Poštnina plačana v gotovm
Maribor, petek 5. oktobra 1934
•ste,. 226 Le“ via !XV-’
MARIBORSKI
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2463	"UT	./
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. url / Velja meseino prejeman	H	HH H M
« upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase a. ©>5®	[	,C
sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun it. 11.409
Jubilej Narodnega že-levičarskega glasbenega društva „Drave“
Jutri zvečer bo doživel Maribor nov in vsekakor splošno pomemben jubilej 151etnice obstoja in delovanja Narodnega železničarskega glasbenega društva »Drave«. »Drava« je nastala le leta 1919., torej v tisti prevratni dobi, ko so mariborski Slovenci položili toliko trdnih temeljev za politično, gospodarsko, socialno, prosvetno in kulturno delo. Njeni u-stanovitelji pa so bili prav za prav Studencam in med njimi sta bila prva Jožko Vokač in Urban Dobljekar, ki sta zbrala narodne železničarje in iz njih sestavila pevski zbor, ki je bil temu delavskemu predmestju, po katerem so nekoč Nemci najbolj stegovali svoje pr ste zares nujno potreben. Njihov namen je bi! s slovensko in slovansko pesmijo tajati led narodne nezavednosti ter buditi s tem ljubezen do jugoslovanske ideje in naše nove domovine Jugoslavije. Da je bilo njihovo delo zasnovano na pravih temeljih, je pokazala že bližnja in daljnja bodočnost, a pokazali so tudi odmevi na nasprotni strani kajti »Drava« je postala Nemcem in internacionalno mislečemu prebivalstvu trn v peti in skušali so storiti vse, da bi onemogočili ali vsaj ovirali njeno delovanje in razvoj.
Toda neustrašeno se je začelo zbirati okoli mlade »Drave« vse ono, kar je narodno čutilo. Novi delavci in sodelavci so	bolj	in bolj krepili	njen pevski	zbor
in	sploh njene vrste,	tako, da je mogla
že	leta	1920. prirediti	svoj prvi	javni
s k i	nastop v Limbušu. Ta	kon-
cert, ki ga le vodil prvi društveni pevovodja in ustanovitelj Jožko Vokač, se je razvil ob ogromnem navdušenju navzo čega narodnega občinstva iz Maribora in vse okolice v pravo pravcato narodno manifestacijo. In že s to proslavo, si je »Drava« omogočila in pridobila naklonjenost širše javnosti. Začela se je doba novega razmaha, v kateri so pomagali graditi sedanjo stavbo med drugimi tudi Avgust Lukačič, Vladimir Prelil r o v, sedanji še vedno neumorni centralni tajnik Albin Živko, inž. Jože
O	nu d e n. Franjo M o r d e j, Ivan P a-a r. Alojzij Muraus itd.
V	želji po razširjenju svojih vrst in svojega delokroga se je pa »Drava« lotila že kmalu ustanavljanja tudi drugih odsekov. Predvsem je bila njena želja usta noviti godbeni odsek. V ta namen sc je pričela tudi akcija, da bi se dobili instrumenti od nekdanje »Werkstatten-Kapelle«, ki j0 je ustanovila in vzdrževala v Avstriji sama južna železnica, je pa služila v Čisto nemške nacionalne namene in se jc na primer slovenski državni poslanec in sedanji naš senator dr. Miroslav Ploj v tedanjih časih zaman tnudil izposlovati na Dunaju, da bi se njena godba lahko pridobila tudi za slovenske prireditve v Narodnem domu. Ta kapela je namreč takrat, ko je bila *Drava« ustanovljena, še vedno obstajala. Naposled so skupna prizadevanja le dosegla zaželjeni uspeh, in »Drava« je Postala njena naslednica ter dobila s tem Podlago za razširjenje iz prvotno le pevskega v gasbeno društvo. Kot taka je »Drava« delovala neumorno in težko bi bilo opisati vse njene nastope ob priliki raznih nacionalnih prireditev, kakor tudi njene samostojne prireditve. V tej dobi fe delovala večinoma povsod tudi brezplačno. Nadaljnji odsek, ki si ga je ustanovila, je pa bil t a m b u r a š k i. Njeni Sodbi so v dobi od začetka do sedaj načelovali Anton Skače j, 1'ranjo Knu-^elka ter nato priljubljeni Lojze Z c-
Sporazum med Nemčiio in Stalilo
Akcija von Hassla v Rimu ni brez uspeha — Suvich obišče Berlin! Deset* letno premirje zaradi Avstriie - Nameni Italije
RIM, 5. oktobra. Vrnitev nemškega poslanika von Hassla v Rim se spravlja v zvezo z akcijo italijanske vlade za ublažitev napetosti med Nemčijo in Italijo, za katero je pa bila dana iniciativa tudi z nemške strani. Von Hassel je bil več tednov na dopustu v Nemčiji in je ta čas uporabil za to, da je nemške politične kroge informiral o razpoloženju italijanske vlade naprain Nemčiji. Na poučenem mestu se trdi, da italijanska vlada še vedno računa na to, da bi se kljub razdoru, ki je nastal zaradi Avstrije po 25. juliju letos, mogla najti zadovoljiva rešitev tega vprašanja, ki naj bi zopet zbiižala obe državi. Zatrjuje se, da bi bila Nemčija pripravljena opustiti vsako nadaljnjo akcijo proti
stilo za to pa bi Italija in Nemčija sodelovali v vseh onih vprašanjih, v katerih imata enake interese. Tako bi Italija podpirala Nemčijo glede vprašanj razorožitve, varnosti in vojaške enakopravnosti. Obenem pa bi postala tudi posredovalka med Nemčijo in Francijo^
Von Hassel je dosegel s svojo akcijo pri Mussoliniju baje že vidne uspehe in so se tu razširile vesti, da bo v kratkem odpotoval v Berlin zunanji podtajnik Suvich, da obnovi direktne zveze z nemškimi politiki in prouči vse možnosti normaliziranja odnoša-jev med Rimom in Berlinom, kakor tudi možnost eventuelnega političnega sodelovanja v raznih splošnih vprašanjih. Nemčija hoče s to svojo akci-
Avstriji za dobo 10 let, s čemer bi se jo preprečiti zbližanje med Italijo in Italija najbrže zadovoljila. V nadome-1 Francijo, ki bi utegnilo biti naperjeno
proti njej, namen Italije pa je pritisni* ti z Nemčijo na Francijo, da postane popustljivejša glede zahtev, ki jih je Rim stavil Parizu. Mimo tega pa hoče Italija tudi preprečiti, da bi Poljska postala posredovalka med Berlinom in Parizom, kar bi se prav lahko zgodilo po Barthoujevi nameri pogajanj z Nemčijo in Poljsko zaradi vzhodnega pakta.
Vse kaže, da bi Italija rada dosegla svoje namene s pomočjo Nemčije, kakor tudi Francije, ne da bi se pri tem vezala z eno ali drugo proti tretji. Namen Francije, da bi se ustvarila z Italijo trdna fronta proti Nemčiji, se torej najbrže ne bo dal uresničiti in v evropski mednarodni politiki bodo ostale še mnoge negotovosti, k? ne bodo dopuščale	iisr
ne linije.
Odhod krmila In kraljice o Pariz
ODPOTOVALA STA SINOČI IN SE USTAVITA NAJPREJ V MARSEIL-LEU. — VELIKE PRIPRAVE V PARIZU
BEOGRAD, 5. oktobra. Sinoči ob 23. uri sta odpotovala Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu zunanjega ministra Jevtiča, dvorne dame Grujičeve, ministra dvora Antiča, maršala dvora generala Dimitrijeviča, upravnika dvora polkovnika Pavloviča, adjutanta polkovnika Radoviča, podpolkovnika Naumoviča ter ordonančnih častnikov korvetnega kapitana Grubišiča in kapetana Dokiča na službeni obisk v Pariz, kamor, sta bila povabljena po predsedniku francoske republike Lebrunu. Po poročilih iz Francije pripisujejo tam temu obisku zelo velik pomen. Francoska prestolnica se je
že več dni pripravljala na sprejem, ki bo naravnost veličasten. Prvi svečani sprejem bo v Marseillu, kjer bosta čakala na visoka gosta zunanji minister Barthou in mornariški minister Peetri. Pri sprejemu bo zbrano vse francosko sredozemsko bro-dovje. V Marseilleu bo kralj Aleksan-
ziva ob tej priliki socialistično-komuuu stično fronto k slogi in budni priprav* ljenosti.
Kriza girlke republike
ATENE, 5. oktobra. Zbornica je dokončno izglasovala nov volilni zakon, katerega je senat odklonil. Vprašanje sporazuma glede nadaljnjega delovanja vlade in parlamenta še ni rešeno. Vsa prizadevanja vlade, da bi se z opozicijo dosegel sporazum glede ponovne izvolitve Zaimisa za predsed-
der položil tudi venec na spomenik nika republike, so se pa razbila, in si*
v vojni padlih bojevnikov z vzhoda. Iz Marseillea bosta visoka gosta odpotovala v Pariz s posebnim vlakom in bosta v francoski prestolnici prisostvovala raznim svečanostim, pri katerih bo sodelovala vsa francoska vlada z diplomatskim zborom.
Generalna sfauka o SpaniSI
NA SESTAVO NOVE RADIKALNE IN KLERIKALNE VLADE SO ODGOVORILI LEVIČARJI S SPLOŠNO STAVKO.
MADRID, 5. oktobra. Lerroux je sinoči sestavil novo vlado iz radikalov in članov katoliške ljudske stranke. Ker *o levičarji grozili z državnim prevratom, ako bi se sestavila desničarsko usmerjena vlada so bili izdani mnogi varnostni u-krepi. Kljub temu so pa levičarji že davi odgovorili novi vladi z generalno stavko, ki je zajela vso Španijo. Levičarji namreč zatrjujejo, da jc sedanja nova l.er-rouxova vlada najbolj »reakcionarna« izmed vseh dosedanjih v republikanski Španiji. V Madridu je razpoloženje še vedno panično. Nevarnost velikih komplikacij narašča od ure do tire, dasl izjavlja nova vlada, da ni nobenega povo-
da za vznemirjenje. Nova Lerrouxova vlada še ni objavila svojega političnega in delovnega programa
Francoski fašisti
PARIZ, 5. oktobra. Bivši ministrski predsednik Daladier jc napisal v nekem listu članek, v katerem trdi. da razpolaga fašistična organizacija samo v Parizu s 30.000 oboroženimi člani in pripravlja državljansko vojno, dasi izjavljajo njeni Člani neprestano, da je njihov cilj le zaščititi Francijo pred eventuelno revolucijo. Ta članek je vzbudil veliko senzacijo in socialistični »Populaire« po-
li a r, ki jo vodi šc danes z najlepšim u-spehom, kakor vodi sedaj prav tako tudi pevski zbor z uspehom učitelj Albin Horvat, pod katerega spretno taktirko je zbor dosegel obilo priznanj na številnih koncertih in tekmah. \
Kaj je »Drava« dala in ustanovila v teh 15 letih, priča dovelj jasno število njenih glavnih nastopov, ki jih je bilo preko 1.3501 Krono svojemu delovanju pa si je »Drava« postavila z ustanovitvijo glasbene šole, katero vodi priznani strokovnjak prof. Hinko Druzovič s
6.	drugimi glasbenimi učitelji in ueitelji-
cer zaradi nepopustljivosti liberalnega voditelja Venizelosa. Zaradi tega bo vlada segla po raznih izjemnih ukrepih. Verjetno je, da bo parlament že sedaj razpuščen in bodo takoj razpisane nove volitve.
TATARESCU ZA MALO ANTANTO.
BUKAREŠTA, 5. oktobra. Romunski ministrski predsednik in zunanji minister Tatarescu je dal novinarjem izjavo, da bo Romunija ostala neomajno zvesta mali antanti in bo sodelovala tudi s Francijo kolikor bo mogoče tesno.
FAŠISTIČNE PARADE V MILANU.
MILAN, 5. oktobra. Mussolini je bi! včeraj ob svojem prihodu semkaj sprejet silno bučno. Vse mesto je bilo okrašeno in slavnostno raz-položeno. K sprejemu so se zbrale ogromne množice iz mesta in okolice. V mestnem parku se je zbralo 15.000 kmetov, ki so po pozdravu defilirali pred ducejem. Nato se je Mussolini odpeljal v prefekturo, kjer je sprejel deputacije vseh fašističnih organizacij iz Milana in okolice. Pred zbrano množico bo duce govoril v soboto, in sicer — kakor se zatrjuje — glavno o vprašanjih notranje politike, gospodarstva in socialne politike.
REKONSTRUKCIJA AVSTRIJSKE VLADE?
DUNAJ, 5. oktobra. Razširile so se govorice, da se bo v kratkem izvršila rekonstrukcija vlade in bodo ob tej pri-j liki nekateri ministri izpadli. Na uradnih
cami in jo obiskuje vedno lepo število glasbo ljubečih železničarskih otrok. In vse to delo izvršujejo aktivni železničarji, med katerimi je mnogo takih, ki v materielnem oziru močno čutijo pezo ,
današnjega časa. Vse to iz nesebičnega mestlh.pa te govorice zanikajo, idealizma in veselja do kulturnega dela, iz ljubezni do naroda in do domovine.
Iz tega lahko spoznamo vso veliko požrtvovalnost naših narodnih železničarjev, zato tembolj upravičeno pričakujemo oa naše javnosti, da jih tudi tokrat ne pozabi in se v čim večjem številu u-deleži .jutrišrtje .proslave v »U.n i-Orn.it«.
NOVE AVSTRIJSKE GARNIZIJE.
DUNAJ, 5. oktobra. Vlada je sklenila ustanoviti v obmejnih krajih celo vrsto novih manjših garnizij. Cete bodo nameščene povsod tam, kjer se bodo mogla najti za to potrebna poslopja. Na katerih mejah se bodo te posadke ustanovile, se pa ne tiMwe.
Stran >2
Marfljorskl »V e č e r n J k« Jutra
V	Mariboru, dne 5. X. 1934.
Dnevne vesti
Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: inž. in mestni stavbeni nad svetnik v pok. Adolf Baumel, star 64 let, poslovodja Jože Plemelj, 54 let; posestnik Adolf Škof, 45 let; mizarjeva hčerka Gabrijela Golobičeva, stara 6 mesecev in preužitkar Ludvik Horvat, star 72 let.
Okrajni glavar za mesto bo odslej prisostvoval sejam mestnega sveta. Po novem zakonu o mestnih občinah mora sejam mestnega sveta prisostvovati tudi pristojni okrajni glavar. Prihodnji seji mestnega sveta, ki bo v torek, 9. t. m. bo prisostvoval torej okrajni glavar g. dr. Ivan Senekovič, ali pa njegov namestnik. Po nalogu banske uprave bodo morale mestne občine pošiljati odslej naprej zapisnike sej mestnega sveta banski upravi na vpogled.
Še ena točka dnevnega reda seje mest nega sveta. Na prihodnji seji mestnega sveta bo na dnevnem redu tudi določitev dveh članov mestnega sveta za mesteo disciplinsko sodišče 1. stopnje in določitev dveh namestnikov. Ponovno pa bo mestni svet razpravljal tudi o razpisanem mestu gradbenega inženjerja pri gradbenem oddelku mestne občine, ker je bil prvotni sklep, da sc to mesto podeli inž. Accettu razveljavljen.
Izpiti za stavbenike in elektrotehnike. Izpiti za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v letošnjem jesenskem terminu bodo pred pristojno komisijo pri banski upravi v Ljubljani v letošnjem novembru. Kandidati naj vložc prošnji: na bansko oipravo najkasneje do 25. t. ni. V prošnji naj obenem navedejo tudi stroko in izjavijo, ali izpit opravljajo prvič ali ga ponavljajo.
Zimski vozni red. V noči od 6. na 7. oktobra bo stopi! v veljavo zimski vozni red. Glavne spremembe zimskega voznega reda so sledeče: Dnevni brzovlaki Dunaj - Maribor - Ljubljana - Trst in obratno ne bodo imeli postanka na Gro-belnem in v Rimskih toplicah. Na progi Podbrdo - Jesenice izostane brzovlak št. 907. Brzovlak Solnograd - Monakovo bo odhajal z Jesenic že ob 11.50, Na progi Murakerestur - Kotoriba - Pragersko bo izostal brzovlak št. 1103, ki bo odhajal iz Murakercstura ob 0.33 in prihajal na Pragersko ob 2.52. Potniška vlaka na progi Zidani most - Celje, ki sta bila prvotno uvedena le za dobo do JO. septem bra, bosta vozila še nadalj« do preklica. Na progi Zabok - Rogaška Slatina bosta i/.ostala potniška vlaka št. 21 Ib in 2117. Nadalje bosta izostala na progi Rogaška Slatina - Grobelno potniška vlaka štev. 2114 in 2115. Potniška vlaka št. 2111 in 2134 bosta vozila samo do Rogaške Slatine. Na progah Maribor - Prevalje, Maribor - Št. lij, Maribor - Murska Sobota pa ni nobenih sprememb.
Otvoritev larinaceutske razstave v Zagrebu. Včeraj je bila v Zagrebu ob | priliki prvega slovanskega lekarnarske- j sa kongresa slovesno otvorjena farma-ceutska razstava. Razstava prikazuje jugoslovanske, bolgarske, češkoslovaške in poljske kemične tovarne in farmacevtske laboratorije ter vse, kar tvornice in labo- ! ratariji v slovanskih državah produci- i rajo.
Prvi letnik državnega učiteljišča v Čakovcu. Na državnem učiteljišču v Čakovcu je odobren prvi letnik učiteljišča pod pogojeni, da se vpišejo tja tudi prijavljeni učenci z drugih učiteljišč, ker so bili prvi letniki ukinjeni in zaradi pre-najhne prijave 'Učencev letos niso bili o-ivorjeni. Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Čakovcu sporoča vsem, ki so ;e prijavili za sprejem v prvi letnik učiteljišča, naj se vpišejo na državno učiteljišče v Čakovcu. Prijavljeni, ki imajo logoje za sprejem v prvi letnik učiteljišča, to je taki, ki so dovršili nižjo sred-
i,K> šolo z odliko, dobe v internatu ome-ijenega zavoda brezplačno stanovanje in rrano in naj se zato čimpreje prijavijo, v^se podrobnejše informacije pa dobe in-oresenti pri ravnateljstvu omenjene šole r Čakovcu.
Z avtokarom v Ptuj in Haloze. »Put-lik« priredi v nedeljo, 14. oktobra izlet j avtokarom v enega najlepših delov Slovenije, v starorimski Poetovio z vož-žajo po Haloških goricah. Prav posebna ■/arimivost tega izleta bo ogled Perkove
ga muzeja v Ptuju in gradu grofa Herbersteina, kar se dovoli le ob izjemnih prilikah. Sloves zbirke ptujskega muzeja iz rimskih časov je izreden, zato ne dvomimo, da bo marsikdo hotel izkoristiti to lepo priliko ter dobiti obenem vpogled v privatne historične zaklade grofa Herbersteina. Pa tudi prijatelji narave in sladkega grozdja ne bodo prikrajšani. Ob
14. uri popoldne krene avtokar iz Ptuja preko Št. Vida v Haloze na vrh Okiča, z lepim razgledom po haloških gričih. Po vratek preko Sv. Barbare in spodnjega Dravskega polja v Ptuj in Maribor. V Halozah si bodo izletniki lahko prav poceni nabavili grozdje. Cena vožnje, vštev ši obed in večerjo, znaša 72 Din za ose-
! bo. Za izlet je že sedaj izredno zanimanje, zato pohitite s prijavo. Vse nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Vozne olajšave. Ljubljana: 5.—7. okt.
strelske tekme. Polouična vožnja v času 4.—8. oktobra na podlagi železniške legitimacije za 5 dinarjev in sicer: Zagreb:	Skupščina plavalne zveze 7.
oktobra. Polovična vožnja 3.—10. okt. na podlagi železniške legitimacije. Dubrovnik: Kongres jugoslovanske pevske zveze 7. oktobra. Polovična vožnja 4. —10. oktobra na podlagi železniške legitimacije. Beograd: Skupščina abstinentov 7. in 8. oktobra. Polovična vožnja 5.— 10. oktobra na podlagi železniške legitimacije. Benetke: Umetniška razstava do
15. oktobra. 70% popusta na ital. železnicah. Milan: Aeronavtična razstkva do 31. oktobra. 70% popusta na italijanskih železnicah. Genova: Aeromeeting 5.-10. oktobra. 70% popusta na ital. železnicahi Napoli: Kolonijalna razstava do 31. okt. 70% popusta na italijanskih železnicah. Švica: Do 15. oktobra po 7-dnevnem bivanju 30% popusta na švicarskih železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Pariz: Mednarodna športna razstava 4.—14. oktobra. 40% popusta na francoskih železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava voznih kart, legitimacij, vizumov in valut po najkulantnejših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova c. 35, tel. int. 21-22.
Filmski ljubljenci. Staro in mlado se interesira za filmske igralce in igralke in ima med njimi svoje ljubljence teT zbira njihove slike in fotografije, kar si pa prej ni bilo tako lahko nabaviti. Danes je to nmogo lažje. Znana domača tvornica čokolade Union« v Zagrebu je dala v promet odlično mlečno čokolado pod naslovom »Unionovi filmski ljubljenci«. Vsaki čokoladi je priložena po ena slika znamenitih filmskih igralcev ali igralk v okusnem ovalnem izrezu in si vsak lahko izbere svojega ljubljenca. — Ista tvornica je izdala tudi zelo lep, okusen album za lepljenje teh slik. Tako si lahko vsak nabavi fotografije svojih film škili ljubljencev, a poleg tega še dobi dobro in znano »Unionovo« mlečno čokolado.
Dohodki mariborske carinarnice. V
mesecu septembru so znašali dohodki mariborske carinarnice 4 mil. 595.786.50 Din. in sicer dohodki uvoza 4 milijone 582.124.25, dohodki izvoza pa 13.662.25 Din. Depoziti so znašali v mesecu septembru poldrug milijon dinarjev.
Avtobus bo vozil jutri popoldne ob 15.30 z Glavnega trga do Reke. Na to u-godnost opozarjamo v prvi vrsti ljubitelje našega Pohorja in obiskovalce Pohorskega doma ter njegove sosede. Ruške koče.
Nova narodna brivnica in česalnica.
Jutri, v soboto 6. t. m. otvori znani strokovnjak in organizator g. Franjo Knez v Sodni ul. št. 0 (palača OUZD), novo moderno brivnico in damski česalni salon. Ogledali smo si ureditev in reči moramo, da je lokal tak, da bi se mogel primerjati z najmodernejšimi v velemestih. Urejeno je vse za toplo in mrzlo vodo, masaže, manicuro, pedicuro, na razpolago je kompresor itd. Podjetje je vse kakor odlična pridobitev za Maribor.
Automobilski klub. sekcija Maribor priredi ob lepem vremenu v nedelk> 7 oktobra popoldne neprisiljen družabni iz let članstva k Jurci pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini s pešizletom k Jerinu.
Omizje »Staribor« opozarja, da je predavanje g. prof. Baša ob 20. uri v Narodnem domu, kar je v včerajšnji notici izostalo.
Sokolsko društvo Maribor 111. V soboto zvečer ob 8. uri se v krčevinski šoli vprizori gledališka igra »Slaba vest«. Režira br. Hvalec. Vstopnina kakor v lanski sezoni. Sokoli in prijatelji Sokolstva vabljeni! Zdravo.
Šahovski družabni večer. Ob priliki odhoda več agilnih članov k vojakom, priredi Mariborski šahovski klub v soboto. dne 6. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel« družabni večer, na katerega vabi vse svoje člane in prijatelje. V okviru večera se bo vršil tudi velik brzoturnir, ki se ga more udeležiti vsakdo. Za turnir prispeva klub več ia-grad.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 5. oktobra ob 20. uri je otvoritev nove sezone. Na podlagi skioptičnih slik predava g. inž. V. Šlebinger iz Ljubljane o električnem prenašanju slik in o brezžičnem gledanju v daljavo.
Prostovoljna gasilska četa v Sv. Petru pri Mariboru uljudno vabi na trgat-veno veselico, ki jo bo priredila v nedeljo, dne 7. X. 19.34. v dvorani gostilne ->Božič« v Sv. Petru pri Mariboru. Začetek ob 15. uri. Čisti dohodek se bo 11-porabil za nabavo gasilnega orodja. Gasilci in prijatelji gasilstva uljudno vabljeni. — Odbor.
Izlet DPD »Frohsinn«, dne 7. oktobra v Radvanje v gostilno Krajnc. (Stama-čka) k Frančiškovi slavnosti. Člani in prijatelji dobrodošli. V slučaju neugodnega vremena prihodnjo nedeljo.
Iz društva »Branibor« (preje Jugoslovanska Matica v Mariboru). Člane Ju-g -.slovanske Matice sc vljudno opozarja, da poravnajo članarino za to leto pri in-kasantu, ki se bo te dni pri njih zglasil.
7. OKTOBRA 1934 gasilska veselica v gasilskem domu, Koroška 12.
Pod pokroviteljstvom direktorja drž. žel. g. Josipa Cugmusa proslavi žel. glasbeno društvo Drava« v soboto 6. tm. ob 20: uri v veliki unionski dvorani ISletnico svojega obstoja s koncertom, na katerem nastopijo pevski zbor, godba na pihala, tamburaški zbor, mladinski orkester društvene glasbene šole. Sodelujejo tudi koncertni tenorist Avgust Živko, baritonist Anton Faganeli, na harfi pa spremlja Franjo Lukež. Občinstvo vljudno vabljeno!
Oklic vsem dobrotnikom mladine. Dva dneva nas še ločita od dobrodelne tombole Družbe sv. Cirila in Metoda. Oddolžite se vsi zamudniki pismenim prošnjam. Med darovalci pogrešamo peke. mesarje, slaščičarje in gostilničarje. — Vsak dar ali v denarju ali v blag« nam je dobrodošel. Še je čas. da bo uspeh tombole časten za Maribor.
Novi darovi za reševalni avto. Daroval: so: Tiskarna sv. Cirila 230 Din. ga. dr. Novakova, trgovec Mastek in kavarna »Central« ponovno po 100 Din, trgovci Leyrer, Granitz, Šušteršič. Klanjšek, Kovačič, Zlahtič, Perhavec, Preac, Trpin, Šepec, Ncgcr, nadalje manu-fak-turna trgovina >Sava«f gostilničar Tra-fenik, ga. Ašičeva. Franjo Čerin, krojaški mojster Kelc, kavarna -Rotovž« in Grajska starinarna po 50 Din.
Kako spoštuje Češkoslovaška pravice manjšin. Mesto Brno je odstopilo stav-bišče odboru za zgraditev nemškega gledališča po znatno znižani ceni. Tako bodo dobili torej v Brnu živeči Nemci tudi svoje kulturno svetišče.
Grajski kino. Danes zadnji dan krasen orientalski film »Tisoč In druga noč«. Iv. Možiihin v glavni vlogi. Od sobote dalje ruski film »Hišica na meji«. V glavni vlogi Inkišinov. Film je v nemškem jeziku in nam prikazuje ljubavno pripovest iz časa bojev Avstrija-Poljska-Rusija. Pride Kralj džungle«.
Kino Union. Razkošna opereta »Valček za Tebe«, polna humorja, krasnega petja, glasbe iu lepili žen! V glavni vlogi Louis Gravcuer, Camilla Horn, Heinz Riihman. Teo Lingen in plesalka Marija
i	Sezarina.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto u-člnkuin izredno dobrodejno na obolele organe.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Petek, 5. oktobra: Zaprto.
Sobota. 6. oktobra ob 20. uri:	Ham-
let«. Red C.
Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri: >HlaP' ci«. Znižane cene.
‘ Sava Severjeva, nova članica našega gledališkega ansambla se predstavi mariborskemu občinstvu v torek,
9. tm. Ta večer bo premiera enega najbolj igranih del slavnega pisatelja Oscar-ja Wildea, njegove izredno duhovite in napete igre »Idealen soprog«. Severjeva igra v tej igri glavno žensko ulogo mrs. , Cheveley, ki ii daje vse možnosti igralskega razmaha. Dosedaj je bila članica skopskega, osiješkega in splitskega gledališča, ter se je s svojo darovitostjo povsod takoj uvrstila med prve igralke. Njen prvi nastop v Mariboru se torej u-pravičeno pričakuje z napetim zanimanjem. »Idealnega soproga« režira Vladimir Skrbinšek, glavne uloge igrajo razen Severjeve še Starčeva, Barbičeva in Godinova (debutantka) izmenoma, Grom. Skrbinšek in Furijan.
Prva repriza »Hamleta«, ki ie ob otvoritveni predstavi dosegel izredno lep u-speh, bo v soboto, 6. tin. za red C- Naslovno ulogo igra Vladimir Skrbinšek.
»Hlapci« — nedeljska predstava po znižanih cenah. Cankarjevi »Hlapci « so dosegli letos tako velik uspeh, kot še pri nobeni uprizoritvi tega močnega dela ne. Spontani aplavzi po posameznih odmorih kar niso hoteli ponehati. Prva ponovitev bo v nedeljo, 7. tm. ob 20. uri ter veljajo znižane cene, da sc omogoči tudi manj premožnim slojem nedeljski obisk gledališča.
Dramatska šola sc otvori v nedeljo,
7.	t. m. ob 9. uri. Dotedaj se še vedno sprejemajo novi priglašenci.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, obolelosti žlez, izpuščajih na koži tvorih uravnava naravna »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« grcnčico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	________________
Grozovit zločin. V vasi Mala Trešnja pri Virovitici je bil izvršen te dni grozen zločin nad 45-letno vdovo Ivko Jankovičevo in njenim izvoljencem 441etnim Martinom Latiničem. Latinic in Jankovičeva sta že več let živela skupno in se prav dobro razumela. Pred dnevi pa so našli oba mrtva v njuni sobi. Jankovičeva je imela odsekano glavo, Latinic pa razbito lobanjo. Poleg njiju so našli 2 sekiri. V sobi, kjer je bil izvršen zločin, je bilo vse razmetano, kar priča, da sta se obe žrtvi hudo borili za življenje in smrt. Zločinci so izginili brez sledu in se varnostnim oblastem doslej še ni posrečilo razkriti skrivnostnega zločina, kor pokojni Latinic in Jankovičeva nista ime la sovražnikov.
Korajžno po svetu. Včeraj zjutraj so imeli na postaji v Koprivnici tri mlade nenavadne potnike. Izpod brzovlaka, ki prihaja iz Budimpešte so izvlekli tri od dima iu saj popolnoma črne iu umazane mladeniče, stare od 15 do 18 let. Pri zaslišanju so izpovedali, da nameravajo v svet, pa nimajo sredstev in so poskušali uresničiti svoj načrt na način, ki so ga večkrat videli v filmu.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 6. t. m.: Ob 12.15: »Kaj pa to?« nekaj ugank v reproduciranem koncertu; 12.50: poročila; 13.00: čas, orgije na ploščah; 18.: radio-orkester; 18.30: zabavno predavanje; 18.50:	zunanji politični pregled;
19.20: Ivan Mažuranič; 19.40: plošče; 19.50: čas, jedilni list, program za nedeljo; 20.00: pevski zbor pravoslavne kapele; 21.00: radio-orkester, jesen v orkestralni glasbi; 22.00:	čas, poročilu,
plesna glasba na ploščah.
Vremensko poročilo mariborsko meteorološko postaje. Davi ob 7. uri jc kazal toplomer 19 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 15.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19.3 stopinjah 734.2, reduciran na ničlo pa 731.9: relativna vlaga 80; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena.
V M a K i -S o -r -u, dne-5.'X. i^&i.
MaflBofšKl •*¥ e č e r n! E«
'Ttifra
;..rJonj
**fran*3.
rg'w.11?.. vuniTS"’ Tsrrorav.
Vzgoja naše šolske mladine
OBČNI ZBOR DRUŠTVA »ŠOLA’ IN DOM« V MARIBORU.
V	sredo zvečer sc je vršil v dvorani kina Apolo« zelo dobro,obiskan občni zbor društva »šola in doni« v Mariboru. Predsednik g. prosv. inšpektor dr. Polj a n c c je pozdravil navzoče roditelje in solnike, zlasti pa mestnega župana g. dr. L i p o I d a, nato pa je podal svoje obširno poročilo o društvenem delovanju.
Društvo »Šola in dom« je organiziralo roditeljske sestanke na vseli mariborskih šolah in prirejalo predavanja. Na teh sestankih sta prišla do izraza predvsem dva momenta: Starši so se pritoževali, da kljub dijaškim knjižicam ne zvedo pravočasno za slab napredek svojih otrok. Vsa predlagana sredstva ne zadoščajo. uspeli bo le, ako stopijo starši od časa do časa sami v šolo, kjer bodo izvedeli resnico. Novi odbor naj bi prevzel predsednikovo zamisel, da bi o konferencah obveščalo starše domače časopisje. Druga okolnost na teh sestankih je namreč dejstvo, da so se obravnavale spričo vseh slabosti, napake in pregrehe otrok. Ker pa se je treba ozirati na občutljivost staršev, želi društvo »Šola in dom«, da učitelji in profesorji vse delikatne zadeve obravnavajo med štirimi očmi.
Zlasti je treba omeniti delovanje društva na 2. dekliški šoli v magdalenskem okraju, kjer jc bila sprejeta resolucija
o	nevzdržljivih razmerah v premajhnem in nezdravem šolskem poslopju. Za potrebe mariborskega šolstva se je društvo zavzemalo na sestankih starešinstva Triglava in Jadrana. Društvo jc v njegovih težnjah zelo podpirala mariborska mestna občina z g. dr. Li pol do m r.a čelu in pa naše časopisje, za kar izreka odbor toplo zahvalo.
Hvalevredno jc tudi, da jc društvo v preteklem šolskem letu ustanovilo vzgoj no posvetovalnico za težko vzgojljive otroke; vzgojni svetovalec je bil strokovni učitelj g. Franjo Martinc, ki posluje na deški meščanski šoli.
Javnost bo prav gotovo z zadoščenjem sprejela dejstvo, da prosi društvo Šola in dom« starše in učitelje, da ne rabijo proti učencem trdih poniževalnih besed in psovk ter trdili in ostrih kazni, kajti poniževalna palica ustvarja zelo mnogo slabičev, ki se ne znajdejo v življenju, izgubljencev — in obupancev.
Društvo je priredilo v preteklem poslovnem letu za vse mariborske in okoliške osnovne, meščanske, srednje m strokovne šole dvoje kinematografskih predstav, prvo od 15. do JO. januarja (petnajstkrat), drugo pa v režiji Pomladka Rdečega križa od 21. do 26. marca (štirinajsfkrat). V tem pogledu bi priporočali, naj tudi druga mesta uvedejo
šolske kinematografske predstave, ker bi tako šolski filmi lalvko krožili po vsej državi, kar bi bilo gotovo velikega vzgojnega pomena.
Društvo »Šola in dom« se je včlanilo pri Zvezi društev »Šola in dom« v Ljubljani in je bil zastopan Maribor po go-spej Tonki H i n t e r 1 e c h n e r j e v i in g. Pagonu. Izmed važnih ukrepov Zveze naj omenimo, da hoče izdajati za naše šole cenene šolske komentirane izdaje srbskolirvatskih, francoskih in nemških klasikov (cena 6—10 Din), ki se bodo čitali v šolah.
Stremljenje društva je zelo podprla Pedagoška, centrala v Mariboru s svojim IV. pedagoškim tednom, na katerem so predavatelji obravnavali sama pereča vprašanja domače vzgoje.
Po tajniškem iti blagajniškem poročilu je bil z velikim odobravanjem izvoljen cclotni stari odbor s predsednikom g. dr. Poljance m na čelu.
Nato jc povzel besedo mestni župan g. dr. Franjo Lipo Id, ki se je zahvalil društvu za intenzivno in plodonosno delovanje ter poročal o stališču mestne občine do perečega šolskega vprašanja. Zatrjeval je, da ima občina popolno razumevanje za naše šolstvo in da se ne straši materialnih žrtev, ki so potrebne za zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
Otvoritev gledališča
SHAKESPEAREJEV »HAMLET«.
Naše gledališče je otvorilo letošnjo sezono z največjo dramsko umetnino, Sha-kespearejevim »Hamletom«, ki .ic ob premieri v torek pomenila obenem tudi proslavo prve desetletnice igralstva igralca in režiserja Vladimirja Skrbinška. Obisk ni bil popolnoma tak, kakor bi dogodek zahteval, dasi tudi ne tako slab, da bi mogli govoriti o omalovaževanju otvoritve. Mimo tega pa moramo pomisliti, da jc bila predstava izven štirih abonmanov in brez blokov! A kontakt med odrom in auditorijem je bil dober in jubilant Skrbinšek sc je lahko ponovno prepričal, da ima mnogo simpatij in občinstvo pravilno ccni njegova resna stremljenja in dosežene uspehe.
Režija Jožeta Koviča se je izognila eksperimentom in problematiki in je bila zato v splošnem solidna, dasi bi ta ali ona scena bila tudi režijsko lahko še bolj podčrtana, ali podrobnejše izdelana. Toda — motilo to ni. Inscenacija ie pa pokazala mnogo spretnosti, ki je omogočala naglo in nezamudno menjavanje scen. Mestoma je zaradi tega trpela izrazitost in tudi stil ni bil docela brezhiben, a že omenjena prednost je odtehtala poslednje. Celotna igra je bila skladna, a oj preveč izrazita in je morda prav zato omogočila Hamletu, da je bil še bolj v ospredju, kakor bi bil sicer.
Jubilant Skrbinšek je s Hamletom tvegal veliko, in to zaradi iega. ker vem, da mu ni šlo za parado, ampak za resen namen izmeriti svoje sile in prizadevanja ob teni najtežjem odrskem liku. Toda razočaral ni. prej presenetil. Njegova ustvaritev je bila odraz močne vere vase in trdne zavesti, da z nio lahko zmaga, zato je tudi zmagal. Niegov Hamlet morda ni bil v celoti tisto, kar se da do-seči, bil pa je vseskozi na dostojni m častni višini, s katere se je često dvignil še više. Ob njem pa je merila svoje moči kot najmočnejša še Elvira Kralje-
sceni ko vra-halucinacijah
v a v Ofeliji ter dosegla ča Hamletu darove in blaznosti. V ostali igri ni dosegla takega
viška.
Vse druge kreacije v splošnem teh dveh niso dosegle, ne moremo pa reči, da bi bil kdorkoli zdrknil prenizko s splošnega nivoja, toda manjkala jc često samonikla izrazitost in markantna izdelanost detajlov. Med prvimi moramo omeniti tu F u r i j a n o v c g a kralja. Starčeve kraljico, Gromovega prvega igralca, Nakrstovega Hora-tia iti Blaže v ega Laerta. Polonij Pav la Koviča se mi je zdel malo napačno pojmovan, dasi je bil v tej maniri si-ccr dosleden. Brez posebne izrazitosti so bili v ostalem dostojni dvorniki H a -rastoviča, M c d v c n a in Gorinška. Poslednji je bil morda za spoznanje močneje karakteriziran, duh Hamletovega očeta je pa nasprotno zašel uvodoma v prehladni patos, iz katerega se je trgal šele proti sredini in koncu.
Posebne samoniklosti tudi ostali niso pokazali in nisem zasledil skoraj nikjer močnejših in bolj izrazitih momentov. Igrali so Grom Fortimbrasa, Verdo-n i k in Košuta častnika; poslednji tudi duhovnika, a z malo večjo izrazitostjo; S t a n d e k e r vojaka in drugega igralca, Kosič dobro karakterizirane-ga Rejnalda in manj izrazitega drugega grobarja. V e r d o n i k še tretjega igralca, Gorir. škova igralko in Ra s b e r ger prvega grobarja.	-r.
Zna si pomagati.
Žena: Kaj si pozabil, da ti je zdravnik prepovedal piti vino pri obedu?
Mož: če je tako, pa odnesi obed.
Izpred sodišča.
Sodnik: Za tatvino vina dobite tri tedne zapora.
Obtoženec:	Gospod	sodnik,	saj
sem prazne steklenice vrnil. Ali bi mi ne mogli nekaj odračunati?
Ptuj
Novi grobovi. V Ptuju je umrla Mat: ja Nekolova, žena brivskega mojstra / 59.1etu starosti. V ptujski bolnišnici i? so umrli: Katarina Sakelšek. žena da narja iz Vurberga, stara 23 let, kot ž; tev materinstva; Anton Sedenek. občil ski revež iz Makol, star 58 let, Antoni Zemljič, pos. liči iz Čermljenščka, okrj Maribor, stara 25 let, ter 5-letni Jur Topolovec, sin posestnika iz Velike Va, niče kot žrtev griže, ki razsaja že de časa v ptujski okolici.
Zverinski nočni napad. Predpretekj noč so po kožuhanju koruze nekateri vs ščani iz Apač napadli domačina Stank Černejška. 25-letnega posestnikovega s, na ter ga s koli obdelali, da je obleži Težko ranjenega Černejška so prepelia v ptujsko bolnišnico. Rane na glavi s smrtno nevarne in je njegovo stanje ze lo resno.
, Aretacija vlomilca in tatu kolesa. Pre
dnevi sc je mudil v Ptuju trgovec Av gust Krajnik iz Sv. Andraža v Slovet, skih goricah. Svoje 1000 Din vredno dvj kolo je pustil za trenutek pred trgovin in gostilno Dasch v Prešernovi ulici. K se ie vrnil iz trgovine, kolesa ni bil več. Tatvino je prijavil policiji, ki je ta tu naslednjega dne zasačila, ko se je vc zil na ukradenem kolesu. Evidenčno i tovarniško številko je uzmovič med teff že odstranil. Na stražnici je izjavil, da i kolo kupil že pred dvema mesecema f Ljubljani v neki trgovini, kar pa se j; izkazalo kot neresnično; pozneje pa i spremenil svoj zagovor, češ, da je koli našel nekje v okolici Ptuja. Kolo so mi zaplenili, ker se je dognalo, da je lastni; trgovec Krajnik. Isto noč pa so zasačii gori omenjenega tatu, ko je hotel vic. miti v neko trgovino na Slovenskem tr. gu. Domači, ki so slišali ropot, so vk> milca prijeli in ga izročili policiji, ki j) spoznala v njem tatu kolesa. Možakarji; ki izvršuje tudi neko obrt v Ptuju, so iz. ročili sodišču.
Bigamist.
NajveČji bigamist na vsem svetu it nedvomno bivši šef nekega industrijske.-ga podjetja v sovjetski Rusiji Tuli Ar. ječev. Imel jp 52 žen, ki so mu rodil? 102 otroka. To je nedvomno rekord, k ga nimajo ne Američani in ne kdo drugi na svetu, ker je dal Arječev življenje 102 otrokoma v kratki dobi petih let. K® pa .ie zvedel za to Staljin. ga je takof odpustil iz službe ter ga obsodil na 10 let prisilnega dela.
Ne boji se.
Gospa: Če se takoj ne poberete, pokličem svojega moža.
Vagabund: Vašega moža? O, saj ga poznam. To je tisti, ki mi je oni dan grozil, da pokliče svojo ženo, če se ne poberem.
Artur Dinter:
Doiiviiaj z duhom
To priznanje jc izzvalo velikanski do-jem. Le inženjer se navidezno ni čudil in jc vprašal le mimogrede:
»Vas pač često zamenjujejo z znanim letalcem, zato potujete z drugim imenom?«
»Letalec sqm jaz sam. Moram vas vse prav lepo prositi, da mi oprostite’.« je odvrnil Hartenegg in se klanjal na vse strani.
Prisotni so ostrmeli še huje; nehote so vstali, goska pa jc vzkliknila: 'Ne. to je nebeško!«
:^Zdai pa mi dajte svojo veliko pivsko častno besedo!« sc jc Hartenegg smeje okrenii k inženjerju. »Poznali ste me in ste se z menoj, priznam, prav imenitno pošalil.«
»Nikakor ne!« jc odgovoril inženjer. »Predlagani, da poizkus nadaljujemo, potem sc pač sami prepričate, ua gre tu za prav resne reči.
»Stvar jc res nenavadna in jako čudna, je dejal neki sodni svetnik, oče »nebeške-' mlade dame. »l udi jaz sem za to, da ji pridemo do dna.«
»Kako ic mogoče tu še dvomiti!« je vzkliknilo dekle s hrepenečim pogledom na Hartenegga. »Mar ne, mama?«
Mama ,ii je pritrdila in tudi vsi osta.i
so bili prepričani, izvzemši mladega privatnega docenta, ki je dvoril prav tako čedni kakor bogati hčerki sodnega svetnika. Docent je gubančil svoje misli polna čelo v globoke prakse ter je proglašal da je vsa ta reč neumnost in »a priori« nemogoča, ker spiritizem ugovarja naukom velikega Kanta. Saj gre vendar za reči, ki leže »onstran izkustev«.
»Jaz pa mislim vendarle, da smo vsi za to. da se o pojavi temeljito poučimo. Zato je treba, da poskušamo dalje,« je odgovoril inženjer suho.
»Izkustvo, ki ga jc poprej napravilo moje koleno, ne dovoljuje dvomiti, da je pojav zelo razločen in občuten,« ie šaljivo zagotavljal Hartenegg.
Medtem je družba sedla zopet okoli mizice. Hartenegg je ostal izven kroga, da bi pojave lažje opazoval in docent ga je posnemal, ker je pričakoval, da sc sleparija odkrije na ta ali drug način.
Po kratkih minutah se je mizica nagnila.
Ali si zopet ti?« jc vprašal inženjer.
»Da.«
>Ali nam zdaj poveš še svoje ime?«
»Mizica je črkala inte Rolf.«
Hartenegg je poskočil: »Ali si ti, Rolf, moj dragi stari prijatelj Rolf?«
Namesto odgovora jc šla zdaj mizica le počasi k letalcu in sc nežno pritisnila k njemu. Vsi prisotni, /lasti Hartenegg, so bili pretreseni. Premikanje mizice iu
načip. kako sc je ljubkujoče naslonila nanj nista imela nič komičnega, pač pa nekaj nežnega, pretresljivega.
»Zaradi popolnosti nam moraš zdaj povedati še priimek,« je prekinil splošni molk Hartenegg, v katerem sta se borila prepričanje in dvom.
Mizica sc jc počasi dvigala pod še ved no rahlimi ležečimi prsti in je črkala priimek »Berger«.
Rolf Berger se je zval bojni letalec, tovariš Harteneggov, ki jc bil leta 1918. nad sovražnikovo črto ustreljen.
Hartenegg je onemel. Toda vendar je vprašal čez nekaj časa: »Prijatelj, nikoli nismo izvedeli ničesar podrobnega o tvoji smrti. Kako si padel?«
Odgovor sc jc glasil:	»Nisem	padel.
Odpovedal motor. Se spustil na tla. Ujeli, pobili.«
»Torej vendar!« je dejal letalec presunjen. »Videli smo te, ko si se spuščal. Mislili smo, da je le tvoja zvijača. A potem sc nisi pojavil več. Ubožec’ Pobili so te? A kdo je? Kako?«
»Zamorci. Pet sem jih prej ustrelil. Neki dolgin pa mi je zahrbtno razbil črepinjo.«
»Ali še veš, kje iu kdaj se jc to zgodilo?«
»Zilebeoke. Dvanajstega maja 1918. ob (f popoldne.«
»Točno! Povsem .točno!« .je dejal .Har
tenegg pobito. »Ali si imel bolečine ob svoji smrti?«
»Samo glava me je zabolela.«
»In te glava še boli?«
»Ne.«
»In kako se počutiš zdaj?«
»Zelo dolg č»s. Srečen, kdor živi.«
»Ali so padli tovariši pri temi?«
-Včasih.«
»Kje pa so?«
»Ne vem.«
»Li veš, kakšen je bil izid vojne r
»Zalibog, da.«
»Mar veš, kako bo poslej?«
»Ne.«
»Ali si česa želiš?«
»Da.«
»česa?«
»Daj mi čašo sekta!«
»Da — ali moreš piti?<
»Poskusim.«
Hartenegg jc naročil steklenico sekta, napolnil čašo in jo postavil na mizico. Takoj se je začela mizica tako prerekati, da se jc ča^a prevrnila.
»'Ali si pil?«
»Zal ne gre. Toda pij sam!«
Hartenegg si je nalil polno čašo in jo izpil z besedami: »V tvoj spomin!«
»prosit!« je črkala mizica veselo. Nato: »Zdravstvuj! Zdaj moram iti. Kličejo me.«
In mizica je molčala, dasi so jo spra-žev.ali ic -dalje....
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra
—a—amen ■ ■B'wwniwii i ii
V Mariboru, dne 5. X. 1934.
—m——
A. K. Grin:
Boiastoo
Roman.
Nikakor ni mogel smatrati za resnico, kar se je dogajalo pred njim; začuden in prevzet je stal kakor bi bil okamenel. Toda ko je deklica dvignila roke in raztresla cvetice po postelji, je čutil, da izginja čar ir, je začel počasi umevati čudež.
Zavidal je smrti njeno žrtev in prisrčno si je želel živo deklico; toda zbal se je svoje nade ter resno vprašal, če je še pri zdravi pameti. Celo njen klic ga ni mogel popolnoma prepričati; šele ko se je vzravnala in začela govoriti, ga je spreletelo divje veselje, in vendar so bile zagonetne besede strahu, ki jih je spre govorila.
»Živim!« je zaklicala. »Torej ste me le varali!« Gledala je divje okoli setje, dokler ni zapazila starke.
»Aimetta!« je poklicala ter se obrnila k njej. Razgovora ni razumel, ker je govorila v tujem, neznanem jeziku starke. Naglo in nemirno ji je ta odgovorila nekaj stavkov, nato si je deklica z dlanmi pokrila obraz in začela ihteti. Vendar se je kmalu opogumila, dvignila v, obupu
oči in njen pogled se je srečal z umetnikovim, ki se ji je zdel tako prijeten, da je pozabila na besede polne studa in bolesti, ki so ji bile očividno na jeziku.
Zanj je bil to očarujoč trenutek. Ko je zrl v oči, se ni mogel več premagati.
»Niste mrtvi!« je vzkliknil skoraj z otroškim veseljem. »Bogu bodi hvala, da me je videz varal! Vi ste premladi in prelepi, da bi že zdaj podlegli mogočnemu uničevalcu. Srečen sem, da vas vidim živeti, čeprav ne vem ničesar o vas, niti ne poznam vašega imena.«
Bolestno se je nasmehnila.
»Tudi meni ste neznani. Toda jaz sem za svet, življenje in za vse izgubljena, in ne smela bi biti tukaj, da govorim, diham in trpim. Pričakovala sem smrt, hotela sem umreti, in zdaj sem prevarana in še živim. Čemu, o, čemu?«
Slikar je strmel prestrašeno vanjo. Slika miru se je spremenila v sliko obupa. Četudi ni bil ta pogled nič manj mikaven, vendar se je lotila nepoklicnega gledalca mučna neprijetnost; čutil je, da tukaj ni na mestu in k ugibal, ali naj govori ali zbeži.
Zapazila je njegov nemir in mu namignila, da se odmakne od postelje.
Ne da bi čakala na pomoč, je zdrknila na tla in stala na majavih nogah v dolgem belem, zlato obrobljenem oblačilu.
Nagradno
V	sobotni številki »Večernika« smo naše čitatelje opozorili, da bomo odslej vsak teden razpisali tekmovanje za naj-točneje pogodene rezultate tekem za podzvezno nogometno prvenstvo LNP.
1	ekmuje lahko vsak čitatelj »Večernika«, tudi izven Maribora. Izpolnjeni kupon se pošlje uredništvu »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11, najkasneje do sobote, dne 6. oktobra t. J. do 18. ure, in to v zaprti kuverti, na kateri naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Pokalno tekmo SK Železničar mladina :SK Rapid mladina, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 10. na igrišču SiK Železničarja sodi g. Kopic.
Gozdni tek na Pohorju. Pod pokroviteljstvom zadruge »Pohorski dom« bo v nedeljo 7. tm. tretji Pohorski tek, za katerega so prijavljeni najboljši tekači iz Maribora, Celja, Ljubljane, Ptuja, Konjic, Poljčan in Prevalj. Tek bo mimo športnega dogodka nedvomno velikega propa gandnega pomena za naše Pohorje. Tek bo deljen, in sicer za seniorje na progi Ruška koča - Pohorski dom (7500 m), za iuniorje (rojstni letniki 1916-19) pa na 1.300 m dolgi progi Mariborska koča -Pohorski dom. Za zmagovalce je pokrovitelj daroval lepa darila.
Motociklistična dirka na Pohorju. V
nedeljo 7. t. m. priredi motosekcija »Penina« prvo motociklistično dirko na našem Pohorju, in sicer na 5 in pol km dolgi cesti Zgornje Hoče - Reka - Pohorski dom. Dirka bo vsekakor zelo zanimiva, ker je cesta precej strma in ima 22 ovinkov, ki bodo zahtevali od dirkačev vso spretnost in duhaprisotnost. Dirka se bo pričela ob 14. in bodo na start vozili tudi avtobusi z Glavnega trga po zelo znižani ceni.
Kolesarska dirka na Igrišču SK Železničarja. V nedeljo 7. tm. dopoldne bo na
igrišču SK Železničarja kolesarska tre-ning-tekma na 100 krogov. Namen te dirke je, da se dirkači pripravijo za medklubsko kolesarsko dirko, ki bo koncem tega meseca. Pravico do starta imajo vsi
tekmovanje
Opozarjamo ponovno, da se bodo upoštevale samo rešitve na kuponih in one,
ki bodo prispele pravočasno!
Za prvo tekmovanje razpisujemo za tri najboljše rešilce naslednje nagrade:
1. par smučk, darilo športne trgovine Bogomir Divjak v Mariboru, Glavni trg;
2. cigaretno dozo, darilo tvrdke L. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica; 3. pet vstopnic prvega sedeža za obisk kina »Union«, darilo g. Gjura Valjaka.
dirkači ne glede na verifikacijo. Posebno so vabljeni dirkači »Peruna«.
Sokolstvo
Sokolski nastop pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Sokolska četa v Sv. Marjeti ob Pesnici ima v nedeljo 7. t. m., v slučaju slabega vremena 14. oktobra, svoj letni nastop. Pri nastopu sodeluje tudi vojaštvo in pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Po nastopu bo sokolska veselica s srečelovom in drugimi zabavami. Za izborno kapljico, mrzla in topla jedila ter domače gibance preskrbljeno. Vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva vabimo, da nas v prijetni Šmarjeti v čim večjem številu obiščejo. Avtobus vozi z Glavnega trga ob 13. uri. Vožnja za osebo 5 Din. Nazaj od 18. ure naprej tudi Din 5.— za osebo.
Članstvo Sokola Maribor III. se poziva, da se v čim večjem številu udeleži nastopa bratske sokolske čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Zbirališče v Tomšičevem drevoredu. Odhod ob 13. uri peš ali pa z avtom. Povratek iz Sv. Marjete z avtobusom po ugodni ceni. Sokolstvu naklonjeno občinstvo dobro došlo. — Zdravo!
Zopet brat.
Gospa (služkinji); »Že zopet imate r.ovega brata, Marička? Pa vendar ne boste trdili, da je tudi ta zares vaš brat?«
Služkinja: Seveda je, gospa. Brat je mojega prejšnjega ženina.
»Kako krasno je vse to?« je vzkliknila in pokazala na posteljo ter na lastno oble ko. »Ako niso hoteli, da umrem, čemu ta okras, čemu ta nakit? Ali še sanjam?« Zopet je pogledala na Annetto in jo nekaj vprašala.
Med tem je Degraw stopil k mizi, na kateri je ležala njegova skica.
»Naj ta list opraviči mojo navzočnost r.a tem mestu; mogoče se pojasni s tem, kar vam je neumljivo. Želeli so imeti vašo sliko in so me poklicali, da jo narišem. Ime vam mora biti znano. Podpis, ki je spremljal vabilo, se čita nekako Andrea Montelli.«
Rahlo je zardela in stopila korak bliže.
»Ne razumem vas,« je odgovorila, »toda stvar je sedaj zame brez važnosti. Živim — in to je vse, na kar moram misliti; Živim — in vnovič moram začeti boj z usodo.«
Izraz bolesti nad tem, da je zopet med živimi, ga je prestrašil in prav tako ganil
Zdelo se mu je najhuje, da pokliče koga izmed njenih sorodnikov, ali vsaj kako prijateljico, ki bi zanjo skrbela. Ako se on odstrani, bo samevala ob strani sirove, odurne starke, ki pač ni zmožna, da jo tolaži in pomiri.
»Ali ne stanuje noben vaš sorodnik v tej hiši?« je vprašala.
Grozdje in vinsUa trta
■ako so cenili Rusi grozdje pred 70 leti.
Že od nekdaj sadijo po naših vinorodnih krajih vinsko trto zato, da prešajo iz sladkega grozdja rujno vino. Grozdu kot sladkemu sadu pa niso naši kmetovalci nikdar pripisovali tiste vrednosti, k: jo po vsej pravici zasluži. Toda Bog ne daj, da bi kdo utrgal grozd v vinogradih, ki so ob času ko grozdje zori, močno zastraženi. Pri vsej svoji gostoljubnosti naš vinogradnik z najtežjim srcem podari svojemu prijatelju košarico grozdja, nasprotno pa ga počasti z vinom kolikor ga piti more.
Šele v zadnjem času, ko je kriza močno pritisnila tudi naše vinogradnike, je nastalo zanimanje za prodajo grozdja na trgu. Ni pa še zavzelo tistega obsega, ki ga naše grozdje zasluži. Sproženih je bilo že več dobrih mislr, izdelanih že več načrtov za vnovčenje grozdja, toda doslej se ni v celoti še nobeden uresničil, čeprav zasluži grozdje iz Slovenskih goric svetovni sloves.
Ker je skrajni čas, da se organizira prodaja našega grozdja, bo nedvomno zanimala naše vinogradnike pa tudi marsikaterega čitatelja našega lista, kako so Rusi že pred 70 leti vse drugače cenili vrednost domačega grozdja. Znani gospodarstvenik dr. Josip Vošnjak je že pred 70 leti pisal v »Slovenskem Narodu«, ki je takrat izhajal v Mariboru daljše članke o trgu za grozdje na Ruskem. Po opisu Rusije, kratkem pojasnilu biologije in zgodovine vinske trte ter o zemlji, na kateri posebno rada uspeva, je Vošnjak prepotoval tudi Besarabijo in se ustavil na Kavkazui, na katerega podnožju v Gruziji raste divje in se spanja visoko po drevju vinska trta, polna de-belo-jagodnatih grozdov. Verjetno je, da je tu tudi domovina vinske trte. V Gruziji ter ob obalah Kaspiškega morja rodi vinska trta nenavadno veliko grozdic s posebno debelimi jagodami prijetnega o-kusa. Vino iz tega grozdja ni prvovrstno, pač pa je grozdje čislano po vsej Rusiji. Izvažali so ga iz teh krajev v vse centrs
Žalostno je odkimala.
»Ali ne morem iti po nikogar, ki bi vam pomagal?« je prosil in se obrnil proti izhodu.
Zdrznila se je it: ga prijeia za roku
»Ne zapustite me!« ga je prosila. »Ne odidite, dokler vam nisem zaupala, "a-kaj sem si v svoji pregrešnosti hotela končati življenje; gotovo in tako početje v vaših očeh greh.«
»Ali je mogoče — vi sami —«, ni mogel nadaljevati. Solze so ji zalile oči, pa tudi njegove so postale vlažne, da ie or: tem pozabii, kar je prav za prav nameraval storiti.
»Zaupajte mi svojo bolest,« jo je prosil. »Kako vendar morete tako mlada in tako krasna želeti si umreti, preden ste prav spoznali življenje?«
»Ker so se mi načrti sramotno izjalovili. ker je zame vse končano.«
»Za vas je vse končano?«
»Da — jaz sem Selina Valdi!«
»Sellna Valdi!« Poznal je ime mlade umetnice, ki je komaj pred mesecem prvič nastopila v operi v sijaju in lepoti pred mnogoštevilnim občinstvom. V odločilnem trenutku ji je pa odpovedal glas. Z iskrečimi in trepetajočimi ustnicami je hotela očarati občinstvo, toda niti najmanjšega glasu ni spravila iz grla.
(Se bo nadaljevalo.)
nekdanje mogočne carske Rusije, pa tudi preko njenih mej. Trgovina z grozdjem je v tistih časih cvetela in so po reki Volgi od jeseni pa do pomladi prevažali košare grozdja v srce dežele.
In kdo je v teh krajih prvi sadil vinsko trto? Bil je to ruski car Mihael Todorovič, ki je dal prvi nasaditi trse ter ograditi trsni nasad. To delo mu je opravil neki menih. Car Peter Veliki, katerega bistroumnost ni prezirala nobenega sredstva za kultiviranje in »bogatenje Rusije, pa je poklical viničarje iz Francije, ki so gojili vinsko trto. Od takrat pa vse do danes uspeva v teh krajih vinska trta. Iz grozdja pa ne prešajo vina, marveč ga povečini vsega prodajo na trgu za zobanje. Tamkajšnji vinogradniki pa tudi znajo grozdje konzervirati, da ostane sveže vso zimo do pomladi. Imajo po sebne lončene posode, v katerih razpošiljajo grozdje (udi po železnici na vse strani.
Razne ameriške novosti.
V	izumih in patentih prednjači Amerika vsemu svetu. Američani se poslužujejo vseh mogočih izumov in jih uporabljajo v vsakdanjem življenju. Tako je pred kratkim neki radio amater izumil avtomatično zibeljko za otroke, čim dete zajoče, ujame mikrofon njegov glas, ki spravi v gibanje električno napravo, ki tako dolgo ziblje zibeljko. dokler otrok joče. Američani pa so potolkli tudi rekord Italije pri izbiri imen novorojenčkov. Tako je na primer neki Italijan krstil svoji hčerki prvo za Ito, drugo pa za Lio. Obe imeni skupaj tvorita ime Italija. Američan Sanders v Guimonu v provinci Oklahama pa je krstii svoje otroke z imeni Okla, Homa, Teri ir, Tori, kar pomeni Oklahomateritorij. V neki cerkvi v Floridi pa so namesto navadnih stolov pritrdili’ na strop gugalnice, tako, da sc lahko verniki pri maši »gugajo«.
Vvsa«^ ||j j|[ |jj|“ J Sobo odda
ZRAČNO, SOl.NČNO
parketirano sobo / uporabo kopalnice na Kralja Petra trsu oddam takoi boljšemu gospodu. Vprašati v dr. Ver-stovškovi ulici 6-1! vrata 19 4134
Pouk
ANGLEŠKI POUK.
Miss Edith Oxlev. Krekova ul. 18-11.	 ___	4151'
Soomnite se CMD i
Razno
TRGATVENA VESELICA
v soboto, dne 6. oktobra t. 1. v gostilniških prostorih »Pri starem lovcu« v Meliti. Vabljeni vsi prijatelji lova k obilni udeležbi. Za dobro kuhinjo in izborno kapljico ic jantče-no. Z lovskim pozdravom Vlcman.	4168
Posolilo
VEČJE POSOJILO
se dobi proti pupllarnovanii vknjižbi na mestno ltlSo. -Naslov v upravi.	4151/
Kupim
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, kupim, Gostilna, Tržaška 8.	^177
Prodam
SPALNICA
Din 1200, dve omari, postelja, madrace, moderna jedilnica, 4 stoli, miza. Ruška c. 3. 4183
Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
zaprta veranda, sc odda v ! najem. Vprašati pri 1‘. stek. Cvetlična 29.	4170
Kupon št. 1
Ime tekmovalca ..............................................................
Poklic: ..........................
Stanovanje:  .................................
Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo LNP se bodo končale z naslednjimi
rezultati:
Svoboda : Celje (v Celju)	........../, ..... polčas........./.....
Č. S. K. : Rapid (v Čakovcu)	.—:...../,  ..... polčas	......../........
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj" in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
5TANKO DETELA v Mariboru.