bi mu so; sedje priskočili na pomoč vsak z rjuho sena za prvo silo. — V dveh letih je to že četrti požar v naši vasi. Kako bridko občutimo vsi pomanjkanje ročne brizgalne za prvo silo! Predno pridejo gasilci iz mesta, kot so prišli tudi v tem slučaju, že vse pogori. Imamo nad vasjo v Maganjevcu mo; čan izvirek, ki niti v najhujši suši ne usahne. Če bi tam bila velika shramba vode, bi vodna moč sama gasila, in bi niti ne bila potrebna brizgalna.
suo
smo
Kmetje! Težko delo imate in celo leto morate delati.
A Vi imate vsaj delo. Mnogo jih je, ki ga nimajo, Mnogi si želijo dela in nič drugega ne iščejo kot delo, da si bi kaj zaslužili.
Kmetje! Zelo pičlo plačo dobivate za svoje delo.
Toliko pa vendar imate, da vsaj ni* ste lačni in da Vam ni treba kruha beračiti. Koliko skrbi Vam je 's tem od* vzete. Če bi drugi, ki tudi nosijo težke križe, imeli vsaj vsak dan svoj kos kruha in redno stanovanje! Koliko skrbi jim bi bilo odvzete?
Kmetje! V skromnih razmerah in stanovanjih živite!
A Vi imate vsaj svoje bivališče in ne stanujete kot podnajemniki v ža* lostnih luknjah, v postrešjih in nimate strahu, da Vas lepega dne vržejo na cesto.
Kmetje! Vi morate še delati, ko je za druge že zazvonila ura počitka.
A Vi ste lastni gospodje, niste sužnji dnine, Vas nihče ne tišči v ozke in nezdrave delavnice, v nevarne ru* dokope. Vi živite v prosti naravi.
Dragi kmetje! Ne pozabite, da se tudi drugim slabo godi, milijonom se godi slabše kot Vam. Zato ne zametuj* te svojega stanu. Časi so težki, a ne bodo vedno enaki. Kmetski stan je star kakor človeštvo; iz njega je vse ostalo izšlo in bilo zopet zgrajeno na kmetskem stanu, če je propadlo.
Zato pa bodite ponosni na svoj stan. Ne bodite taki, kot jih je mnogo, ki sprejmejo raje najbolj zaničevalno delo v tvornici, nego da so svoji go* spodje na svoji zemlji.
Kmetje! Zavedajte se, da ste Vi hrbtenica celotnega naroda. Z Vami narod živi ali propade.
Koprščina, Osapska dolina in Breg. Poljski pridelki: žita sejemo bolj malo, v zadnjem času nekaj več. Koruza je dala srednji pridelek, enako tudi krompir; fižola je bilo malo, enako tudi zgodnjega graha, pese in repe.
Trta je v splošnem obrodila mnogo bolje nego druga leta. Vino je zelo dobro in gre po ceni od 1.50 do 1.70, večinoma v Trst. Lanskega vina je ostalo prav malo, le kolikor se ga je pokvarilo. Iz njega smo napravili je* sili.
Sadje: v tem oziru smo pri nas še zelo zaostali. Mnogo je škodila lanska suša in zadnja zima, potem pa mrčes. Imeli smo samo črešnje in nekoliko marelic ter nekaj smokev, kolikor jih ni zmrznilo. Naši lepi oljčni nasadi so uničeni za desetletje in več. Sadje prodajamo v Trst in s cenami smo bili letos v splošnem zadovoljni. Črešnje so šle na Dunaj.
Živina: število se je skrčilo, ker je letos že drugo leto pičli pridelek krme. Sena je bilo komaj polovico srednje letine, otave še ne četrtina, detelje so
dale nekaj nad polovico. Mleko pro* dajamo v Trst in je cena doma v sploš* nem 1 liro za liter, v Trstu ga prodaja* jo mlekarice (po hišah) po 1.40.
Splošni gospodarski položaj:	v
Osapski dolini za spoznanje boljši od lanskega, drugod slabši radi nizkih cen vinu, mleku in popolnoma izpadlega pridelka oljk. Marsikateri je napravil culico in šel črez lužo.
Severna Istra in Brkini.
Poljski pridelki (žita, krompir itd.) so dali v splošnem srednjo letino, ra* zen v herpeljski občini, kjer ni bilo skoraj nobenega zelja in repe.
Trta prihaja v našem ozemlju prav malo v poštev, ker jo goje kmetje ve* činoma le za lastno vporabo, če izvza* memo vasi Črnotiče, Kastelec in So* cerb. Cena je 1.50 do 1.80.
Sadje: črešenj je bilo v splošnem malo, a bile so lepe in smo jih dovolj dobro prodali; jabolk okoli Herpelj do Podgrada prav malo, v nekaterih br* kinskih vaseh mnogo, češpelj okoli Herpelj malo, drugod zelo mnogo, ore* hov in lešnikov pod srednjo letino.
Živina: število mlečnih krav in ži* vine sploh stalno pada, ker so kme* tovalci prisiljeni prodati, da krijejo druge potrebe. Zato je tudi mleka ved* no manj. Cena mleku od Podgrada do Herpelj 75 do 90 stotink za liter, kuha* nemu maslu 20 lir, surovemu (čajnemu) 16 do 17 za kg. Krčenje števila živine zavisi tudi od pičlega pridelka krme, ker smo v splošnem pridelali komaj polovico sena, otave pa skoraj nobene.
Splošni gospodarski položaj je za spoznanje boljši od lanskega, vendar se izseljevanje širi od vasi do vasi. j Mnogi se izseljujejo brez pomisleka, j posebno dekleta tudi iz boljših družin. Izseljevanje gre večinoma v Argen* tino.
Reška dolina.
Poljski pridelki: pridelek pšenice pi* čel radi pozebe, ostala žita boljša, ko* ruza zelo dobro, krompir izvrstno, fižol in grah dobro, pesa, korenje, repa in zelje srednje.
Trta: trtoreja je pri nas slabo razvi* ta, vina so šibkejša, drugače pa letos prav dobra. Popijemo vse doma.
Sadje: jabolka in orehi so obrodili srednje, črešnje in hruške dobro, češplje zelo dobro, a so imele slabo ce* no. Drugega sadja ni.
Živina in krma: živina za meso je nekoliko padla v ceni; cena mleku je stalna, a se dvigne proti zimi; maslu in siru se cena dviga. Sena in otave je bil pičel pridelek, detelje so v splošnem zadovoljile, paše je bilo radi suše prav malo.
Splošni gospodarski položaj je boljši od lanskega. Letina je bila dobra iz* vzemši krmo. Cena drvu je visoka, za* služek z vožnjami dober. Vsled javnih del in živahnega stavbenega gibanja v Bistrici so bile tudi delavske prilike boljše od lanskih. Vendar pa preosta* ja delavskih sil, ki iščejo posla v Ar* sentini; nekaj družin se je izselilo v Bosno.
Vremska dolina.
Poljski pridelki: italijanske pšenice o pozeble, pridelka nič. Domača pše* niča je dala slab ali sreden pridelek; koruza nad srednji pridelek, rž prav dobro, ječmena malo, oves je komaj vrnil seme, plevel ga je prerastel. Ajda je dala dvakratno seme. Krompir srednje ali prav dober, fižola malo, graha še manj, pese in korenja malo, zelja malo, repe bo dovolj.
Trta nas je razočarala, ker je pride* lek vina za polovico manjši od navad* nega; zato pa je vremščina izborna. Cene še nima, ker jo prodajamo spo* mladi, a upamo, da bo po 2 liri liter.
Sadje: črešenj malo v dolini, zelo mnogo na Barki in bližnjih više leže* čih vaseh. Češpelj v vseh vaseh z nad* morsko višino 500 do 600 m izredno obilo, v dolini malo. Jabolk smo priča* kovali obilo, a jih je bilo malo, v kra* jih »češpljeve obilice« pa skoraj nič. Drugega sadja pa skoraj nimamo.
Živina in krma: ceno živini odločajo bližnji semnji (Bistrica, Divača, Seža* na, Herpelje, itd.), zato ni dvakrat enaka. Mleko gre po 80 stotink do 1 lire, sir po 9 — 9.50, presno maslo po 12 in če je bila smetana odvzeta s po* snemalnikom, še več.
Krme je bilo v obče malo, otave sko* raj nič.
Splošni gospodarski položaj je ne* koliko boljši od lanskega, po nekod mnogo boljši, prav dober pa ni nikjer. Z izkupičkom za sadje so ljudje komaj za silo pomašili velike vrzeli, ki jih je napravila lanska mizerija. Krompirja in polente bo letos, a denarja? »Njega od nikoder ni«! Tu pa tam proda kdo gnezdo prašičkov, drugega pa nimamo, kar bi se dalo zamenjati za lirice. Ljudje se izseljujejo.
Pivka.
Poljski pridelki: pšenica je dala do* ber pridelek, bilo bi je še več, da ni bilo pomrzline. Ječmen je pomrznil, oves lep. Krompirja je bilo izredno ve* liko in lepega, fižol je dobro obrodil, a sadili so ga malo, ker je manjkalo semena. Pesa, korenje, repa: vse dobro obrodilo.
Sadje: jabolk ni bilo dosti, ker ni drevje spomladi cvetelo, izredno mno* go pa je bilo hrušk * tepk in češpelj, ki jih je ljudstvo pridno sušilo v »paj* štrah«. Češplje so vozili večinoma v Gorico, a niso bili zadovoljni s cenami.
Živina in krma: debela živina ima ceno 3.80 do 4 lire, teleta 5, mleko pa plačujejo po maščobi, in sicer od 50 do 80 stotink za liter. Skrčilo se je število živine, ker je bilo sena polo* vico manj od navadnega pridelka; otave je bilo tudi manj kot navadno, lucerna in detelje so uspele dobro. V nekaterih krajih so dobili štiri dobre košnje.
Splošni gospodarski položaj je ne* koliko boljši od lanskega, a kljub te* mu silijo mnogi v Argentino.
Gornji Kras.
Poljski pridelki: žito je dalo srednje dober pridelek, koruze je bilo zelo
malo, ajde srednje. Krompir je obro» dii prav dobro, fižol srednje, grah ne pride v poštev, pesa in repa srednje.
Trta: vinska letina dobra. Cena te* ranu je 2.20 do 2.60, a prave kupčije še ni in se prodaja le med domačini
Sadje: za naš Kras pridejo v poštev le hruške, ki so pa letos prav malo obrodile.
Živina in krma: cena živini zavisi od semnjev, mleko gre po 70 do 80 stot. za liter, maslo gre po 16 lir. Sena smo pridelali zelo malo, otave skoraj nič, detelje je bilo v močnejših legah še precej.
Splošni gospodarski položaj je slab» ši od lanskega, ker imajo kmetovalci vedno več izdatkov kot dohodkov. Izseljevanje je žalibog vedno večje, po večini v Južno Ameriko.
Spodnji Kras.
Poljski pridelki: ko so imeli drugod dež, ga pri nas ni bilo. Od vseh polj» skih pridelkov je bilo nekaj krompir» ja in malo fižola, vsega drugega malo ali pa nič.
Trta je dala v splošnem dober pri» delck izborne kapljice. Kupčija še ni izrazita.
Sadja: ni bilo.
Živina in krma: lani je bila naša živi» noreja izredčena, letos je še bolj, ker je bil pridelek krme skoraj ničev. Micko gre v Trst, cena mu je različna po bližini mesta in gre od 70 stot. do ene lire.
Splošni gospodarski položaj je mno» go slabši od lanskega.
Zgornja Vipava.
Poljski pridelki: vsa žita so dobro obrodila: koruza srednje, krompir, po» sebno holandski je dal prav dober pri» delek, fižola malo, pesa dobra, repa še le bo, a kaže dobro.
Trta je dala srednjo ali prav dobro letino. Mladi nasadi so trpeli od suše. Starega vina je ostalo še nekaj v kle» teh, letošnje gre po 1.30 do 1.50 do Po» stojne in Idrije.
Sadje: črešnje dobre, jabolk prav malo ali nič, hruške srednje ali prav dobro, češpelj malo, breskev malo, smokev nič. Orehe smo posekali, div» jih lešnikov pa je bilo zelo mnogo.
Živina in krma: število živine je raz» redčeno, mleko gre od 65 do 90 stotink. Krme smo pridelali prav malo.
Splošni gospodarski položaj je ne» kaj boljši od lanskega. Hudo breme so davki. Izseljevanje je v polnem teku v Argentino in Belgijo. Kdor proda po» sestvo, gre v Jugoslavijo. Posestva pro» dajajo boljši in najboljši posestniki.
Srednja Vipava.
Poljski pridelki: pšenica in drugo ži» to, kjer ni pozeblo, je dalo povoljen pridelek, koruza je v nižjih legah dobro obrodila, v višjih in peščenih pa ni dala skoraj nič. Fižol in grah sta obrodila srednje. Holandski krompir je obrodil dobro, ostali slabo; pese, ko» renja, repe, zelja pičli pridelek, razen v bolj nizkih legah.
Trta je dala v splošnem srednji pri» delek, ki se prodaja po 1.30 do 1.60, večinoma za domači konsum in doma» čim krčmarjem. Vasi pod Čavnom so bile prizadete od toče in suše, zato je
pridelek pičel. Staro vino je bilo veči» noma prodano.
Sadje: od vsega sadja je bilo le ne» kaj črešenj in še te le v višjih legah, vsega ostalega sadja skoraj nič.
Živina in krma: živine je malo, kar je posledica slabega pridelka krme, in to že obe zadnji leti. Cena živini ni za» dovoljiva. Mleko gre v mlekarno po 60 do 70 stotink, surovo maslo po 12 do 14 lir. Krme smo pridelali manj kot polovico srednje letine.
Splošni gospodarski položaj je slab» ši od lanskega, čemur sta glavni raz» log dve zaporedni slabi letini in mnogo dajatev. Razpisanih je in vrši se polno dražb nepremičnin. Največ izseljen» cev gre v Argentino.
Spodnja Vipavska.
Poljski pridelki: žita so dala dober pridelek, koruza tudi še zadovoljiv, krompirja je bilo precej, nekateri so imeli mnogo fižola, drugi prav malo; mnogo fižola je piškavega. Pese in zelja kakor tudi repe je bilo na ne» katerih njivah precej, na drugih sko» raj nič; zavisi od vlage.
Trta je dala precej zadovoljiv pri» delek izbornega vina, katerega je šlo precej v Idrijo in okolico. Cena mu je 1.60 do 1.80. Staro vino smo prodali ra» zen par izjem, kjer so ga prej previso» ko držali.
Sadje: črešenj je bilo v visokih legah zadovoljivo mnogo, jabolk nič, češ» pel j nič, breskev bolj malo ali srednje.
Živina in krma: živina je pri nas razredčena radi pomanjkanja krme. Kdor ima bolj vlažne in močne lege, je pridelal nekaj krme, drugi manj, otave prav malo, detelja je dala v splošnem tri pičle košnje, jesenska otava, ozi» roma paša je prepozna.
Splošni gospodarski položaj slabši od lanskega, čemur so dokaz dražbe in hudo izseljevanje.
Goriška okolica.
Poljski pridelki: pšenica je obrodila prav dobro, koruza srednje, činkvanti» na je bilo prav malo. Krompir dobro, fižol srednje, grah dobro, pese, zelja in repe malo.
Trta je dala bolj pičel pridelek, ker je napravila veliko škodo toča. Vino pa je zelo dobro in gre po 1.60 do 1.80.
Sadje: črešenj je bilo malo radi po» zebe, hrušk po nekod nič, drugod pre» cej, breskev malo.
Živina in krma: mleko je v vaseh po 80 do 90, v Gorici po 1.10. Krme je bilo razen otave več kot lani.
Splošni gospodarski položaj je slab» ši od lanskega. Bresposelnih je mnogo in zelo živo izseljevanje v Argentino.
Brda.
Poljski pridelki: pšenica, katere se» jemo vedno več, je dala srednjo ali dobro letino, koruza srednjo, krompir, razen pri nekaterih dobro, fižol, grah. pesa, repa srednje.
Trta je dala zelo dober pridelek, škoda je le zmrznjenih trt. Staro vino je bilo prodano razen kakšnih 200' hi, ki so pa sedaj tudi že izginili. Cena novemu vinu je od 1.40 do 1.90. Pro» dajamo ga v videmski okraj, deloma v Gorico in v Gore.
Sadje: črešnje srednje dobro, hrušk malo, češpelj nič, breskve dobro,
smokve in lešniki slabo, orehi srednje dobro. Sadna trga za Brda sta Gorica in Krmin.
Živina in krma: cena živini za zakol je 3.50 do 4 lire, teleta so po 6 lir, mleko gre po 70 stotink do 1 lire, sled» nje v bližini Gorice in Krmina. Ker je bil pridelek krme le za polovico sred» nje letine, se je število živine skrčilo. Otava je precej privrgla.
Splošni gospodarski položaj je za malenkost boljši od lanskega in iz» seljevanje je letos manjše. Izseljujejo se v Argentino.
Banjška planota.
Poljski pridelki: v kolikor ni pšenica pozebla, je dala povoljni pridelek, enako tudi ajda, žalibog je so sejali premalo. Krompir je obrodil obilno le tistim, ki so seme menjali, fižola je bilo precej, korenja in repe srednje, krm» ske pese zelo malo.
Sadje: hruške so precej dobro obro» dile, češplje srednje, enako orehi, leš» niki zelo obilno. Drugega sadja ni» mamp.
Živina in krma: odprodati bomo mo» rali zopet precejšnje število glav, ker je bilo malo krme. Sena je bilo kake 3/i navadne letine, otave pa komaj J4, detelje so dale srednjo letino. Mleko prodajamo v mlekarne po 50 do 70 sto» tink (posneto mleko dobimo nazaj), maslo je imelo ceno od 14 do 16.50 lir za kg.
Splošni gospodarski položaj je ne» kaj boljši od lanskega, a še boljši bi bil, če bi se kmetovalci z večjo vnemo dr» žali mlekarn, ki so danes edini vir naših dohodkov. Izseljevanje se je ne» koliko ustavilo.
Idrijska okolica.
Poljski pridelki: žito je obrodilo ze» lo dobro, krompirja lep, bogat pride» lek, toda ponekod hitro črni, fižol in grah sta obrodila bogato, pese, repe in korenja srednja letina.
Sadje: črešenj je pri nas malo, a so bile lepe, jabolk malo, kjer niso rabili sredstev proti zajedavcem, hrušk je bilo splošno obilo, češplje v solnčnih legah lepe in obilne, orehov nič.
Živina in krma: plemenske živine primanjkuje, ker so jo lani odprodali radi pomnajkanja krme. Zato se teleta lahko dobro spravijo v denar, maslo m mleko gre dobro naprej. S pridelkom krme smo v splošnem zadovoljni, če» tudi bi lahko bilo več. Otava je bila lepa, detelja pa posebno lepa.
Splošni gospodarski položaj je ne» kaj boljši od lanskega, posebno ker ne bo treba kupovati toliko živil kot lan» sko leto. Fantje se izseljujejo večino» ma v Belgijo, ker ne morejo tu v zim» skem času dobiti primernega zaslužka.
Cerkljansko.
Poljski pridelki: pšenica je dala srednji pridelek, koruza prav dober, ječmen slab, ajda sreden, krompir, fi» žol, pesa, zelje, repa pa prav dober.
Sadje: jabolk ni bilo skoraj nič, ra» zen malega v Šebreljah, hrušk prav malo, obilno so obrodile češplje, orehi srednje.
Živina in krma: cena celemu mleku se suče okoli lire, ker dobe kmetovalci za mleko izročeno mlekaricam v sploš»
nem 60 stotink in še posneto mleko na* ! mnogo hrušk, mnogo orehov in lešni* zaj. Živina je po 3.40 do 4 lire, zaklana j kov,v dolini vsega sadja prav malo teleta nekaj čez 6, sir gre po 7 do 8 ali nič.
lir za kg (pri nas ga je	malo), maslo	j	Živina	in krma: cena živini je zado*
po 14.80 do 15.30. Krme	smo pridelali	j	voljiva. Mrtva teleta 6.50, mleko da*
srednje, razen otave, katere je bilo	j	jamo v	mlekarne, ki so prodajale
prav malo.	j	maslo po	15 do 17 lir, sir iz celega mie*
Splošni gospodarski položaj je bolj* ši od lanskega. Izselilo se je mnogo ljudi v Belgijo, Ameriko in Jugosla* vijo, kjer upajo na boljši zaslužek.
Baška dolina
in Šentviškogorska planota.
Poljski pridelki: vse belo žito (pše* niča, ječmen, rž) je obrodilo prav do* bro, le nekateri tožijo o snetljivosti. Koruza ni pri nas doma, a kdor jo je sejal, je bil zadovoljen. Ajda je trpela od suše, potem jo je ponekod še toča oplazila, a kljub temu je bil v splošnem povoljen pridelek. Krompirja je bilo povsod dovolj, enako tudi fižola in graha, pesa, repa, korenje srednje ali dobro.
Sadje: črešenj ni pri nas, jabolk so imeli le malokteri par kg, tembolj so rodile hruške, češpje, orehi in lešniki. Škoda da ni bilo mogoče primerno vnovčiti hrušk in češpelj.
Živina in krma: cena mleku v mie* karnah je 60 do 70 stotink (posneto mleko vračajo), cena maslu od 14.50 do 15.60. Cena plemenski živini je boljša od lanske, enako teletom. Krme ni bilo mnogo, a več kot lansko leto. Enako so privrgle tudi detelje, a kljub temu bo na pomlad marsikomu primanjko* vala krma.
Splošni gospodarski položaj je bolj* ši od lanskega. Bog nam daj le še par takih letin, kot je bila letošnja, pa si bomo nekoliko popravili kosti.
Tolminska okolica.
Poljski pridelki: pšenica in koruza sta obrodili dobro, ajda slabo. Krompir je dal srednjo letino, fižol je lep in za* dosten, repe radi suše malo, korenja srednje.
Sadje: jabolk ni bilo prav nič, hru* ške so obrodile dobro, a vse so ne* zdrave. Orehov in lešnikov polno, a mnogo piškavih.
Živina in krma: cena živini je spom* ladi nekoliko zrastla, v zadnjem času padla, teleta mrtve teže so po 6 do 6.50, mleko po liri, maslo po 14 do 16, sir po 7.40 do 8 lir za kg. Krme, in sicer sena je bilo manj kot za srednji pridelek, otave malo.
Drvu je cena poskočila in zato bodo nekateri sekali, da kaj zaslužijo. Sve* tujemo pa opreznost, ker so gozdovi strašno trpeli med vojno in po vojni; gozd naj ostane za železno rezervo.
Sploišni gospodarski položaj se je nekoliko zboljšal, ker je bila letina boljša, vendar je položaj resen. Mnogo se jih izseljuje v Argentino. Dela ni, zejnlje premalo.
Kobariška okolica.
Poljski pridelki: pšenice sejemo ma* lo, ječmen je bil lep, koruza krasna, kjer so gnojili z umetnimi gnojili, dru* god srednja;' krompirja imajo neka* teri zelo mnogo, drugi srednje. Fižola je bilo mnogo, zato smo ga prodali v stročju 6 vagonov. V ravani je malo korenja in repe, v hribih več.
Sadje: jabolk nič, v hribih je bilo
! ka po 7.50 do 8.50, iz posnetega pa po ! 3.50 do 4 lire za kg. Sena je bilo sred* ; nja letina, enako detelje; otave polo* vična.
Gospodarski položaj ni slab in tu* di napredujemo, saj se porabi iz leta v leto več umetnih gnojil in močnih krmil( orehovih tropin).
Bovško.
Poljski pridelki: koruza in žita so v zrnu lepa, a pridelek je srednji; krompirja je bilo izredno mnogo, tudi fižola, graha, pese, repe in korenja je bilo dosti, kjer je bilo dovolj zgodaj sejano.
Sadje: pri nas ga je sicer v splošnem malo, a kolikor ga je, je obrodilo do* volj dobro.
Živina in krma: živina je številično močno nazadovala, ker že dve leti pri* manjkuje krme. Letos je bila dobra samo prva košnja, druga je radi suše izostala, le v najboljših legah so kosili otavo, detelje so dale le 3 košnje.
Cena mleku se suče okoli 70 stotink, maslo je sedaj 16.80, navadno po 12, sir je po 8, teleta so po 5.
Splošni gospodarski položaj bi bil skoraj nekoliko boljši od lanskega, ze* Io mnogo Bovčanov se je v zadnjih letih izselilo, tako da je doma v sploš* nem malo ljudi.
Kanalska dolina na Koroškem.
Poljski pridelki: pri nas ne pridejo vpoštev ne žita ne koruza, glavna sta krompir in fižol; sta povoljno obro* dila.
Sadje: pri nas rastejo jabolke, hru* ške in orehi, katerih je bilo malo.
Živina in krma: krme je bil prav za* dovoljiv pridelek, a živina ne donaša pravega dohodka, ker niso kmetje ta* ko organizirani v mlekarnicah kot v sosedni Bovški ali Kobariški.
Gospodarski položaj je približno isti kot lansko leto.
Zaključek.
Iz zgornjih poročil sledi:
Poljski pridelki, posebno žita in krompir so obrodili širom cele dežele zadovoljivo, koruza manj.
Trta je dala v vinorodnih krajih iz» boren pridelek, ki pa ni bil povsod za* dovoljiv.
Sadna letina je bila splošno bolj sla» ba, razen za hruške v Gorah in na Pivki ter za češplje na Cerkljanskem, Idrijskem, na Pivki in v Reški dolini.
Živina se je širom cele dežele precej razredčila, kar je posledica pomanj» kanja krme v zadnjih dveh letih.
Gospodarski položaj je slabši od lanskega v Vipavski dolini in na Kra» su, drugod je boljši ali pa neizpremen» jen.
Izseljevanje je širom cele dežele ve» liko, nekoliko manjše je le v Gorah.
Za prihodnje leto imamo samo dve želji, in sicer: ljubi Bog, nam daj bolj* šo letino ali vsaj ne slabše od letošnje, druga želja pa je, da bi oblastva zni* žala davčna bremena.
Književni pomenki.
Biblioteka za pouk in zabavo.
V Trstu je pomladi v tiskarni »Edinost« za» čela izhajati »Biblioteka za pouk in zabavo«. Dosedaj so izšli štirje zvezki, ki so vsi enako urejeni. Na prvem mestu je krajša izvirna po» vest, potem sledi par poučnih spisov v poljudni obliki. Vmes je pa nekaj prevodov iz tujih li» teratur. Glavni sotrudniki so Franc Bevk, Lavo Čermelj, Damir Feigel, Slavko Slavec itd. to» rej sama več ali manj znana imena. Vsebina je zelo pestra. Vrednost leposlovnih prispevkov je različna. Bevk je priobčil par povprečnih črtic. Slabo delo je Voukov »Obisk«. Zelo pri» jetno pa se bere Feiglov »Faraon v fraku« Tu je Feigel zopet našel samega sebe. Neprisilje» na kombinacija sedanjosti in faraonskega živ* Ijenja ter dobra motivacija razvoja dogodkov povzroča, da bravec težko pričakuje nadalje» vanja. — Vsaki številki biblioteke je priložena krojna priloga.	a. fc.
Ivan Cankar: Il racconto di Šimen Sirotnik.
Traduzione dallo sloveno ed introduzione di Wolfan.go Giusti. Roma — Istituto per l’Eu» ropa Orientale, 1929. St. 68. — Piccola biblio» teca slava, IX.
»Zgodba o Šimnu Sirotniku« je v sloven* ščini prvič izšla 1. 1911. med izdanji celovške Mohorjeve družbe. Osnovna misel ji je ista kot pri »Hlapcu Jerneju«, namreč da zapisana pravica ne more nadomestiti pomanjkanja kr» ščanske ljubezni do bližnjega in da se ne krije vedno s pravičnostjo.
Zgodba je pa taka: Šimen Sirotnik je že v zgodnji mladosti prišel z dežele v mesto, kjer
je postal kovač. Delal je pridno. V svojem petdesetem letu je obnemogel in gospodar ga je odslovil. Šimen ni godrnjal. Ker ni več pia» čeval najemnine, ga je lastnik bajte, v kateri je stanoval, postavil na cesto. Šimen tudi to pot ni godrnjal, kajti postava je pač taka. Šel je, da bi umrl v cestnem jarku. Tudi tam ga niso pustili. Zaprli so ga in ga nato poslali v domo» vinsko občino Prisojnico. Prisojniški župan se ga je hotel iznebiti. Šinila mu je v glavo dobra misel. Bajta, kjer se je Šimen rodil, je nekdaj stala na prisojniškem svetu. Par let po Šim« novem rojstvu je pogorela. Ostal je samo kup kamenja. Takrat meja med Prisojnico in so« sedno občino Osojnico še ni bila urejena. Po» tem so jo uredili in kup kamenja, ostanek Šimnove rojstne hiše, je pripadel Osojnici. Torej — je zaključil župan —• spada Šimen v osojniško občino, ta naj ga redi. In poslal je občinskega biriča s Šimnom v Osojnico. Osoj«
ŽUPNI URADI
dobijo vse stare in nove tiskovine
pri
KATOLIŠKI KNJIGARNI
v GORICI
(naslov: Libreria Cattolica Gorizia, via Carducci 2)
niški župan pa ni hotel o Šimnu nič slišati, češ, v krstnih bukvah je zapisano, da se je Šimen rodil v Prisojnici, torej naj ga redi prisojniška občina. Poslal je Šimna nazaj in ker ga Prisojn« čani niso hoteli sprejeti, je moral ostati na kupu kamenja, na razvalinah svoje rojstne hi« še. Občini sta se pritožili na višjo oblast in po« tem na najvišjo, na Šimna se pa nihče ni spom« nil, da bi mu dal kruha; tako je Šimen od la« kote in oslabelosti umrl na kupu kamenja v veliko jezo prebivalcev obeh občin, češ kaj ni mogel počakati, nehvaležnež, da bi gospo« ska določila, kam spada, da bi se pravica izka« zala. In niti pokopali ga niso. Šele na hude opomine obeh župnikov so ga hoteli pokopati, a takrat je že sam izginil. Najvišja oblast je pa izrekla razsodbo šele čez devet let.
Cankarja prevajati je težko, kajti Cankar« jev slog je neprisiljen, lahek, a zelo natančen v risanju podrobnosti, poleg tega pa tako pri« stno slovenski kot pri nobenem drugem piša« telju. Giusti je prevedel večinoma dobesedno. Tu in tam se je zmotil v pomenu besed (n. pr. pravičniki so mu »i servi della Giustizia« (58) ali »gli aiuti della Legge« (60) torej nekako orodje pravice; pojma »občinski možje« ne razume; stavek:, »Zakaj ura gospoduje pameti in besedi...« je prestavil: »Era 1’ora della ri« flessione e del ragionamento (60); ali: »Nad« loga,... se je razčeperila in razrasla...« — »II carico... si è rivoltato« (57) itd.), včasih pa je izpustil kak težje umljiv del stavka. Lah« ko se pa reče, da bodo italijanski bravci do« bili iz Giustijevega prevoda precej pojma o le« poti Cankarjeve proze.
Giusti je napisal tudi precej dolg, a ne čisto kritičen uvod. Tako, n. pr. trdi, da je ljubljan« ski škof dal pokupiti vse izvode I. izdaje »Ero« tike«, »per bruciarli pubblicamente in piazza, come atto di espiazione« (str. 8). To je vendar le preveč dramatizirano, prečrno narisano; res« niča je, da je ljubljanski škof kupil kakih 700 izvodov »Erotike«, o kakem javnem sežiganju pa ni bilo govora. Sploh =e mi zdi, da smatra Giusti nekatere Cankarjeve tvorbe in orise, ki so bili le simboli, izrazi ideje, tehnični pripo« j močki, za vse preveč realistične ter radi tega napačno meri kulturno stanje slovenskega na« > roda.	I
PISMA ROJAKOV.
»Belvedere«, 12. okt. 1929. j Podpisani pošiljajo na potu v Ameriko po« zdrave iz španskega pristanišča Malage; Lojze Korošec, Simšič Ant,. Fojana; Berčič Ant., Kojsko; Peršolja Frančiška, Medvešček Josi« pina, Korenjak Štefanija, Vendramin Marija, Simšič Marija, Masec Frida, Šmartno; Erzetič Metoda in Marija, Vendramin Albina, Florjan« čič Rafaela, Višnjevik; Simšič Justina in Nata« lija, Kozana; Podvršček Anka, Marinič Marija, Simšič, poročena Marinič iz Biljane; Škapin Miroslav, Požar Marija, Žiberna Ivan, Črne Adela, Pupis Marija, Črne Riko, Tomaj; Ru« dež Justina, Kobjeglava; Gorjup Valerija, Godnje; Rebec Milan, Merče; Fabijan Marija, Švagelj Marija, Štanjel; Kragelj Marija; To) min; Lakota Franc, Čuš Ant., Podbezoj Milka in Polda Kjudcr, Dutovlje; Ljudmila Reher, Spodnja Branica; Žerjal Alojz, Lovin Pepina, Švara Roza, Grmek Marija, Gabrovica; An« tončič Josipina, Dolenja vas; Furlan Zofija, Legiša Pavla, Mavhinje, Stepančič Viktor, Preserje; Verč Felicita, Zega Karol, Šmarje; Ujčič Ivan L, Ujčič Ivan IL, Veliko Brdo; Knez Angel, Samotorca; Kresovič Ant., Krc« sovič Terezija, Ladič Ant., Ladič Jožefa, Var»
Porabite priliko!
S. LEVI
TRST - aia S. Lazzaro ll 9 - TRIESTE
Velika posiljatev bele kotenine visoke 80 cm
à L 2.40
fuštanj lantenis, težak v vseh
barvah	à L	2.40
Flanela težka	po „	2.80
Frštanj za srajce	po „	3.30
Cotil za spodnje hlače „ „ 2.80 Flanela za domače obleke od „ 3.40 napr. Platno za pernice	po „ 3.50
Kuhinjske cunje platnene „	„ 2.70
Posteljne odeje	od „ 11.— napi-.
Pregrinjala, posteljna v vseh
barvah	po „	19.—
Karminsko blago za srajce od „ 2.80 Cajh za hlače	po , 6. —	,.
Volneni šali	od „ 13.—	„
Žameti za obleke	od „ 4.50	„
Žamet težak za moške hlače
v vseh barvah	po „ 8.—
Velika izbera posteljnih pregrinjal svilenih za eno in dve postelji po konkurenčnih cenah. — Nogavice močne po 2.80. Vsakovrstne pletenine po nizki ceni.
Mi BiUS. [OMEL
specialist za bolezni v
MŠesihj, nosu in «grlu,
j bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-! mann-a in Hajck-a na Dunaju in asistent I prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne | bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. I Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
j Sorica, Via Garibaldi il (prej Teatro)
DOMAČA TRGOVINA
JOS. BAIMI
v POSTOJNI
Postreže samo z dobrim svežim blagom.
Kupujte doma!
MOOIi SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in popravila po naročilu.
Borica, aia Mazzini 5 (ex aia Municipio)
Petra Mozetičeva.
A TOLMIN 1
Zdravnik - kirng - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
Izvežban na klinikah naDiinajuin vMonakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
jv V Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10)
RMMUFAKTOMA TRSOVIM
GIOVANNI MOSE
GORICA — štev. 7 Raštel štev. 7 VELIKA 2SALOGA
platna, olbrlsač, nogavic, ssepnih robcev, žitianlti pulSower, folapa fantazija, -volnenlti tkanin, otiej, naramnic, pasov, podves Itd. Itd.
Ravnokar dospelo zimske spodnje blago
Velika likvidacija nogavic
ženske nogavice od L 1.75 do 125 frštanj	od L 195 naprej
moške „	„ „ 9.95, „ 9 madapoian	„ „ 1.95 „
V korist Vam bo pred nakupom obiščete mojo trgovino.
Zahvala.
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše ljube
IVANE MOZETIČ, rojene Lasič,
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in s številnim spremstvom na zadnji poti izkazali dragi rajnici svojo čast in spoštovanje. Posebna zahvala čč. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nas tolažili v tej bridki uri.
Gorica, 12. novembra 1929.	Žalujoči ostali.
: v -, v; 'T"V-:	• v.v	W T
jen Vincenc, Iljaš Ivan iz Račič; Kobal Ljud* mila, Tevče; Jorsinovič Ant., Zajelše; Mergec Franc, Korčicc; Bunce Alojzij, Škrbina; Gorjan Ivan, Madan Franc, Simšič Olga, Saksida Ivana, Lasič Ana, Vrtojba; Gruden Josip, Sa; motorca Prosek; Hrovatin Ant., Sluga Franc, Mežnar Milan, Sobonje; Skorja Josip in An* dr c j Černuta, Mozetič Matija, Pavšič Angela, Pavšič Zdenka, Bukovica; Renko Ivan, Pod* grad.
Trg toiifi rridElSsm.
Tržaški trg.
11. novembra.
V primeru s prejšnjim tednom ni opaziti na trgu posebnih izprememb. Radi slabega vremena se je dovoz do* mačih pridelkov močno skrčil.
Grozdje gre proti koncu. Prodaja se od 2.50 do 3.50.
Jabolka:	domača z Brkinov okoli
110, tuje blago ima višje ceno, ki gre tudi do 320.
Hruške: 160 — 260.
Kostanj: 100 — 110, maron iz Fur* lani je 140.
Krompir: 55 — 60.
Vzote: 40 — 50.
Drv je radi dežja malo na trgtp Cena jim gre okoli 18.
Gorica, dne 13. novembra.
Grozdja je malo več. Belo in rebu* la gre po 250 do 300, črno po 160 do 180.
Jabolk je precej na trgu, večinoma iz Jugoslavije (zelo lepe), ki-gredo po različnih cenah od 120 do 25Ò.
Hruške: 120 do 200.
Kostan j od 65 do 100, maron od 110 do 130. Edino blago, ki gre še v ino* zemstvo.
Krompir je podražil in gre po 40 do 45.
Zelenjad: Kapusne glave po 40 do 50 (uvoz iz Jugoslavije), repa 15 do 20, solata endivija 50 do 60, špinača 50, zelena 80 do 100.
Največ goriške zelenjave gre na tržaški trg.
Nove
postarvi.
POSOJILO IN PRIČE.
(Konec.)
Izjeme.
Italijanski zakon pa vendar dovo* 1 ju je v izrednih slučajih tudi pri po* f.ojilih nad 2000 lir dokazovanje s pri* čarni.
Tako boš lahko dokazoval obstoj posojila s pričami, če si nisi mogel pri* skrbeti dokumenta zaradi nepredvi* denih nesreč, n. pr. zaradi požara ali potresa.
Istotako lahko dokažeš obstoj po* sojila s pričami, če si izgubil doku* ment n. pr. ob priliki požara ali če ti je tat dokument ukradel in v drugih podobnih slučajih višje sile.
Kakšen mora biti dokument?
Listina, s katero lahko dokažeš in iztirjaš posojilo nad 2000 lir, je lahko javna ali pa zasebna.
Javno listino mora napraviti notar
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice !
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
Ha razprodaja
gm znatno smižaniit cenah radi velike zaloge zimskega blaga
M Edili! FBIBLIiE
Trst - Pi azza Fo^terosso M. 5
Frštanj fantazija .... od L 1.90 dalje Frštanj za srajce . ... od L 2.75 dalje Lawnteins vseh barv, 70 cm . od L 2.30 dalje Frštanj težak, dvojno lice . od L 4.90 dalje Frštanj rdeč in moder za spodnje hlače ....
Čisto volneno blago za pia* šče 140 cm ..... .
Polvolneno blago za obleke 90 cm ...
Cajh za hlače Rigadin za srajce Madapolam . .
Jajčna koža . .
Platno za rjuhe vis. 150 cm Pullower za otroke Moški površniki .
Ženski površniki....od L 95.— dalje
Lanene brisače na meter . . od L 2.90 dalje
Velika izbera volnenih in bombaža* stih moških, ženskih in otroških maj, šalov, ovratnic, gobastih brisač, noga* vic, volnenih in bombažastih odej, posteljnih odej itd. itd.
Preglejte naše cene in prepričali se boste.
od L 3.50 dalje od L 10.— dalje
6.50	dalje
3.50	dalje
2.50	dalje
1.90	dalje 2.85 dalje
4.50	dalje
8.90	dalje od L 75.— dalje
od od od od od L od L od L

JOK KRIK JEZA TRMA SAMOGKUMOiT
Evo kako sprejme vaš otrok zdravila posebno pa ricinovo j olje.
Odvajalni čokoladni bonbon 1^| ARRIBA, katerega smatrajo otroci za slaščico, Je edino sredstvo, katero pozdravijo. ' otroci s ploskanjem, j' smehom in z izrazom veselja.
ARRIBA je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vašim otrokom in vzemite ga tudi vi, ker koristi mladim in starim.
L 0-50 komad
<ÀRRIBA
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON
Stormiti gostilna „PH1 ZVEZDI" '
toči santo domača uino. Pruovrstna kuhinja. Prenočišče za tujek
V. GlILIN

WJWVv."
KMETOVALCI !
Ratti višjih cen masla je sedaj čas zelougotien, da si nabavite posuemalnik
DIABOLO
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je naj večja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike! Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-SI.
ali pa uradnik, ki je pooblaščen izda* jati javne listine. Zasebno listino pa morajo napisati ali vsaj podpisati po* godbene stranke same. Na zasebni Ib stini morajo biti označeni tudi vsi bistveni deli pogodbe. Stranke morajo podpisati svoj priimek. Sam križ ni veljaven, četudi bi bil postavljen pred pričami. Če se je v zasebni listini ob* vezala samo ena stranka, da plača drugi stranki določeno svoto denarja ali pa določen predmet, ki je bil oce* njen v denarju, mora ta stranka celo listino lastnoročno napisati. Če pa ni stranka cele zasebne listine \sama na* pisala, mora vsaj listino podpisati z dodatkom »potrjujem«, in označiti znesek, katerega izplačilo je obljubil drugi stranki. N. pr.: Potrjujem, da bom plačal 2500 lir g. Budihni Josipu. Bevčar Franc.
V ZNANJE NABORNIKOM.
Priobčujemo sporočilo okrožnega vojaškega poveljstva v Gorici, ki se glasi: naborniki letnika 1910. in 1909., ki so bili odpuščeni na nedoločeno dobo (congedo illimitato) in so po po* klicu godbeniki, lahko vložijo na na* vadnem papirju prošnjo na okrožno poveljstvo (Distretto militare), kate* remu pripadajo, da se dodelijo godbi armadnega zbora v Vidmu, preden bi morali nastopiti vojaško službo. Proš* njo je treba vložiti ob priliki nabora, na vsak način pa pred 17. februarjem leta 1930.
Ti naborniki ne smejo imeti pravi* ce do najkrajše ali do skrajšane vo* jaške službe, ker bodo morali služiti vseh 18 mesecev. Ugodnost zanje je samo v tem, da se lahko izpopolne pri vojakih v svoji stroki.
O DAROVANJU.
Kaj je darovanje, oziroma darilna pogodba, ni treba razlagati. Pripom* niti hočemo samo, da je darovanje brez vsakega učinka in obveznosti za darò vatel j a, dokler ni obdarovanec darila sprejel. Glavne določbe itali* janskega zakona, ki se tičejo darilne pgoodbe, so nastopne.
Kdo ne more darovati?
1.	Kdor ne more napraviti oporoke, tudi ne more darovati. Oporoke pa ne morejo napraviti;
a)	osebe, ki niso dopolnile 18. leta;
b)	osebe, ki so bile podvržene skrb* ništvu (kurateli), ker nimajo pameti;
c)	osebe, ki niso bile pri pravi pa* meti, ko so napravile oporoko, četudi niso še bile podvržene skrbništvu,
2.	Istotako ne morejo darovati tudi vsi mladoletni, to je osebe, ki niso do* polnile 21. leta, četudi so že proste očetovske oblasti ali pa varuštva.
3.	Darovati ne morejo tudi osebe, ki so bile proglašene za nesposobne, n. pr. zaradi razsipnosti, pijančevanja itd.; ti ne morejo darovati od dneva, ko je sodnija započela postopanje proti njim, da jih proglasi za nespo* sobne.
Komu ni mogoče darovati?
Komur ne moreš ničesar v oporoki zapustiti, temu ne moreš tudi ničesar darovati.
Kdo ne more biti dedič, smo pisali že v 17. številki »Novega lista«.
|
m
i
Darovi za birmi

izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BBS!
TRST - Ero Baritoni 35
Zobni xdìrsawmls.
dr. Robert Hlaoaly
sprej'ema
od 9. do 13. in od 16. do 19. uro
w TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II.
Ob sredah in sobotah ordinira
w POSTOJNI
Ji lisi lenito
46
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastiin ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
P H E N I X
francoska zavarovalna družba
za življenje In požar.
Glavvmo zastopstvo
TRST - sia H. MacEliiaselli ID.
Velile ai slelatdlščo iraosSciSra ©Mele
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST — CORSO GARIBALDI ŠT. 10 - TELEF. 79-35 - TRIESTE
VELIKA ZALOGA izdelanih oblek za moške iz zelo dobrega blaga po L 110,-Iste finejše po L 150.— 220.— i. t. d.
BOGATA IZBERA angleških površnikov „Covercoats“ in „Gabarden“ za mšoke od L. 90.- 125,- 180.	235,-
NAJRAZLIČNEJŠI paletots „Raglan“, „Trench“ in „Berber“ za možke od L. 78,— 130.-, 165.- 210,-
SKLADISCE plaščev in površnikov za dečke različne starosti. Izbera športnih in mornariških oblek za šolarje.
DOMAČE m TUJE BLAGO dobi, kdor želi obleke na mero, katero izvršuje lastna PRVOS/HSTMU MODERIMI HK933ÉMÌC0 v I. nadstropju istega poslopja.
NB. Blago, katero ne ugaja, se lahko zamenja ali pa vrnemo denar.

Vsi morajo vede/i, da so čevlji
PORGESSI m
najboljši in nsajeenejši.
Šotno i TRSTU
sia Caprin S (Si Mob)
Cevljarnica FORCESSIN
Govorimo
slovenski!
AvtoiiiobižM mehanična šok, državni palesi zajamčen, e etimi otirali tečaji.
Kdor pošlje 2 L v znamkah, prejme knjižičo z vsemi navodili za dosego patenta in popravila pri motorju
V tem mesecu se bodo vršili tečaji v Gorici, v Tolminu in v Idriji. Za vpis pišite takoj !
Ali more zakonski drug kaj darovati svojemu zakonskemu drugu?
Mož in žena si ne smeta med zako« nom medsebojno ničesar darovati.
Kako se napravi darilna pogodba?
Darilna pogodba se mora napraviti pred notarjem. Le ko hočeš komu da? rovati premičnino, ki ni mnogo vred* na, jo lahko prepustiš obdarovanem brez notarske pogodbe.
Pri pogodbi se zamore darovatelj pogoditi,.da dobi darovano stvar na« za j, če umrjejo obdarovanec ali pa obdarovanec in njegovi potomci pred darovatelj em.
Kdaj se sme preklicati darilna pogodba?
Darovanje se lahko prekliče v treh slučajih, in sicer:
1.	če obdarovanec ne izpolni nalo« ge, ki mu jo je naložil darovatelj pri darovanju;
2.	če je postal obdarovanec nehva« ležen darovatelju. Obdarovanec pa je po zakonu nehvaležen samo v teh sim čajih;
a)	ako je poizkusil umoriti darova« telja;
b)	če je zagrešil nasproti darovate« lju drug zločin, ali če ga je težko raz« žalil in ž njim kruto postopal;
c)	če ga ni hotel vzdrževati, četudi je imel to obveznost.
V navedenih treh slučajih mora da« rovatelj zahtevati od sodnije, da raz? veljavi darilno pogodbo. To mora sto« riti tekom enega leta, odkar je obda« rovanec zagrešil zlo dejanje, ali pa od dneva, ko je darovatelj zvedel za zlo dejanje. Če ne vloži darovatelj proti obdarovancu tekom enega leta tožbe, se smatra, da je obdarovancu odpu« stil. To tožbo zamore vložiti le proti obdarovancu (in ne njegovim dedi« čem) samo obdarovatelj, ne pa tudi njegovi dediči. Dediči zamorejo pa tožbo nadaljevati, če jo je darovatelj pred smrtjo vložil; dediči smejo tudi tožbo vložiti, če je darovatelj umrl pred potekom enega leta, odkar je ob«' darovanec zagrešil zlo dejanje. Če je obdarovanec izročil že darilo komu j drugemu in bi ga moral vrniti iz enega ali drugega razloga^mora plačati da« rovatelju vrednost darila in njegovih sadov v denarju od dneva tožbe dalje.
3.	Če ni imel darovatelj pred daro« j vanjem otrok in se mu je šele po da« rovanju porodil zakonski otrok ali pa nezakonski otrok, ki ga je pozakonil
s poroko z nezakonsko materjo, sme darovatelj preklicati darovanje. Ta pravica pa zastara tekom petih let, odkar se je porodil darovatelju zadnji otrok. Ta pravica tudi ugasne, če so po darovanju rojeni otroci umrli.
Darovatelj pa ne more preklicati darovanja zaradi nehvaležnosti ali pa radi tega, ker so se po darovanju ro« dili zakonski ali nezakonski otroci, če je osebo obdaroval zaradi njenih za« slug ali pa o priliki poroke.
Darovanje in nujni delež.
Nihče ne sme darovati vsega svoje« ga premoženja, če ima nujne dediče. Kdor ima pravico do nujnega deleža, j sme zahtevati, da se darovanje za to« j liko zniža, da njemu ostane nujni j delež.
UDINE Via §avorgnana 5 VIDEM
.......I —MM ||| ■.
Po znižanih cenah
VWVTVVTV (AL RIBASSO) TTTTTTTTT
Največje skladišče vsakovstnih tkanin v videmski pokajini Razprodaja tovarniških izdelkov iz Lombardije in Pijemonta, na drobno in na debelo.
Centralna zaloga v MlLilfill - Pokrajinski sedež 9 Vidmu: Dante Canazzini
Blaimemu občinstvu naznanjamo, da se velikanska razprodaja, ki se je začela w oktobru, nadaljuje in da so bile cene
vnovič znižane.
¥ naslednjem navajamo nekatere predmete s cenami:
Maje s hlačami za otroke . . L. 4.90 Fr stan j težji, združene barve . » 4.20 Šaten črn, finejše vrste 120 cm » 4.30 Moške nogavice iz fine volne » 4.90 Svila »crép maroquin« ...» 4.90 Svila »Radiosa«, posebna . . » 4.90 Prtenina, bela 150 cm ...» 4.90 Volneno blago za moške in
ženske, 140 cm........»	6.90
Žamet za lovce, posebni . . » 7.50 Moške maje, težji baršun . » 7.50 Moške hlače, težji baršun . . » 7.50 Maje za kolesarje, gorke . . » 8.— Barvani žamet za ženske . . » 9.— Kombinè iz bombaža za žen«
ske..................»	9.50
Ženske maje, mešana volna . » 9.90 Moške srajce iz flanele z o«
vratnikom ...........»	13.50
Blago za moške površnike . » 15.—
Servis za 6 oseb......»	17.50
Blago za ženske površnike . » 19.— »Golf« iz težke volne za
ženske ..............»	19.50
Odeja, napol volnena ...» 25.— Blago za moške površnike,
sivo, posebno........»	29.50
Vatirane odeje (prešivane) . » 29.— Volnena odeja . . . . . » 34.— Žimnica iz grive, 14 kg . . . » 45.— Vatirana odeja, najfin. šaten » 45.—
PRIPOMBA: Sprejemamo naročila tudi po pošti. Obiščite stalno notranjo in zunanjo razstavo. Vhod prost. Razprodajalcem prodajamo vsako blago s tri odstotnim zaslužkom na kupni ceni.
Vsakemu, ki kupi pri nas za nad 200 lir, plačamo vožnjo iz Sorice v Videm in nazaj, tistemu, ki kupi za nad 500 lir, nudimo tudi kosilo za dve osebi, onemu pa, ki nakupi blaga za nad 8000 lir, izročimo posebno vrednostno darilo.
Najbogatejša izbira bombaževin, blaga za gospode in gospe, perila, platna lanenega in bombažastega v vsaki širini, volnene odeje, pregrinjala, zavese, maje, korzeti, preproge, arazzi, gobelini, vsakovrstni osnutki za tapecerijo,
volna in, žima za žimnice.
Neposredna nabava popolnih hotelskih oprav, za restavrante, zavode itd.
ČEME STALNE. — Govorimo tudi slovenski in nemški. — CENE STALNE.
UDINE Vio. Savorgnana 5 VIDEM
3 obrobljeni robci .... L. 1.— Robci z robom »ažur« ...» —.75 Brisače za kuhinjo .... » 1.25 Madapolan »Trento«. . . . » 1.50 »Lavntenis« za perilo ...» 1.60 Moške nogavice'aomače . . » 1.60 »Oxford« za srajce .... » 1.70 Brisače težji crép ...... 1.70
Brisače gobaste.............»	1.80
Perka! za predpasnike ...» 1.80
Domače platno...............»	1.80
Frštanj fantazija...........»	1.80
Platno »Madonna«, posebno . » 2.20 Žen. nogavice z dvojno peto * 2.25 Naramnice dvojno elastične . » 2.50 Žen. nogavice, napol volnene » 2.75 »Culottes« za ženske .... » 2.90 Frštanj težji za moške srajce » 2.95 Dvonitnik za blazine 100 cm » 2.95 Zefir za moške srajce ...» 2.95 Zimske maje za otroke . . » 2.95 Platno »scuola« 80 cm ...» 3.20 Flanela, napol volnena, za
srajce.....................»	3.60
Perkal »Re dei bleu« ...» 3.70 Ženske zimske podsuknjice . » 3.90 Barv. satin za podšive 110/cm » 3.95 Belo platno 150/cm .... » 3.95 Frštanj fantazija, rožnat . . » 3.90 Frštanj iz bombaža s svilo . . » 4.50 Domače platno 150 cm ...» 4.90
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 270: Koliko časa ohrani meni« ca po zapadlosti še svojo veljavnost za iztcr« janje?
Odgovor: Pet let po italijanskem zakonu. V ostalem čitajte odgovor na vprašanja št. 174, 195, 196 in 197]
Vprašanje št. 271: Ali sem dolžan plačevati od harmonija pristojbino?
Seveda morate plačevati.
Odgovor: Gotovo mislite na občinski davek.
Vprašanje št. 272: Kdaj stopi pri nas v ve« ljavo italijanski zakon gede lova na divjačino in ptice?
Odgovor: Pri nas je še v veljavi avstrijski lovski zakon in bo mogoče tudi ostal. Je nam« reč tudi v Italiji zelo mnogo lovcev in drugih, ki zahtevajo za celo Italijo omejitev lova, kot jo predpisuje avstrijski zakon. Po italijanskem zakonu je namreč lov prost in lovi lahko vsak« do, kdor ima orožni list, dočim je po zakonu, ki je pri nas še v veljavi, lov omejen na poseb« no dovoljenje. Posledica prostega lova je pred« vsem ta, da ni skoraj, v celi Italiji nobene div« jačine. (Zakaj se niste podpisali?)
Vprašanje št. 273: Ali ima pismonoša pravi« co zahtevati plačilo od prenosa brzojavke ali ekspresnega pisma,
Odgovor: Pismonoša nima pravice zahtevati nobenega plačila za prenos brzojavke ali eks« presnega pisma v poštnem okolišu samem, če nese brzojavke in ekspresna pisma istočasno z drugo pošto. Če pa nese v drugem času, ima pravico zahtevati od ekspresnega pisma po 30 stotink za prvi km in 60 stotink za vsak na« daljni km poti. Pri brzojavkah pa je takole: Če odpošiljatelj brzojavke plača 4 lire — po« leg navadne brzojavne pristojbine, — mora biti brzojavka vročena naslovljencu brez dru« ge odškodnine. Če pa odpošiljatelj ni plačal štirih lir, potem mora naslovljenec plačati pis« monoši potnino, ki pa ni enotno urejena.
Vprašanje št. 274: Sosedove kokoši hodijo na moje zemljišče. Ali sem jaz dolžan ograditi svoje zemljišče ali sosed zapreti svoje kokoši?
Odgovor:	Vi lahko ogradite zemljišče, so«
sed lahko zapre svoje kokoši, prisiljen po za« konu pa ni nihče storiti ne enega ne drugega, samo lastnik kokoši je odgovoren za škodo, ki bi jo kokoši napravile.
Vprašanje št. 275: Sem šesti sin vdove in pet mojih bratov je služilo polno vojaško dobo. Delal sem eno leto predvojaške vaje in sem od letnika 1909. zadnjih mesecev. Ali imam pravico do skrajšane službe?
Odgovor: Nimate te pravice.
Vprašanje št. 276: Vojaki na vajah so mi razkopali travnik, pokvarili kozolec. Vsa ško« da prekaša 2000 lir, dali so mi 200 lir. Kam naj se obrnem, da dobim še kaj?
Odgovor: Napravite prošnjo na ta«le naslov: »Ufficio Fortificazioni, Corpo d’ Armata, Udi« ne« in zahtevajte, da Vam doplača odškodni« no. Priložite prošnji cenitev škode, ki naj Vam jo napravi občinski cenilec.
Vprašanje št. 277: Kdaj bo vpoklican let« nik 1910?
Odgovor: Ne moremo drugega povedati, kot v predzadnji številki »N. L.« Informirali smo se ponovno pri tukajšnjem vojaškem poveljni« štvu, ki je izjavilo, da še ni bil določen vpo« klic letnika 1910. Najbrže bo nastopil letnik 1910. službo spomladi 1931.
Vprašanje št. 278: Radi velikega števila otrok sem bil letos oproščen občinskih davkov. Ali moram za drugo leto zopet vložiti prošnjo? Ali zadostuje prva za več let?
Odgovor: Prošnje Vam ni treba ponovno vlagati! Pač pa bi morali poslati prijavo žu« panstvu, oziroma davkariji ali pa pokrajinske« mu gospodarskemu svetu in prefekturi za slu« čaj, da bi prenehale okolnosti, radi katerih ste bili oproščeni davkov. N. pr.: Vi imate danes 10 mladoletnih otrok. Če umrje ali če postane polnoleten eden izmed otrok, morate to prija« viti pristojnemu uradu. V tem slučaju bi Vi namreč ne imeli več pravice do davčnih olaj« šav. Prijavo je treba vložiti pri županstvu, ko gre za občinske davščine, pri pristojni davka« ri ji, če se prijava tiče državnih davkov in pri pokrajinskem gospodarskem svetu (Consiglio provinciale dell’ economia) ter pri prefekturi, če se prijava tiče sindakalnih prispevkov. Pri« j avo je treba vložiti tekom treh mesecev, od« kar je prenehala okolnost, radi katere uživa družina z velikim številom otrok davčne olaj« šave. V nasprotnem slučaju je treba plačati ob« čutno kazen.
jH Mr no dan
11 prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem
„DUBIED"
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELMA ČUK, Gorica, Piazza Cavar štev. 9.
Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, Via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju in vezenju.
V

ZDRAVNIK
c 8
Dr. Eresie Adalberto ì
sto, po domače oliateli, ^
sprejema vedno v svojem Ù samfouilatiorijjiu	V
v GORlCi,	9
na Travnih (Piazze Vittoria} št. IM. H
nad lekarno Cristofoletti.	u
Najvišje cene plačujem m
H® že
kun, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.

O. WBNDSPAOH » TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/II vrata 18 Telefon št. 68 31
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
f
i
i
<
t
i
ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Firenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. - 1©. ure GORICA, Corso Viti. Em. IH. štev. 59.
r v 'y7 HK 'Mf' '
jCfiietovalci zapomnite si s
Kakor je potrebno zavarovati hišo pred ognjem, tako je tudi potrebno zavarovati vsako jesen drevje pred pedicem. To storite najceneje in najbolje z lepilnim pasom
„F I X - F E R T I O"
katerega prodaja in razpošilja po pošti tvrdka
wVinoagraria" v Gorici
po 9 L škatla, ki zadostuje za 15 - 30 dreves.
Uobi se tudi pri ..FEDERAZIONE AGRARIA GIULIANA" v Krmlnu in v Trstu (Via Ra fine-ria štev, 7) v idrijl pri Vrtnarskem društvu, in pri zadrugi v Dobravljah.
Jo-sip Kerševani^ Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaioga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
Bencin „ Lampo* "’W
»
Telefon št. 415, — — — Brzojavke: KERSEVANX, GQXU7AA. CICLI K MACčiHNR
pB8B^B@B88BSSB888BS®!S8!@BB8l!ae88ami8
| Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
ià	CORSO G. VERDI št. 32	jgj
s»' priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh n® vrst, posebno veliko izbero črnega sukna sa čast. duhovščino in S21 platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.	—u
£j§ Perilo za neveste od najnavadnejšik do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo.	8g
BLAGO SOLIDNO.	GENE ZMERNE. gj
Valuta — tuji denar.
Dne 13 nov. si dal ali dobil za:
1 dolar	19.06 lir
1 angl. funt	93.13 lir
100 dinarjev	33.70 lir
100 šilingov (avstr.)	268.75 lir
100 čeških kron	56.55 lir
100 nemških mark	457,— lir
100 švic. frankov	370.— lir
100 franc, frankov	75.20 lir
100 belg. frankov	' 267.25 lir
Beneške obveznice 71.75 lir; obvez»	
niče »Consolidato« 80.40 lir.
Loterijske številke
dne 9.	nov. 1929:				
Benetke	8	53	17	42	16
Bari	3	50	52	33	31
Florenca	59	86	13	83	53
Milan	58	39	29	55	27
Neapelj	38	36	51	66	21
Palermo	21	69	49	39	76
Rim	65	88	48	34	23
Turin	20	55	5	14	72
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 17. nov.: Draguč. Ponedeljek 18. nov.: Motovun, Sv. Vinčenat, Bistrica, Kubed.
Sreda 20. nov.: Bazovica, Vipava. Četrtek 21. nov.: Buzet, Sv. Lucija ob Soči, Poreč.
Petek 22. nov.: Sežana.
>
Dr. GI0Y. SILVESTRI
je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v IDRIJI, via Roma št. 393.
Avtoriziran civilno
inžlniiski urani na«
dr. lug. fiaberščik Oskar,
TOLMIN
Izvršuje vsa civilno inžinirska deia in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišči; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; itd. razne cenitve za privilegirana posojila: itd.
Dr. VENCESLAV REp
j je otvoril 2 novembra 1.1. lastno pravno pisarno A7 GORICI via Contavalle 2/1
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak Tiske!« Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Plavutk* 4t*v. Jjjj.
Ulili oliasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 Uro, najmanj 5 tir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ati odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.

Krone, srebro in' zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedr.o po najvišjih cenah. Vsi. popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelen jadnemu trgu).
Vdova 42=letna, močna in zdrava, sprejme vsako službo kot kuharica ali dekla«postrežni« ca, tudi na deželi. Ponudbe na upravo.
Šola za krojenje, šivanje, vezenje in izde« lovanje umetnih cvetlic. Donda, Trst, Lava« toio 5.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomiščck, Solkan 280. Tu je velika izbora oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikcl
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od« daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipaeco). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventiscttembre 65, Tel. 8$—-34.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«-
Kupujem prage, bukove, hrastove in do»
bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Brivec Aridrej Rojic v Goriei; se je preše« lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Sc priporoča.
Stnilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od« pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri« poročljivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo« laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’Istria 7. pazite na novi naslovi
V Trstu, via Udine 55, magazin. Iztlc>
lujejo se obleke, plašči, perilo po najnovejših vzorcih, vrezujejo se vzorci. Vse po najnižjih cenah.
Poročne sobe, zcl° močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz ma« hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških ce« neh. Turk — Tj-st, via Battisti 12, vogal via Palestina.
Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo sc dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Klavirs(Koncert«Fliigel) je na prodaj. Na« slov pove uprava.
Wolf S Cigaletov nemško « slovenski in Wolf«Pleteršnikov slovcnsko«ncmški slovar ku« pi: Gospodarska pisarna rag. Anton' Vodopi« vec, Trst, Via Belpoggio 7/II.
Stanovanjska hiša- dobičkonosna, s po« polno trgovinsko opravo se proda po ugodni ceni. Nabrežina št. 101.
V Trstu, via Udine 55, magazin. Mo=
distka izdeluje klobuke iz žameta po zadnji modi in predeluje klobučevine za ceno 7 lir.
Slušateljem trgovinske univerze v Trstu, iz boljših družin, oddam dve lepi parketirani sobi, oddaljeni 50 korakov od šole. Informa« cije: Trst, Via Belpoggio 7/II.
NOVI list
1929 C
070(450.36
=163 61
Prodam večjo množino najfinejšega cvet« ličnega medu. J. Čelin, čebelar, Castel«Jabla» niza.
Na Cesti Pr> Ajdovščini je na prodaj pre« moženje s stavbo, staro gostilno, velikim hle« vom, dvema vrtoma, vinogradom, travniki itd., skupno 10 parcelami, ki se na željo kupcev tu« di posamezno prodajo. Pojasnila se dobe v tr« govii Kandus, Vrtovin 88, p. Sv. Križ pri Aj« dovščini.
Sprejmem takoj 2 učenca, najraje neko« liko izurjena v krojaštvu. Ivan Kertelj, Ajdov« ščina.
Prave kranjske klobase imam vedno v zalogi. — L. KOMEL, Gorica, trg Sv. Anto« na 5.. — Kupujem po dnevni ceni gnjati (pr» šute) s slanino.
22. novembra ob 10. uri bo na sodniji v Sežani dražba pašnikov 632/2, 615/1, 2, 3 in nji» ve 632/1 zemljeknjižnega vložka 160 občine Štorije. Najnižja ponudba 4000 lir.
17=letni mladenič s 4«letno čevljarsko prak« so išče dela. Naslov pri upravi.
Neveste pozor! 300 lir žimnice in vzmeti za 2 potsclji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136.
Lepo posestvo, obstoječe iz hiše priklad« ne za trgovino, gospodarskega poslopja, vino« gradov, njiv, travnikov in gozda, je na prodaj po ugodni ceni na Vipavskem v bližini želez« niške postaje. Naslov se izve pri upravi lista.
Vinogradniki in kmetje štanjelske in okoliških občin. Cerkev v Avberu odda v najem parcelo Švaglovec, skoro dva joha, najfinejša vinska lega. Odda se v najem za 15« letno dobo, ki se bo lahko pred potekom spet obnovila. Najemnik bo užival dve tretjini, cer» kev eno tretjino grozdja. Les za vinograd je na licu mesta na prosto razpolago. Najem do« bi, kdor se obveže, da bo največ trt nasadil. — Na isti način sc odda v najem parcela Badni« šče pod Erzeljem, 910 klaftrov. — Cerkev končno odda sečnjo lesa v parcelah Švaglovec, Mavra, Raški breg ter Lukovnik pod Erzeljem. Dražba se bo vršila v ponedeljek dne 2 decem« bra v prostorih restavracije g. Starca v Sta« njelu.
Zahvala.
Potrte od neizmerne žalosti naznanjamo, da je naša nadvse dobra mama
Ljudmila vdova Lapanja
nenadno preminula v torek 5. t. m. Pogreb se je vršil v četrtek ob 10. in pol iz hiše žalosti na domače pokopališče. Pri lem izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so izkazali svojo ljubezen do pokojnice in skušali nam lajšati kruti udarec.
Sežana, 7. novembra 1929.
žalujoče hčerke: Ljudmila, Olga in Ema.