Št. 173 (15.275) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskam! 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POSINNA PlAČANA V GOTOVN SPBD. IN ABB. POST. GR. 1/50% BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom P , S ČETRTEK, 29. JUNIJA 1995 Primer Mancuso lakmusov papir Vojmir Tavčar Kopja italijanske politike se lomijo ob pravosodju. O tem priCa napetost teh dni, ki je vCeraj dosegla višek, potem ko je minister Mancuso poudaril, da prostovoljno ne namerava oditi in da bo odstopil samo skupaj z vso vlado. Mancusova trmoglavost je za premiera Lamberta Dinija in stranke, ki podpi-rajo njegovo vlado, nevšeCen in zapleten problem s tehničnega in s političnega vidika. Zakonodaja ne daje predsedniku vlade pravih možnosti, da bi odstranil ministra, ki mu ne ustreza več, zato bi Mancuso prisiljen k odstopu (in tudi to ni gotovo) samo z izrecno nezaupnico parlamenta, ki pa bi pomenila oster pohtični spopad s Kartelom svoboščin. Zapleten vozel, ki ga morajo Dini in stranke, ki ga podpirajo, razplesti je, kako odstraniti Mancusa, ne da bi tvegali krize sedanje vlade. Kljub napetosti, ki jo je izzval, pa je primer pravosodnega ministra samo incident. Srž spopada, ob katerem se na politični sceni - predvsem pa v zakulisju - lomijo kopja italijanske politike, zadeva milanski sodnijski tim »ciste rake«. Ah naj tim nadaljuje z delom in razkriva ozadja podkupninske afere? Ali lahko še raziskuje vlogo Fininvesta in Pubh-tahe? Cas je v tem primem ključnega pomena, saj vse kaže, da skuša Berlusconi razkropiti milanski tim, preden bi Borrelh in sodelavci dobili iz Švice gradivo o gibanju na tekočih računih Fininvestovih podjetij. Kot nekoč Krščanska demokracija z Aldom Moram (v aferi Lockheedovih letal) tudi Forza Itaha in njen voditelj nočejo dovo-liti, da bi jima sodili. In zato hoče Berlusconi osamiti tim »čiste roke« za vsako ceno, preden bi lahko dobil dragoceno gradivo. Zato vztraja v ofenzivi proti milanskemu državnemu tožilstvu, najbrž pa tudi v zahtevi po skorajšnjih predčasnih vohtvah. Za to dejansko gre in ob tem problemu družbene in pohtične sile merijo mod. Primer Mancuso je s tega vidika lakmusov papir, ki bo pokazal, ah je mogoče res napisati besedo konec pod tisto poglavje italijanske zgodovine, v katerem so šli škandali in afere nekaznovano v pozabo in v katerem so skrivnosti ita-hjanskega zakulisnega dogajanja z neštetimi primeri strategije napetosti ostale nepojansjene. ■ Razdelili denar | iz Sklada za Trst TRST - Včeraj so seznanili novinarje s porazdelitvijo finančnih sredstev iz Sklada za Trst za letošnje leto. Dobro polovico vsega razpoložljivega denarja so namenili za razmah industrijskih, pristaniških in raziskovalnih dejavnosti, niso pa pozabili na kmetijstvo in kulturo. Med prejemniki prispevkov so tudi Stalno slovensko gledališče, Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela in okoliške občinske uprave. Na 5. strani ■ Romano Prodi | o manjšinah RIM - Romano Prodi ceni predloge in pobude jezikovnih manjšin: lider levosredinskega zavezništva je telefoniral tajniku Južnotirolske ljudske stranke, Siegfriedu Bruggerju potem, ko sta ga Brugger in predstavnik stranke Union Valdotaine Luciano Caveri kritizirala, ker na srečanjih, kjer se odloča o strategiji novega zavezništva, ki nastaja pod simbolom oljke, ni posvetil nobene pozornosti problemom jezikovnih manjšin. Prihodnji teden se bo Prodi srečal z Bruggerjem. ■ Slovenija uvedla | valutne omejitve LJUBLJANA - Domače in tuje osebe smejo v potniškem in poštnem prometu s tujino iz Slovenije odnašati oziroma vanjo prinašati efektivno domačo valuto in vrednotnice največ v znesku 300.000 tolarjev na osebo, če ni z meddržavnim sporazumom določeno drugače. Domače in tuje osebe smejo iz Slovenije odnašati oziroma vanjo prinašati efektivno domačo valuto v vseh apoenih, domače fizične osebe pa smejo iznašati iz Slovenije tujo gotovino v protivrednosti največ 3.000 nemških mark. Sklep je sprejela Banka Slovenije. ITALIJE / MEDTEM KO LEVA SREDINA GROZI PRAVOSODNEMU MINISTRU Z NEZAUPNICO Mancuso izziva tudi Dinija Scalfaro svari pred volitvami RIM - Napetost na italijanski politični sceni se stopnjuje. Glavni vzrok zaostritve je pravosodni minister Fitippo Mancuso, ki je v vladi in med strankami, ki vlado podpirajo, povsem osamljen. A kljub temu vztraja na svojem mestu. Potem ko ga je premier Lamberto Dini včeraj kritiziral z uradnim sporočilom, v katerem mu je očital polemiko s predsedstvom republike, je Mancuso objavil novo rezko noto. Zavrnil je očitke, predvsem pa poudaril, da ne namerava odstopiti, Diniju pa povedal, da nima nobenega sredstva, da bi ga lahko odstavil razen odstopa vsega kabineta. Ministrova reakcija je izzvala takojšen odgovor leve sredine, ki je napovedala predlog o nezaupnici. Kartel svoboščin pa podpira ministra in soglaša z njegovim sporočilom. Predsednik Scalfaro se včeraj ni vrnil k polemiki s pravosodnim ministrom. Iz Brazilije je posvaril stranke, da predčasne volitve niso rešitev italijanskih problemov. Na 2. strani NOV KRVAVI NAPAD V BOSNI IN HERCEGOVINI Srbska raketa na palačo sarajevske televiaje SARAJEVO, BRUSELJ -Prirejena protiletalska raketa, ki je vCeraj dopoldne padla na poslopje televizije Bosne in Hercegovine, je uničila tri nadstropja zgradbe. Eksplozija je zahtevala eno človeško življenje, več kot trideset oseb pa je bilo ranjenih. V prostorih RTV je bilo takrat približno dvesto ljudi; poleg bosanskih novinarjev imajo svoja terenska uredništva tam tudi tuje televizije. Nekoliko pozneje je raketa padla tudi na stanovanjsko stolpnico v bližini. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje. Po besedah tiskovnega predstavnika enot Združenih narodov v Sarajevu je bil raketni napad odgovor srbskih enot na napredovanje vladnih sil proti predmestju Hadžiči na zahodu mesta. Na 18. strani r-1 d r v fH m Japonska in ZDA dosegli trgovinsko premiije ŽENEVA - Trgovinske vojne med VVashingtonom in Tokiom ne bo. Po treh dneh intenzivnih pogajanj so namreč japonski in ameriški pogajalci včeraj pozno popoldne v Ženevi dosegli sporazum, ki je v zadnjem trenutku preprečil visoke sankcije na uvoz »nunenih« avtomobilov v ZDA. Američani so prepričani, da ima sporazum zgodovinski pomen, opazovalci pa menijo, da je to zmaga Billa Clintona, ker je na obtožbe o neodločnosti odgovoril z izzivom, pri katerem je vztrajal do konca in - zmagal. Oznanitev sporazuma je povzročila takojšen močan dvig na Wall Steetu in okrepitev zelenega bankovca, ki se bo po predvidevanjih še nadaljevala in se bo jutri gotovo poznala tudi v Evropi. Na 11. strani RONKE / MALO PRED 11. URO MED PRISTAJANJEM NA LETALIŠČU Helikopter s krilom treščil v električni drog in se vnel V nesreči umrl francoski pilot člono posadke po ranjeno * RONKE - Na ronskem letališču je včeraj malo pred 11. uro prišlo do hude nesreče; med pristajanjem je francoski vojaški helikopter s krilom rotorja zadel v električni drog, se prevrnil in se vžgal. V nesreči je izgubil življenje 36-letni francoski kapetan Denis Panazol, ostalih osem vojakov pa se je brez večjih poškodb rešilo. Do nesreče je po vsej verjetnosti prišlo zaradi trenutne nepazljivosti pilota, ki se je preveč približal električnemu drogu. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Odločilni dnevi za železarno Prihodnji teden bodo verjetno podpisati preliminarno, zatem pa še dokončno pogodbo o prodaji ške-denjske železarne zasebni navezi Bolmat-Lucchini. Stran 5 Gorica: Občini ostaja denar Goriška občinska uprava je lansko leto sklenila s 6,5 milijarde presežka. Opozicija trdi, da zato, ker ni znala uporabiti sredstev za potrebne investicije. Stran 8 Končana konferenca o teritoriju V Trstu se je zaključila deželna konferenca o teritoriju. Med drugim je bil govor tudi o ozemeljskem načrtovanju in slovenski manjšini. Stran 10 Časopisi in revije naprodaj v javnih lokalih RIM - Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da bodo odslej poskusno za dobo enega leta časopise in revije prodajali tudi v javnih lokalih. Novo določilo so vključili v zakonski odlok o založništvu, ki ga je vlada včeraj spet odobrila. Vlada je tudi podaljšala zamrznitev upokojitev do 31. avgusta letos. ITALIJA Z Četrtek, 29. junija 1995 POLITIKA / PO OBRAMBI MILANSKEGA TIMA »ČISTE ROKE« r ODGOVOR LEVI SREDINI n Scalfaro posvaril slranke pred posledicami volitev Predsednik republike meni, da volih/e ne bi rešile problemov Kartel svoboščin za omejen dogovor z evico Noče razprave o volilnem zakonu in televizijskem sistemu BAZILIJA - Ge italijanski parlament ne bo sposoben izraziti nove vlade, bo predsednik republike prisiljen razpustiti parlament. Toda Oscar Luigi Scalfaro na fotografiji) na to potezo ni pripravljen. In iz Brazilije, kjer je na uradnem obisku, je italijanski predsednik naslovil parlamentu in političnim strankam svarilo: Razpustili smo parlament leta 1994, razpustili naj bi ga spet letos... In kaj Ce bi iz volitev izšlo podobno razmerje sil, kot je sedanje? Oscar Luigi Scalfaro je presentil novinarje, ki poročajo o njegovem obisku, in se je izognil novi polemiki s pravosodnim ministrom Filip-pom Mancusom (»Nima smisla, da bi se k temu povračal«), ampak je spet načel problem, ki mu je očitno zelo pri srcu. Predsednik republike je že večkrat javno in v zasebnih pogovorih s političnimi predstavniki povedal, da nasprotuje predčasnim volitvam jeseni. Tokrat se je odločil, da še jasneje pove svojo misel. Zopetne predčasne volitve so po Scalfarovem mnenju nevarne, ker bi stalno razpuščanje parlamenta lahko načelo ugled Italije, saj bi.se marsikdo vprašal, kakšno je zdravstveno stalne italijanske demokracije in njenega političnega sistema. Volitve tudi niso zajamčena rešitev vseh problemov. Ce bi se namreč ponovilo takšno razmerje sil, kot je sedanje, bi tudi prihodnji parlament ne bil sposoben uresničiti tistih reform, o katerih vsi govorijo. Scalfaro je dodal, da bo on prisluhnil parlamentu in ga bo razpustil, če ne bo druge rešitve, toda politične stranke je opozoril, da si bodo v tem primeru morale prevzeti odgovornost za to. Zato jih je spodbudil k dialogu, tudi ker vzdušje ni več tako napeto, kot je bilo pred nekaj meseci. Ob koncu se je tudi zaustavil ob vsebini morebitnih reform. Zavrnil je možnost vrnitve k proporčnemu sistemu in opozoril na težave, ki bi jih lahko povzročila neposredna izvolitev premiera. Scalfarove besede so takoj odjeknile v Italiji. Predsednikovo treznost so pohvalile predvsem centristične stranke (tako tiste, ki sodelujejo v levi sredini, kot tiste, ki so pristopile h Kartelu svoboščin), ki so nasprotovale predčasnim volitvam jeseni. Bolj hladni pa so bili tisti, ki v predčasnih volitvah vidijo možno rešitev. Tako je na primer predsednik poslancev progresistične skupine Luigi Berlinguer pohvalil Scalfarovo oceno o volilnem sistemu, medtem ko je glede razpusta parlamenta menil, da bo predsednik republike moral pač upoštevati stanje in razpustiti parlament, če ne bo sposoben izraziti nove vlade. Bolj žolčni so bili napadi desnice. Tako je na primer M are o Taradash menil, da bi Scalfaro o teh vprašanjih moral nasloviti poslanico parlamentu. Ker ne uporablja primernih ustavnih prijemov, tudi Scalfaro po Taradashevem mne- nju prispeva k večji zmedi. Nekateri pa so Scalfa-ru zamerili predvsem' dejstvo, da o italijanski politiki govori predvsem med obiski v tujini. RIM - Kartel svobo-boščin je pripravljen na dialog o »pravilih igre«, noče pa spremembe sedanjega volilnega zakona. Tako je Silvio Berlusconi povzel sklep desnosredinskega zavezništva, s katerim je Kartel odgovoril na predlog Leve sredine. Kartel je izbral tudi zastopstvo (Letta, Giuseppe Tatarella in Francesco D’Onofrio), ki se bo prihodnji teden sestalo z Romanom Prodijem in VValterjem Veltronijem. Kartel svoboščin ocenjuje kot pozitiven dialog o »pravilih igre«, toda predlaga dokaj omejen dogovor, izključuje pa dogovarjanje o volilnem sistemu in o novi ureditvi televizije. In delegacija, ki jo je določil, ni najbolj re- prezentativna. Berlusconi je tako spet dokazal, da noče soočenja s Prodijem, kateremu ne priznava li-derske vloge. Sicer pa je v Berlusconijevem sporočilu rečeno, da je treba omogo možnosti pohtičnega sporočanja s tem, da se pomnoži možnost pošiljanja političnih sporočil. Koristno bi Mo bolj učinkovito nadzorstvo parlamenta in važen bi bil dogovor o zaščiti pravic politične manjšine. Kartel pa ni pripravljen na dialog o volilnem zakonu in tudi preosnova televizijskega sistema bi zahtevala novo politično klimo in drugačno telo, ki naj jo pripravi. Dogovor je treba doseči hitro, še pred zaključkom mandata Di-nijeve vlade. PRAVOSODJE / PREMIER DINI GA JE KRITIZIRAL, LEVA SREDINA PA ZAHTEVALA ODHOD Minister Mancuso noče odstopiti RIM - Pravosodni minister Filippo Mancuso je povsem osamljen. Po predsedniku republike Scalfaru ga je včeraj kritiziral tudi premier Lamber-to Dim, ki mu očita, da je samovoljno izzval spor s predsedstvom republike, medtem ko stranke, ki podpirajo vlado, grozijo ministru z nezaupnico. Toda nič ne kaže, da bi politična osamljenost silila ministra k odstopu. Po torkovem razmisleku so stranke, ki podpirajo vlado, včeraj dopoldne stopile do premiera in zahtevale, naj dokončno reši primer pravosodnega ministra, ki je postal za vlado samo in koalicijo, zelo nevarna plavajoča mina. Načelniki parlamentarnih skupin so zato želeli razplesti vozel na najmanj boleč način in pro- sili Dinija, naj bi zadevo rešil v sklopu vlade same. V nasprotnem prime-m so zagrozili z nezaupnico ministru v parlamentu. Takoj po pogovoru s predstavniki večinske koalicije je Dini poklical na pogovor Mancusa in se z njim zadržal dobre pol ure. Prepričal pa ga ni. Le nekaj ur potem, ko je Dini objavil svoje sporočilo, se je pravosodni minister oglasil z ostro in njemu lastno pikolovsko noto. Premiera je zavrnil s trditvijo, da je dosledno spoštoval zakone in ustavo, predvsem pa Diniju povedal, da nima dejanskega vzvoda za njegovo odstranitev. »In ker pravosodni minister ne namerava kloniti pritisku in odstopiti, je edina možnost njegovega odhoda ta, da bi vsa vlada vrnila mandat«. Lamberto Dini, ki mu je pred nekaj tedni uspelo, da se je z diplomatsko spretnostjo izognil zaostritvi ob prvem izbruhu afere Mancuso, se tokrat spoprijema z veliko hujšim problemom. Mancuso noče odstopiti, stranke, ki podpirajo vlado, pa tudi ne morejo več dovoliti, da bi ta pravosodni minister naskakoval milanski sodnijski tim »čiste roke«. Pravosodnega ministra odločno podpira Kartel svoboščin. Se najbolj odločen je Silvio Berlusconi, medtem ko je Finijeva stranka razdvojena, Krščanski demokratski center pa sodi, da bi bila uravnovešena rešitev zadeve Mancuso pomemben dokaz sposobnosti Leve sredine in Kartela, da se pogovarjata in rešujeta probleme države. NOVICE Predstavnik LS Longa od včeraj na prostosti PORDENON - Deželni svetovalec Ljudske stranke Bruno Longo, ki je vpleten v podkupninsko afero Autovie Venete, je od včeraj na prostosti. Tako je razsodilo pordenonsko sodišče. Po aretaciji je bil Longo trenutno v hišnem priporu. Novinarji zelo kritični do Dileme RIM - Tajnik DSL Massimo D’Alema je v nekem intervjuju izrazil željo, da bi novinarjem preprečih vstop na hodnik pred dvorano poslanske zbornice (tako imenovani Transatlantico). Zelo kritičen do D’Alemove izjave je predsednik Zveze parlamentarnih novinarjev Enzo Jacopino, medtem ko je novinarska zbornica iz Lacija uradno protestirala pri voditelju DSL. Jacopino upa, da je izjava vodje DSL sad trenutne napetosti. V nasprotnem primeru gre za nesprejemljivo politično stališče, saj je novinarstvo ne samo sestavni del parlamentarnega življenja, ampak pluralizma na sploh. Jacopino zato pričakuje, da bo D’Alema takoj popravil »napako«. Ubil je tri prostitutke AOSTA - Policija je aretirala 33-letnega obrtnika Andreo Maruccija, ki je preiskovalcem priznal umor treh prostitutk, pohcija pa sumi, da je moški ubil tudi mladega homoseksualca. Mameči je povedal, da je trupla nesrečnih žensk sežgal, njihove ostanke pa skril v bližini nekega potoka ob avtocesti, ki povezuje Aosto s Francijo. Sodstvo je odredilo psihiatrični pregled za Mamc-cija, ki je doma iz Turina, a že dalj časa živi v oko-lici Aoste. BRESCIA / ZASLIŠEVANJA Priča proti Di Pietru tarča besednega napada pred sodnijo Craxijevi zagovorniki hočejo preveriti Di Pietrove telefonske razgovore Bivši upravitelji kmečke zadruge Lame Viola na zatožni klopi zaradi stečaja PODKUPNINSKA AFERA Včeraj pred sodniki Fiatov »tretji mož« Paolo Mattioli BRESCIA - Sedem ur in pol je trajalo zasliševanje Giancarla Gorrinija, nekdanjega predsednika zavarovalnice Maa, ki obtožuje Antonia Di Pietra, da je zlorabljal svoj položaj, da bi pomagal svojemu prijatelju Eleuterju Rei, sicer poveljniku milanskih občinskih redarjev, ki je zabredel v velike dolgove. Ni znano, kaj je Gorrini povedal javnima tožilcema Fabiu Salamoneju in Silviu Bonfigliju. Sam ni dal nobene izjave, njegov odvetnik pa je namignil novinarjem, da bo verjetno tožilec Salomone zaslišal še druge priče. Vsekakor kaže, da je Gorrini potrdil svoje obtožbe na račun Antonia Di Pietra. Preiskovalca nista posredovala nobene informacije: državno pravdništvo iz Brescie je sporočilo, da bodo novinarjem samo enkrat na dan posredovali uradno sporočilo, dragih informacij pa ne bo. Ko se je zaslišanje zaključilo in je Gorrini stopil iz sodne palače, ga je nekaj oseb besedno napadlo: »Ne blati Di Pietra, Di Pietro je poštenjak...« so mu kričali, dokler se ni odpeljal z odvetnikovim avtomobilom. O Di Pietru je bil govor tudi na milanskem procesu zaradi podkupnin v zvezi z gradnjo podzemske železnice, na katerem je obtožen tudi Bettino Craxi. Ravno Craxijeva zagovornika, odvetnika Giarmino Guiso in Enzo Lo Giudice sta zahtevala, naj sodišče preveri telefonske razgovore med Di Pietrom in nekaterimi obtoženci in odvetniki na začetku preiskave »čistih rok«. BENETKE - Na sedežu davčne policije za Venelo v Mestrah so beneški javni tožilec Carlo Nordio in agenti finančne straže pet ur zasliševali nekdanje voditelje kmetijske zadruge Lame Viola iz Concordie Saggitaria, sicer predsednika Gina Gobbata in šest elanov upravnega sveta. Zadrugo, ki se je bavila prvenstveno z mlekarstvom, so dale oblasti v septembru 1990 zapreti, potem ko so v njenih računih ugotovile približno 4-mi-lijardno vrzel. Vseh sedem preiskovanih oseb tvega obtožbo namernega stečaja z goljufivimi cilji, vendar sedmerica vztrajno zanika, da bi bila odgovorna za takšen prekršek. Vsa zadeva se pravzaprav vrti okrog vloge, ki naj bi jo v prvih mesecih leta 1990 igral bivši predsednik Združenja kmetijskih zadrug v Venetu Alberto Fontana. Le-ta je namreč začasno predsedoval omenjeni zadrugi, ravno takrat pa naj bi bila ta zašla v finančno stisko, ker da je javna sredstva izkoriščal v nezakonite namene. MILAN - Na tukajšnjem kazenskem sodišču je včeraj javni tožilec Paolo lelo dobri dve uri zasliševal finančnega direktorja holdinga FIAT France-sca Paola Mattiolija, ki je obtožen korupcije v zvezi z deli na milanski podzemski železnici. Enza Papa, poverjenega upravnika družbe Cogefar-Impresit, naj bi pooblastil, da v zameno za pridobitev del na železnici plača krajevnemu tajniku Krščanske demokracije Mauriziu Pradi 1, 8 milijarde lir podkupnine. Mattioli je na ustrezno vprašanje tožilca odgovoril, da ni naročil izplačila podkupnine, temveč samo to, naj Papi odloči v korist Fiata Impresit. V bistvu je dal razumeti, da odločno nasprotuje podkupovalni praksi, da pa jo sprejema takrat, kadar to lahko koristi podjetju. Po zaslišanju še neke priče so proces odložili na 17. julij, ko bo morala pred sodnike bivša pokrajinska tajnica DSL Barbara Pollastrini. Z njo sta v zadevo vpletena še Bettino Craxi in bivši poslanec KPI Gianni Cervetti VČERAJ NA RONŠKEM LETALIŠČU / PILOT IZGUBIL 2IVLJENJE Helikopter z rotorjem zadel v drog in zgorel Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, vendar poveljniku helikopterja niso mogli več pomagati (Foto Balbi) Francoski vojaki šokirani: Kako je mogoče umreti tako? Fotografov in novinarjev niso pustili zraven (Foto Balbi) RONKE - Na ronskem letališču se je včeraj vžgal francoski vojaški helikopter SA 330 potem ko je zadel ob električni drog med manevrom pristanka. Od devetih oseb, ki so bile na krovu, je komandant helikopterja 36-letni kapetan Denis Panazol v plamenih izgubil življenje, dva elana posadke pa sta bila le lažje ranjena; med manevrom pristanka je helikopter upravljal neki drugi poročnik. Na kraj nesreče so takoj prispeli gasilci in policija, ki so področje v celoti izolirali; nesreča se je pripetila nekaj pred 11. uro, malo po pristanku helikopterja, ki je bil vkrcan na francoski letalonosilki Foch, ki je po Štirih dneh postanka včeraj dopoldne odplula iz tržaškega pristanišča. Po vsej verjetnosti je do nesreče prišlo zaradi nepazljivosti ali pa napake pri ocenitvi: pilot helikopterja se je namreč preveč približal električnemu drogu; trčenje kraka rotorja ob drog je povzročilo, da se je helikopter prevrnil in se nato vžgal. Na kraj nesreče so kmalu prispeli številni vojaki letalonosilke Foch, ki se nahaja v Jadranskem morju v okviru operacij Nata do bivše Jugoslavije. Dvema ranjencema, ki se nista težko poškodovala, so že na letališču nudili prvo pomoč. Do nesreče je prišlo na odmaknjenem delu letališča, tako da ni povzročila problemov že itak skromnemu letalskemu prometu. RONKE - Tragedija na ronskem letališču se je odigrala v nekaj sekundah sredi soparnega dopoldneva. Dva helikopterja SA 330 superpuma s skupno 18 francoskimi vojaki na krovu, pripadniki “armee de terre” vkrcani na letalonosilki Foch, ki je bila do včeraj zasidrana v Tržaškem zalivu, sta priletela na letališče nekaj minut po 11. uri. Vojaki so bili namenjeni domov, na krajši dopust, in so prileteli v Ronke, odkoder naj bi odleteli z rednim poletom. Eden od helikopterjev je prav pred dotikom tal z rotorjem zadel ob drog razsvetljave ob robu pristajalne ploščadi tik pred potniškim poslopjem, kakih sto metrov desno od glavnega vhoda letališča. Mnogi uslužbenci letališča in potniki, ki so se zadrževali v restavraciji in baru letališča, odkoder je lep razgled na pristajalne steze, so bili priče tragedije. Krak rotorja na helikopterju, so nam povedali, je dobesedno presekal drog (en kos je poletel več kot sto metrov daleč in pristal v bližini zunanjega parkirišča, onkraj notranje mreže, ki obdaja letališče). Helikopter se je po trčenju nagnil, udaril z zadnjim delom ob asfalt in se razklal. Rep je odletel od trupa, na katerem se je vnel požar. V hipu so plameni dosegli višino 10 do 15 metrov, nam je povedal eden od očividcev. Možje na krovu so se rešili tako, da so poskočili skozi odprta stranska vrata trupa. Sest jih je skočilo na levi strani, nesrečni kapetan Denis Panazol na desni in prav to je bilo zanj usodno, saj se je trup nagnil na desno stran in ga pokopal pod svojo težo. Pilota sta se rešila iz že gorečega helikopterja s skokom skozi razbita okenca v prednjem delu. V letališki ambulanti so jima nudili prvo pomoč zaradi odrgnin po rokah in lažjih opeklin, medtem ko ostali vojaki razen šoka niso dobili poškodb. Na letališču je nemudoma stekla reševalna akcija, ki pa ni ovirala rednega prometa, saj se je nesreča pripetila stran od stez za potniška letala. Prvi so do razbitin prihiteli gasilci in reševalci z letališča, v kratkem pa tudi policija, karabinjerji, francoski in italijanski vojaki, ki so vsakomur, tudi novinarjem, prepovedali dostop na kraj nesreče. Truplo žrtve so izvlekli izpod razbitin šele precej ur po nesreči. Na prizorišču so nato tehniki francoske in italijanske vojske ter družbe Civila-via še ves popoldan zbirali dokazno gradivo in vse možne izsledke za ugotovitev točnih vzrokov nesreče. Ugotavljali jih bosta preiskovalna komisija francoske vojske in italijansko sodstvo. Na letališču se je zbra- la množica ljudi, novinarjev, potnikov, ki so se presenečeno spraševali, kaj se je sploh zgodilo, radovedneži, ki so jih privabile prve vesti o nesreči. Precej je bilo tudi francoskih vojakov, med njimi tudi potniki strmoglavljenega helikopterja. Bili so vidno prestrese-ni. Ko so zrli v razbitine, pod katerimi je še ležalo truplo njihovega kapetana, smo jim v očeh lahko razbrali zavest, da bi lahko bili tudi sami pod tistimi očrnelimi razbitinami, pa tudi nemo vprašanje: »Kako je mogoče umreti tako?«, (mm) V prvem planu drugi helikopter superpuma (Foto Balbi) GLOSA Izpitov v življenju ni nikoli konec Jože Pirjevec Peter Ustinov je za stalno rubriko, ki jo ima v listu The European, pred nekaj leti napisal duhovito črtico o tem, kako je postal najprej britanski vitez, potem pa še član francoske častne legije. V obeh primerih so se ob vsej slovesnosti trenutka dogajale najbolj navadne človeške neprilike: tu se je eden od bodočih vitezov spotaknil ob preprogo, da je skoraj padel pred kraljico, tam se je enemu od bodočih legionarjev razvozlal čevelj, v zmešnjavi so nekateri pozabili, kam je treba stopiti, na levo ali na desno in se kljub častitljivi starosti obnašali kakor osnovnošolski otroci na sprejemnem izpitu. Na ta zapis Ustinova sem se spomnil prejšnji četrtek, ko sem bil sprejet v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Nenadoma te pokličejo, vstati moraš, se postaviti pred nekaj stotin imenitnih ljudi v slavnostni dvorani akademije, poslušati oznako, ki jo o tebi bere lepa gospodična s kodrom Michaela Jacksona, pri tem pa ne veš, kako zapeti suknjič, kam z rokami, kam z očmi. Kaj je bolje? Skromno gledati v tla, se zazreti v nedoločeno daljavo, pogledati zdaj enega zdaj drugega znanca, biti čim bolj sproščen ali čim bolj rezerviran? Zares, izpitov v življenju ni nikoli konec. Da beseda izpit pomeni pravzaprav muko, trpinčenje, sem se zavedel šele, ko sem se začel ubadati z ruščino. Vendar gre za prijetno muko (če si kolikor toliko pripravljen). Moraš se pač soočati s samim sabo, s svojim znanjem in s svojo zmožnostjo, da ga izpraševalcu posreduješ na čim bolj zgovoren in organski način. Gre za izziv, za tekmo, ki ni brez zadoščenja, kadar zmagoslavno prideš do cilja. Te dni, ko imamo v hiši maturanta, podoživljam svojo lastno maturo, od katere je minilo že skoraj štirideset let, na zelo živ način. Spominjam se mrzličnega študija zadnjih dni pred izpitom, vstajanja ob zori, bežno celo nekih praškov proti zaspanosti, ki smo jih jema- li ali si o njih pripovedovali. Imam vtis, da so današnji maturantje vendarle bolj sproščeni, morda bolj zreli in samozavestni, kot smo bili mi, ali preprosto manj obteženi s kopico predmetov, ki smo jih morali pripraviti za izpit. Zame je letošnja matura v bistvu nenavadna, pa tudi prijetna, s pridihom rahle otožnosti zaznamovana prilika, da se srečam z avtorji, ki sem jih bral, ko sem bil v šolskih klopeh in potem nikoli več. Vzemimo na primer Dantejev Paradiž, iz katerega morajo maturanti pripraviti prvi in šesti spev. Oba sta trda oreha, kajti v njih je pesnik natresel celo rešto svojega teološkega, zgodovinskega, geografskega in vsakršnega drugega znanja, ter vse skupaj uredil v harmonično strukturo, ob mogočni skladnosti katere ti zastane dih. Kot da bi to ne bilo dovolj, se tu in tam v tekstu zasvetijo fleši slepeče poezije, ki so kakor biserna nagrada za napor, ki je potreben, da se dokoplješ do njih. V prvem spevu s pesnikom letiš kakor puščica skozi nebeške sfere, ki s prosojno preciznostjo švicarske ure krožijo okoli Zemlje, tega prologa božanske komedije, kjer se odloči vse, kar se pozneje dogaja v peklu, vicah in paradižu. V šestem se z ene strani soočaš z zgodovino rimskega cesarstva, tako kot jo je v svoji politični ihti razumel Dante, z druge pa z individualno zgodbo poštenega Romea, ki je kot prvi minister služil provansalskemu grofu, bil za nagrado po nedolžnem obtožen sleparije in končal svoje življenje kot berač. »On pa odšel je, star brez božjaka; / da zemlja ve, kako v srce ranila ga priberačena je skorja vsaka, / še mnogo bolj kot zdaj, bi ga slavila«. VEČINA SVETOVALCEV OSAMILA DESNICO ZRELOSTNI IZPITI Zgoniška šola ne bo spremenila imena Desnico moti slovensko zastavo na Repentabru 0 poeziji, Evropi in Kosovelovi prerokbi Na liceju Slomšek še danes in jutri Slovenska osnovna šola v Zgoniku bo še dalje šola »Prvi maj 1945«. Tako je s široko večino sklenil zgoniški občinski svet, ki je zavrnil predlog svetovalca desnice Maria Verbaccija, da bi uradni naziv šole prekrstili v »Prvi maj-Praznik dela«. Tako imenovani Kartel svoboščin, ki ima v občinskem svetu dva predstavnika, je ostal popolnoma osamljen in je s tem dejanjem razkril svojo zelo jasno desničarsko in nacionalistično dušo. Verbacci je med razpravo tudi vztrajal, da uradni naziv zgoniške osnovne šole žali čustva italijansko govorečih občanov, v bistvu pa je sam s svojimi izjavami žalil vse tiste, ki so darovali svoja življenja za svobodo in za osvoboditev Trsta. To so med debato poudarili tudi predstavniki večinske liste »Skupaj-In-sieme« in Slovenske skupnosti, ki so Verbaccija seznanili, kaj pravzaprav še danes pomenijo za Slovence in za vse antifašiste tisti majski dnevi izpred petdesetih let. Stališče predstavnika skupine »Polo per Sgonico«, ki je bilo zavrnjeno z glasovi večinske koalicije in Slovenske skupnosti, je v popolnem sozvočju z zahtevo nacionalističnega odvetnika Paola Sardosa Albertinija po odstranitvi plošče, ki v repentabrski občini spominja na pohod na Trst 9.partizanskega korpusa. Zgoniški občinski svet je, ob vz-držanju SSk in desnice, odobril tudi finančni obračun za leto 1994, ki beleži aktivo približno 170 milijonov lir. Uvodoma je županja Tamara Blažina izrazila zadovoljstvo nad bližnjim odprtjem (prireditev bo v nedeljo ob 11.uri) Doma-Spome-nika pri Briščikih, pri čemer se je iskreno zahvalila vaščanom, ki so v to pobudo vložili veliko truda. Napovedala je, da se bo v ponedeljek v Zgoniku začel otroški poletni center (vpisalo se je 45 otrok) in pozitivno ocenila nedavno devinsko pobudo za promocijo kraških vin, ki bo prihodnje leto v jami pri Briščikih. Na koncu je zgoniška žu- panja še napovedala, da bo v kratkem stekel postopek za odobritev variante občinskega regulacijskega načrta. Tudi v repentabrskem občinskem svetu, ki bo na jutrišnji seji obravnaval finančni obračun, so pristaši Berlusconija in Pinija pokazali svoj pravi obraz. Svetovalec »Polo per Monrupino« Franco Guerra je iz protesta zapustil zadnjo občinsko sejo, ker je na županstvu, poleg italijanske zastave in prapora Evropske unije, plapolala tudi slovenska zastava. Razburjeni Guerra je napovedal poseg na sodišču, češ da gre za nezakonito dejanje občinske uprave. Desničarski svetovalec pa je »pozabil« na občinski statut, ki izrecno določa razobešenje slovenske zastave. Naj omenimo, da je tudi Guerra že pred dnevi zahteval od Zupana Aleksija Križmana odstranitev kamnite plošče, ki spominja na pohod devetega partizanskega korpusa. Za kandidatke pedagoškega liceja je bil začetek nekoliko lažji, kajti na pomoč jim je priskočil njihov ravnatelj, ki je svoje bivše dijakinje, zbrane na vrtu pod platano in v pričakovanju »najhujšega«, hrabril z dragocenimi nasveti, kako izpitno komisijo spraviti v zagato. Prijateljsko razpoloženi »predavatelj« je imel res veliko uspeha, kajti dijakinje so bile tako prevzete od njegovih nasvetov, da se za klice iz veže sploh niso zmenile. Komisarka je končno z vhodnih vrat le dvignila glas in trikrat zapored zaklicala ime prve kandidatke. Živahna druščina se je nemudoma razpršila, pod mogočno zeleno krošnjo ni bilo več nikogar... Raffaela se je preselila k zeleno pogrnjeni mizi pred spraševalce. Samo barva prta je še spominjala na platano z dvorišča...Zelena površina sredi dvorane je delovala nadvse pomirjujoče, medtem ko je Raffaela prisotne popeljala v blagozvočni svet poezije, dokler ni z zelenim v kontrast stopilo »rdeče morje krvi, v kateri tone Evropa« in Kosovelove prerokbe najhujšega: morije in pustošenje, iz katerih bo vzklila nova Evropa, nov človek. Prerokbe o vojnah in morijah so se izkazale za prave, tiste o novi združeni Evropi pa malo manj: namesto nje imamo vojno v njenem osrčju. Očitno tudi nove- ga človeka ne Kosovel ne mi nismo še dočakali. »Do sedaj sva se pogovarjali v-obliki klepeta, sedaj pa preidimo k spraševanju«, tako je komisarka slovenščine povabila kandidatko k izpitnemu izpraševanju. Sicer pa je bilo tudi nadaljno pogovarjanje o Murnu in njegovem težkem oboštvu, Kosovelu, impresionizmu in ekspresionizmu v obliki klepeta, dokaj prijetno za obe, ali tako se je vsaj človeku zdelo, ko nič ni kazalo, da imata komisarka in kandidatka namen prekiniti s svojim dialogom. »Se dolgo bi se lahko pogovarjali, a preganja nas čas«, je končno komisarka le morala prekiniti, kajti predsednik komisije je že postajal nestrpen. Bilo je namreč še zgodaj zjutraj, a čas je bilo treba prihraniti še za Katerino, Lizo, Valentino, katerim so slovenščina, italijanščina, pedagogika in matematika še delale skrbi. Tudi njihovih skrbi pa je bilo z iztekom jutra konec. Le Valentina si ni mogla oddahniti, kajti čaka jo še preizkusni izpit na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Sedaj ko se ne bo več učila in ko se je vreme izboljšalo, bo lahko še nekaj dni trenirala. Upajmo, da si bo potem lahko le privoščila miren oddih... DELO DIJAKOV SREDNJE ŠOLE F. RISMONDO Z ROCOLA-MELARE Maketi Trsta v 14. stoletju V nižji srednji šoli Francesco Ri-smondo na Rocolu - Melari so včeraj predstavili dve maketi: prva prikazuje Trst v letu 1350, druga pa življenje v srednjeveškem gradu; maketi so izdelali dijaki 2. in 3. razreda srednje šole, sta pa tudi zelo verodostojni, saj sta sad obširne raziskave raznih virov, ki ga je izvedlo učno osebje v sodelovanju z mestnimi muzeji in mestno knjižnico. Na predstavitvi je bil poleg ravnatelja šole Giannija Benassa in učnega osebja prisoten tudi ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin. Izdelava maket je bila za dijake prav gotovo pozitivna preizkušnja, saj jim je nudila možnost, da so se ob učenju tudi zabavali; socializirali so med seboj in s profesorji ter skupinsko spoznavali in osvajali nekatere praktične tehnike ;za izdelavo maket. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DOLINSKA OBČINA Srečanje z mladimi občani Župan Pangerc predlagal ustanovitev posvetovalnega organa Pomanjkanje primernega prostora, v katerem bi se odvijale kultumo-dmžabne dejavnosti, ki bi združevale predvsem mlade: to je bilo glavno vprašanje, ki so ga na predsinočnjem srečanju z županom iznesli prisotni predstavniki mladih občanov. Vabilo na sejo je šlo zaenkrat predvsem tistim širšim vaškim jedrom, ki združujejo mlade, pravzaprav neporočene vaščane, kot so fantovske in dekliške ter večjih središč v občini Doline, to je Boljun-ca in Boršta-Zabrežca. 2e uvodoma je dolinski župan Boris Pangerc, ki vodi obenem tudi odbomišt-vo za mladinsko problematiko, predstavil svoj predlog bodočega obravnavanja tega področja. Po njegovem mnenju naj bi na občinski ravni, z vlogo posvetovalnega telesa, delovala skupina predstavnikov posameznih organiziranih stvarnosti, ki se ukvarjajo z mladimi in mlajšimi. V to široko skupino sodijo društva, krožki, pa tudi t.i. fantovske in dekliške, ki po še starem domačem izročilu prenašajo vsebine in po- mene krajevnih običajev. Prisotnim je prepustil izbiro načina, po katerem naj bi se ta posvetovalna skupina oblikovala: prevladalo je mnenje, da bi morale biti zastopane vse vasi in posebej tiste organizacije, ki v svojem delovanju posvečajo mladim posebno pozornost. Skupina naj bi po mnenju dolinskega zu-pana-odbomika imela tudi svoje ime, njena poglavitna naloga bi bilo posredovanje med mlajšim prebivalstvom in upravitelji, v smislu obveščanja in opozarjanja na probleme. Seveda bi prišli v poštev tudi predlogi: v svojem dvojnem svojstvu je Pagnerc ob j ubil najširšo podporo, seveda v mejah tudi zakonskih možnosti, vsem željam oz. zahtevam, ki bodo izšle iz tega »tematskega« predstavništva. Predsinočnjemu ožjemu sestanku pa bo v prihodnjih mesecih sledilo množično srečanje vseh piladih v občini. Damjana Ota NA POBUDO ZELENIH Jutri okrogla miza o Trstu, Sloveniji, Evropi Kako preiti od besed k dejanjem na področju čezmejnega sodelovanja, s posebnim poudarkom na možnosti, ki jih nudi Evropska zveza, bo tema jutrišnjega srečanja, ki ga prireja deželna svetovalska skupina Zelenih oziroma deželni svetovalec Paolo Ghersina. Ob 9.30 se bodo v hotelu Excelsior zbrali številni politiki in izvedenci -naj omenimo samo podtajnika rimske vlade Maria Prestamburga, evropskega parlamentarca Carla Ripo Di Meano, tržaškega in koprskega Zupana Riccar-da Illyja in Aurelia Jurija - z namenom, da »kratko in jedrnato preverimo, kako v Trstu gledamo na perspektive razvoja, še posebej glede na velike in doslej neizkoriščene možnosti finansiranja, ki jih nudi Evropska zveza za projekte mednarodnega sodelovanja,« kot je na včerajšnji predstavitvi dejal Ghersina. Se zlasti je treba ugotoviti, ali se javne uprave - od občine do dežele -, družbene sile in tudi zasebni podjetniki sploh strinjajo glede osnovnih smernic razvoja tržaškega gospodarstva, in pravzaprav tudi celotne tržaške družbe: »Evropa nam daje na razpolago sredstva, da se uveljavimo kot središče razvoja, vendar terja od nas jasnih načrtov,« je dejal Ghersina, »sicer nam grozi, da ne bomo mogli izkoristiti teh sredstev in bomo izgubili edinstveno priložnost za razvoj Trsta v sodelovanju z našimi sosedi.« V kratkem bo tudi v Vidmu podoben posvet, na katerem bodo preverili možnosti mednarodnega sodelovanja, ki so specifične za Furlanijo.________ SKLAD ZA TRST / OBRAZLOŽILI SO RAZDELITEV SREDSTEV ZA TO LETO SKEDENJ / SESTANEK ARDUINI-MORETTON-ROMANO Pozornost predvsem proizvodnemu svetu Poudarek tudi kmetijskim in kulturnim dejavnostim Železoma AFS menja lastnika Servola Sp A bo zaposlila 200 mladih Tiskovna konferenca o Skladu za Trst (foto Križmančič) Člani komisije, ki podeljuje sredstva iz Sklada za Trst, so med včerajšnjo novinarsko konferenco, na kateri so obrazložili proračunske postavke za leto 1995, zatrdili, da so sleherno odločitev sprejeli složno, Čeprav je morda kdaj pa kdaj prišlo do izraza tudi kakšno nesoglasje. Predsednik komisije in hkrati izredni komisar pokrajinske uprave Domeni-co Mazzurco je izrecno poudaril, da je s kolegi -županom Riccardom linjem ter deželnimi svetovalci Milošem Budinom (DSL), Cristianom Deganom (LS), Paolom Ghersino (Zeleni), Faustom Monfalconom (SKP) in Robertom Tanfanijem (LIF) - dal prednost prepotrebnim razvojnim naložbam in raziskovalnim dejavnostim. Od tod odločitev, da se na primer malim in srednjevelikim podjetjem nameni 5 milijard lir, Ustanovi za industrijsko cono (EZIT) 4 milijarde, pristaniški infrastrukturi 6 milijard, Univerzi 8 milijard in parku za znanstvene raziskave na Krasu 2 milijardi lir. Kmetijstvu gre 1 milijarda. Pri odločanju je elane komisije vodilo prepričanje, da gre narediti konec poprejšnji praksi zadovoljevanja vseh, ki je imela za posledico raz-prševanje tako dragocenih sredstev, in da je treba zaCeti denar usmerjati smotrno, daljnovidno. To se odraža tudi v okoliščini, da so skoraj 16, 5 milijarde lir nakazali razmahu javnih del ter na ta način ustregli upravičenim zahtevam gradbe- nikov in gradbincev, saj je ta pomembna panoga zadnje Čase v globoki krizi. Na tem področju je komisar Mazzurco z velikim zadoščenjem povedal, da bo dobila Pokrajina Cez dobro leto dni končno ustrezen sedež, saj jo stane najemnina sedanjih začasnih prostorov 300 milijonov lir na leto. Omenil je še dela v Ul. Hermet, ki bodo omogočila okrepitev karabinjerskih vrst v mestu, tako imenovani pol Dreher in novo parkirišče ob glavni bolnišnici. Pri namembi denarcev so bili pozorni tudi na nujo po zaposlovanju mlade delovne sile in razvijanje kulture. Za finansiranje zaposlitvenih načrtov, ki jih imajo občinske in pokrajinska uprava, je šlo 1, 5 milijarde lir, in sicer 370 milijonov Pokrajini, 600 Občini Trst, po 150 Občini Milje in Občini Devin-Nabrežina, 90 Občini Dolina in po 70 Občini Repentabor ter Občini Zgonik. Na kulturnem področju vključno z delom patronatov je prišlo iz Sklada za Trst 5, 32 milijarde lir, od tega po 800 milijonov za občinsko Verdijevo gledališče in gledališče Ros-setti, 600 milijonov za Stalno slovensko gelad-lišCe, 500 milijonov za gledališče La Contrada in 90 milijonov za gledališče Miela, pa še 700 milijonov lir za Zavod združenega sveta v Devinu. Ob tem velja izrecno omeniti prispevek 1 milijarde lir za Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela, ki bo prejel enako vsoto tudi v letu 1996. Komisija je finansirala tudi kulturne dejavnosti v režiji okoliških občin, za kar pojde 700 milijonov lir miljski, 500 de-vinsko-nabrežinski, 350 dolinski, 250 zgoniški in 200 repentabrski občin- ski upravi. Ko smo že v okolici, naj navedemo še 30 milijonov lir za Kraško gorsko skupnost. Med objasnjevanjem ključa za takšno porazdelitev milijonov in milijard so se oglasili vsi elani komisije. Zupan Riccardo Illy je obžaloval pomanjkanje daljnosežnih investicijskih programov in očital krajevnemu podjetništvu premajhno podjetnost ter izrazil željo, da bi primer škedenjske železarne, ki bo z nastopom naveze Bolmat-Lucchini rešena (komisija ji je namenila za letos 2 in za prihodnje leto 2,5 milijarde lir), privabil na Tržaško še druge sposobne investitorje. V isti sapi je naglasil potrebo po »velikih projektih«, za kar so poklicane gospodarske ustanove ter institucije. Zupana je dopolnil Miloš Budin rekoč, da velikopotezno programiranje terja skupno režijo, da je potemtakem potrebno ad hoc ustanoviti en sam skupen organizem ža gospodarsko načrtovanje. S tem je popolnoma soglašal Fausto Monfalcon, ki je sicer podčrtal važnost in pomen Sklada za Trst kot edinstvenega sredstva za zapolnitev vrzeli, nastale zaradi skromne dinamičnosti tukajšnjega podjetništva. Podobno sta menila Cristiano Degano in Roberto Tanfani. Govor je bil tudi o usodi Sklada. Dela se na tem, da njegovo veljavnost obnovijo, v nasprotnem primeru pa bo na voljo le še 30 milijard lir v 1.1996 in 15 v 1.1997. Drago Gašperlin | V teku prihodnjega tedna bodo na ministrstvu za industrijo, ki mu načeluje Alberto Cio, podpisali preliminarno, le nekaj dni zatem pa še dokončno pogodbo o prodaji škedenjske železarne zasebni podjetniški navezi Bolmat-Lucchini. To je povedal glasnik Lucchinijeve jeklarske grupe dr. Massimo Romano med včerajšnjim dopoldanskim sestankom z deželnima odbornikoma za finance Pietrom Ardui-nijem in za industrijo Gianfrancom Morettonom. Romano je sicer oba podpisa podredil ugodnim pogojem za to. Trojica je razpravljala o zakonskih ukrepih, ki jih bodo oziroma so jih deloma že sprejeli upravitelji Furlanije-Julijske krajine za ekološko in ambientalno resanacijo celovitega območja, na katerem se raztezajo tovarniške naprave z železniško progo in operativno obalo vred. Ne samo, deželna vlada bo morala tudi preučiti - in odobriti -industrijski naCrt za razmah obrata. Ko ga ne bi odobrila, bi tudi ne odprla mošnjička. Na sestanku se je nadalje zvedelo, da bo nova družba Servola SpA, ki bo v imenu traderjev Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze ter Luigija Lucchinija upravljala tovarno, zaCela delovati v prvih dneh septembra. Poleg približno 700 dozdajšnjih uslužbencev, kolikor jih bo ostalo po upokojitvi 160 delovnih moči, naj bi ta družba zaposlila še kakšnih 200 mladih parov delovnih rok. To ni pravzaprav nic novega, ampak le samoumevna posledica nadomestitve tistih, ki pojdejo na zasluženi počitek. Med kočljiva vprašanja, s katerimi se bo morala spopasti naveza Bolmat-Lucchini, spada ravno problem zaposlenih, saj je znano, da je velika večina dosedanjih delavcev in uradnikov AFS v dopolnilni blagajni in jim gre torej zagotoviti pod okriljem novega lastništva tudi ustrezne normativne pogoje. Razen tega bo treba izplačati upokojencem odpravnino, okrog Cesar se krešejo različna mnenja, kajti bodoča lastnika ne marata prevzeti nobenih dolgov. Mimogrede: železarna dolguje veC kot 300 milijard lir dobavnim podjetjem ter bankam in finančnim ustanovam. (dg) DANES POPOLDNE NA VELESEJMU Kongresna skupščina DSL Od sobote v Miljah pokrajinski festival Komunistične prenove Poslanec Piero Fassino, ki v okviru strankinega vsedržavnega vodstva odgovarja za mednarodna vprašanja, bo drevi zaključil pokrajinsko skupščino Demokratične stranke levice. Zborovanje, ki se bo odvijalo v konferenčni dvorani velesejma, bo ob 17.uri odprl pokrajinski tajnik Stelio Spadaro, ki bo prebral politično poročilo. Ob 17.30 je napovedan začetek razprave, ki naj bi se nadaljevala vse do 21.30, ko bo udeležencem spregovoril Fassino. Po 'njegovem posegu bo skupščina izvolila delegate, ki bodo zastopali tržaško DSL na bližnjem strankinem vsedržavnem tematskem kongresu. Medtem ko se DSL pripravlja na svoj vsedržavni kongres, se Stranka komunistične prenove pripravlja na pokrajinski festival, ki bo od prihodnje sobote do 17.julija v Miljah na območju nekdanje ladjedelnice Alto Adriatico. Komunisti so pripravili bogat program, v ponedeljek S.julija pa ob 20.uri bo na milj-skem prazniku spregovoril strankin vsedržavni predsednik, senator Armando Cossutta. Pokrajinski voditelji SKP bodo pokrajinski festival predstavili na današnji tiskovni konferenci ob 11.uri na strankinem sedežu v Ul.Tarabocchia. V okviru politične kronike velja še omeniti, da se je članstvo tržaške Ljudske stranke skoraj plebiscitarno opredelilo za levosredinsko usmeritev Gerarda Bianca. To stališče bodo Tržačani odločno zagovarjali tudi na današnjem strankinem kongresu v Rimu. Zanimivo je, da se na Tržaškem doslej še niso pojavili pristaši Buttiglionejeve desnosredinske frakcije, ki ji je rimsko sodišče priznalo pravico do uradnega volilnega simbola Ljudske stranke. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Zasedanje o pristaniških in letaliških infrashukturah Na Tržaški univerzi se je vCeraj začelo zasedanje o raziskavah v sektorju intermodalnih pristaniških in letaliških infrastruktur. Letališča in intermodalna pristanišča so namreč infrastrukture, ki omogočajo globoke spremembe v prevozih v velikih prometnih koridorjih. Vprašanje je še posebej aktualno po odpravi meja med državami Evropske gospodarske skupnosti; bilo je tudi večkrat predmet študijskih dnevov na raznih mednarodnih tečajih ISTTEE, na katerih so izpostavili splošne, teritorialne in upravne aspekte. Namen tega zasedanja je specifična obravnava načrtovalnih, tehničnih, funkcionalnih in vzdrževalnih problemov letaliških infrastruktur. Poročila in posegi na zasedanju so osredotočeni na prikaz perspektiv razvoja infrastruktur na letališču Leonardo da Vind v Fiumid-nu v predvidevanju na promet v letu 2000. Zasedanje je še posebej namenjeno akademskim raziskovalcem ter tehničnim in gospodarskim operaterjem tega sektorja, namenjeno pa je tudi študentom. Zasedanje se bo zaključilo danes. OPOZORILO OBČINSKE UPRAVE V Trnovci uplenjena lisica je bila okužena s steklino Dolinski občinski svet odobril obračun Dolinski občinski svet je na sinočnji seji z glasovi večine odbo-ril obraCun za prejšnje poslovno leto. Svoje vzdržanje so svetovalci opozicije utemeljili kot nekakšno opozorilo upravi, da bi sicer dobrodošli preostanek res namenila pobudam občinskega pomena. V drugem delu je dolinski občinski svet vzel v pretres resoluciji, ki sta izostali iz prejšnjega zasedanja: po krajši razpravi so prisotni le sprejeli tako negativno mnenje o gradnji nove kasarne na Pesku, kot poziv deželnemu svetu, da pri uvajanju zaščitenih naravnih območij upošteva naCrt kraškega parka in celovitost ozemlja in njegovih zgodovinskih značilnosti. (dam) Na Krasu, natančneje v Trnovci, so ugotovili nov primer stekline. Izvidi, ki so jih opravili v pristojnem inštitutu, so namreč neizpodbitno potrdili, da je bila tamkaj ubita žival okužena s to hudo in nalezljivo boleznijo. Zato je devinsko-nabrežinska občinska uprava izdala vrsto navodil, da bi preprečila okužbo domačih živali, ki bi lahko bolezen prenašale še na ljudi. Tako morajo lastniki svoje štirinožne prijatelje voditi samo na povodcu, Čeprav so jim nataknili nagobčnik. Pse, ki bi jih morebiti ujeli na cesti, bodo lastnikom vrnili šele Cez šest mesecev, kolikor paC traja opazova-lan doba. Če so psi cepljeni, je doba krajša, dva meseca. Lastniki psov in mačk se morajo tudi nemudoma obrniti do veterinarskega oddelka UZU št. 1 »Triestina« v primeru, da so jim živali pobegle. Prav tako morajo pristojni službi sporočiti morebitne spremembe (popadljivost, paraliza, nesposobnost požiranja), ki bi jih opazili pri domačih živalih in ki bi lahko pomenile, da so se okužile. Morebitne prekrške bodo kaznovali z globo, razen v primerih, ko gre za kršitev zakona. Občinsko odredbo bodo razveljavili na enainšestdeseti dan od ugotovitve zadnjega žarišča stekline. Ni treba posebej poudarjati, da se je treba zgornjih navodil strogo držati. V devinsko-na-brežinski občini (in ne samo v njej) so ujeli že nekaj lisic, ki so bile okužene s steklino. Ena od teh živali je na nekem dvorišču celo napadla moškega, ki mu je priskočil na pomoč sosed. Zato ne bo odveC opozorilo, da zelo majhnih otrok verjetno ni priporočljivo samih puščati po travnikih ali na gmajni. NOVICE Danes seja skupščine KGS Drevi ob 18. uri se bo na sedežu Športnega centra v Vižovljah sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Na dnevnem redu ima veC upravnih vprašanj ter odobritev obračuna za leto 1994. Podpis konvencije med Univerzo in INSIEL Danes ob 11.30 bodo na rektoratu Univerze podpisali konvencijo med Univerzo in družbo INSIEL; konvencija bo urejala odnose med Univerzo in družbo deželne informatike na aplikativnem področju informatskih tehnologij. Konvencijo bosta podpisala rektor prof. Giacomo Borru-so in poverjeni upravitelj INSIEL inž. Sergio Brischi. Župan llly sprejel skupino »Vecia Trieste« Zupan Riccardo Illy je včeraj sprejel glasbeno skupino ”Vecia Trieste"; sestavlja jo 15 glasbenikov, predseduje pa ji Nino Lionetti, ki je Zupanu orisal dejavnost skupine v tujini; po srečanju je župan Illy izročil Lionettiju spominsko kolajno Trsta, kot znak pozornosti do prestižne dejavnosti, ki jo opravljajo tržaški glasbeniki. Voden ogled razstave Danes ob 18. uri bo v umetnostni galeriji Revol-tella voden ogled razstave ameriškega umetnika Jamesa Rosenquista. Ogled bo vodil dr. Lorenzo Michelli. Zaradi velikega obiska prireditelji razstave priporočajo rezervacijo ogleda (tel. 300938/311361). MAVHINJE / 1. FESTIVAL Amaterske dramske skupine se bodo pomerile Nastopilo bo 16 skupin - Posebna žirija bo podelila 11 nagrad Razpored predstav Danes ob 20. uri slavnostna otvoritev festivala ob 20.30 nastop Dramske skupine SKD Cerovi]'e - Mavhinje ob 22. uri nastop skupine Kraški dom Repentabor Jutri ob 20. uri nastop Nižje srednje Sole S. Cirila in Metoda od Sv. Ivana ob 21.30 Otroška skupina KD Primorec - Trebče V soboto ob 20. uri Dramska skupina Slovenskega kluba Trst ob 22. uri Skupina Oder Gorica V nedeljo ob 20.30 nastop Vanke in Tonce ob 22. uri skupina KD Tabor z Opčin V torek, 4. julija, ob 20.30 Mladinska skupina Amaterskega odra Jaka Stoka s Proseka - Kontovela ob 22. uri Nova mladinska skupina Metronomi V sredo, 5. julija, ob 20.30 Gledališka Sola SSG Trst ob 22. uri skupina Rovte Kolonkovec V petek, 7. julija, ob 20. uri Skupina Prosvetnega društva Standrež ob 22. uri lutkar Roberto Leopardi V soboto, 8. julija, ob 20.30 Skupina KD Igo Gruden iz Nabrežine ob 22. uri Beneško gledališče V nedeljo, 9. julija zvečer podelitev nagrad in kratek odlomek iz igre, ki bo dobila nagrado za najboljšo uprizoritev. Drevi se bo v Mavhi-njah začel prvi Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, ki ga organizira Sportno-kulturno društvo Cerovlje Mavhinje, društvo, ki je lani z uspehom pripravilo predstavo »Uporni plameni«, s katero je želelo obeležiti pomemben zgodovinski dogodek za vasi, ki so bile leta 1944 požgane. Ta prvi festival, na katerem bo nastopilo 16 amaterskih skupin s Tržaškega, Goriškega, ena pa tudi iz Beneške Slovenije, bo potekal pod pokroviteljstvom Občine De-vin-Nabrežina, v sodelovanju z ZSKD in Primorskim dnevnikom. Slovo od partizanskega učitelja Oskarja Venturinija Velika množica se je včeraj v Kopru poslovila od Oskarja Venturinija, Solnika, bivšega partizanskega učitelja, velikega demokrata in antifašista ter premočrtnega in pokončnega človeka. Oskar, ki je bil sin skladatelja Frana Venturinija, se je rodil leta 1905 v Boljuncu. S prepričanjem in navdušenjem je sledil stopinjam svojega oCeta in postal učitelj, vendar je moral kot veliko kolegov med fašizmom zapustiti Primorsko. Svoj učiteljski poklic je nadaljeval na Dolenjskem, kjer ga je zajela svetovna vihra. Brez pomišljanja se je odločil za partizansko vojsko. Bil je v Gubčevi brigadi, toda boril se je predvsem kot pedagog, to se pravi kot partizanski učitelj. Kot takega so se ga med včerajšnjo pogrebno svečanostjo posebej in občuteno spomnili. V imenu še 360 živečih partizanskih učiteljev mu je pred odprtim grobom spregovorila učiteljica Tončka Ivančič. »V najhujših trenutkih, je med drugim dejala, kadar je bilo najbolj težko, ko je okupator na Slovenskem prepovedal slovensko besedo, požigal slovenske šole, preganjal, mučil in moril slovenske partizanske učitelje, si jih ti, Oskar, bodril k pogumu, k vztrajnosti in jim delil dragocene nasvete«. Se podrobneje je o njegovem premočrtnem življenju in dragocenem delu ter priljubljenosti med ljudstvom spregovoril predsednik občinskega odbora Zveze borcev iz Kopra Ciril Pelicon. Med množico, ki se je poklonila Oskarju Venturiniju, je bilo tudi veliko ljudi iz njegovega rodnega Boljunca ter sploh iz dolinske občine. V torek zveCer se je v društvenih prostorih sestala komisija, ki si bo ogledala vse predstave in nato podelila 11 nagrad za najboljšo uprizoritev, za najboljšo žensko in moško vlogo, za najboljši stranski vlogi, nagrado za najboljšega mladega igralca, za režijo, za sceno, kostume, glasbo in še nagrado Primorskega dnevnika. Žirijo sestavljajo: Igor Tuta, Stefan Legiša, Marjan Kravos, Adrijan Rustja in Neva Lukeš, ki so se na prvem sestanku dogovorili o tem, kako naj bi pravilno ocenjevali posamezne predstave, kakšni kriteriji bi morali obvladati pri dodeljevanju nagrad, kako naj bi bilo torej to ocenjevalno delo opravljeno tako, da bi vzpodbudilo k nadaljnjemu delu amaterske dramske skupine, posamezne igralce, režiserje in druge oblikovalce predstav. Delo ne bo lahko, saj bo morala žirija ocenjevati kar lepo število dramskih skupin, ki jih sestavljajo na primer zelo mladi ustvarjalci, kot so dijaki in študentje, pa takšni, ki se s to zvrstjo že leta ukvarjajo, pa še drugi, ki se bodo na tem festivalu prvič predstavili in tudi skupine, ki jih sestavljajo v glavnem odrasli, ali že starejši igralci. Nekatere skupine vodijo že profesionalni režiserji, druge režiserji - amaterji, nekatere predstave so si režirali igralci sami. Toliko bo torej kriterijev, toliko načinov ocenjevanja; a žirija je trdno odločena, da bo svoje delo opravila dobro, predvsem pa v korist festivalu, ki naj bi na- daljeval s svojo dejavnostjo vsaki dve leti. V Mavhinjah so pripravili brošuro z imeni vseh skupin, igralcev in s fotografijami posameznih predstav. In ker bosta vsak veCer do prihodnje nedelje (z izjemo dveh dnevov) po dve predstavi, so pripravili na glavnem trgu in na bližnjem dvorišču kar dva odra tako, da se bodo lahko skupine v miru pripravile in postavile tudi svojo sceno. Ko so elani žirije že pozno v noc odhajali s prve seje, je bilo na trgu v Mavhinjah še vse živo. Toliko je zakonov in predpisov, ki jih izvedba takšne prireditve terja, da so si morali domači organizatorji resnično zavihati rokave, vzeti celo de- lovne dopuste in uporabiti ves svoj prosti Cas, da bodo do začetka festivala uredili vse. To pohvalo smo resnično dolžni vsem domačinom, članom društev, ki bodo, če bo vreme naklonjeno in bo vse steklo tako, kot si želijo, zadovoljni, kot bo prav gotovo zadovoljno občinstvo, ki bo imelo na koncu tudi priložnost, da samo nagradi predstavo, ki mu bo najbolj všeC. Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje - kraji, ki se sicer niso pogosto pojavljali v naši kroniki, ali v drugih prispevkih, želijo tokrat pokazati, kaj zmorejo in kaj želijo naši javnosti s tem festivalom prikazati. To je pa tudi najboljše voščilo za potek tako pomembne pobude, (n.l.) TREBČE / KRESOVANJE Niso se ustrašili dežja Pisah smo, da sta dež in burja pokvarila letošnja kresovanja. Dejansko so se načrti krajevnih društev in vaških skupnosti, zlasti tistih, ki so želeli svojim kresovanjem dodati še kulturno - umetniške nastope, precej izjalovih. Nekateri pa so nenaklonjenemu, skoraj pozno jesenskemu vremenu v brk le prižgali svoj kres, -se ob njem pove-selili, zapeli in se povrh, spričo za ta letni cas nenavadnega hlada, tudi nekoliko segreli. Med temi korajžnimi so bili Treben-ci, ki so svoje kresovanje priredih Pri kalu, kot pravijo kraju na severovzhodni strani vasi. O tem priča tudi gornja slika. OSEMDESET LET / NA DANAŠNJI DAN Visok jubilej V. Kende-Mira Osemdeset let - toliko jih slavi danes Vladimir Kenda - Miro, ki je bil od leta 1960 do 1976 novinar pri našem dnevniku. Takrat se je z upokojitvijo tudi zaključila njegova novinarska pot, ki se je pravzaprav zaCela že med partizani. V Črnomlju je namreč sodeloval pri radiu OF, za katerega je pripravil veC oddaj v italijanščini. Ob zaključku druge svetovne vojne je prišel v Trst in se profesionalno posvetil novinarskemu poklicu. Najprej je delal na tržaški radijski postaji, potem pri Časopisu II Lavoratore, nato je bil odgovoren za politično propagando v Domu, pristaniških delavcev. Sledilo je daljše obdobje, ko je bil Kenda kot novinar zaposlen pri raznih italijanskih Časopisih, in sicer po vrsti pri La nostra lotta v Kopru, nato pa spet v Trstu pri La voce di Trieste, II Pro-gresso in II Corriere di Trieste. Od leta ’60 pa do svoje upokojitve leta ’76 je bil elan redakcije Primorskega dnevnika. Pisal je politične članke, reportaže in dnevno kroniko, s svojo zaljubljenostjo v naravo pa tudi sestavke o Krasu in njegovih vodah, pa seveda o planinah. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu čestitamo vsi novinarji, pa Čeprav ga s profesionalnega vidika večina pozna predvsem po člankih, ki jih je v svoji zavzeti dobi delovanja pri Časopisu napisal za takratni Primorski dnevnik. Vladimir Kenda se je rodil 29. junija 1915 v Idriji, oče Ivan je bil rudar, mati Frančiška Gantar pa gospodinja. V rojstnem mestu je opravil štiriletno osnovno šolo, nato pa je odšel v Gorico, kjer je bil eno leto v pripravljalnici, nato pa sedem let v gimnaziji v Malem semenišču. Maturiral je po vojni, in sicer leta 1946 v Postojni. Po sedmih letih go-riške gimnazije se je namreč odselil za starši v Bosno, tam je ostal samo leto, nakar se je vrnil v Ljubljano in se vključil v narodnoobrambno in protifašistično delovanje. S elanom SKOJ in TIGR Kolerjem se je 30. oktobra 1934 oborožen odpravil Cez mejo v Idrijo na sabotažne akcije, pri tem pa je bil 16. decembra ujet. Po zaporih v Gorici, Kopru in Rimu je prišel pred Posebno sodišče, ki ga je 20. marca 1936 pod obtožbo požigov in iredentistične dejavnosti obsodilo na 18 let in 2 meseca zapora. Iz zapora je prišel 16. decembra 1943 in se že med povratkom domov v Ronkah priključil partizanskim formacijam. O svoji življenjski poti in težkih preizkušnjah, za katere se je zavestno odločal, je leta ’86, ko so mu podelili priznanje OF, za naš dnevnik izjavil: »Komaj tri leta mi je bilo, ko sem že vedel, da se bom moral kot Slovenec boriti, da nisem enak Italijanom in da so mi pravice odvzete. Fašizem nas je tlačil, razbil je našo družino, ki se je morala izseliti v Jugoslavijo - za nas ni bilo kruha. To zatiranje sem globoko občutil in sem sklenil, da se bom proti fašizmu odločno boril. Tako sem bil pripravljen na zapor, na muke v zaporu in tako sem se tudi takoj vključil v osvobodilno gibanje, Cim sem prišel iz zapora. ... Tudi danes Čutim in vem, da smo imeli prav, da smo se takrat odločali, tako kot smo se in da za nas ni bilo druge izbire.« BIVŠI SENATOR PRAZNUJE 80 let Paola Seme V Trstu, kjer živi vse od leta 1945, praznuje danes 80 let bivši senator KPI, antifašistični borec in zgodovinar delavskega ter sindikalnega gibanja Paolo Šema. Njegovo življenje je tesno povezano z burno tržaško povojno zgodovino ter z dilemami in razkoli, ki so dramatično pretresli tukajšnje komunistično in delavsko gibanje. Ideale socialističnega gibanja je jubilant, ki se je rodil v Piranu, povzel po oCetu Antoniu, kulturnemu delavcu iz Strunjana, ki je bil med ustanovitelji istrskega naprednega gibanja. Paolo se je že v mladosti vključil v antifašistično gibanje, leta 1941 pa so ga fašisti prisilno mobilizirali v znane »batta-glioni speciali«, kjer je spoznal tudi mnogo slovenskih antifašistov. Kasneje se je vključil v istrske skupine GAP (Grup- po d’azione partigiana) in se istočasno včlanil v KPI. Po vojni se je preselil v Trst, kjer je nekaj Časa služboval kot šolnik, nato pa se je v celoti posvetil političnemu delu v komunistični partiji. V letih Kominforma se je s tedanjo KPI zelo jasno opredelil za Stali- novo politiko ter bil dolgo Časa med tesnimi sodelavci Vittoria Vidalija. Dve zakonodajni dobi je bil tudi senator KPI. Ob političnem in strankarskem delu, se je Šema posvetil tudi delovanju v sindikalni zvezi CGIL. Bil je nekaj Časa tržaški tajnik kovinarske sindikalne organizacije, nato pa tudi pokrajinski sekretar CGIL. Kot sindikalist je Šema od bliže spoznal razmere v tržaški in tržiški luki ter v obeh ladjedelnicah. Bil je glavni pobudnik ustanovitve Deželnega instituta CGIL za zgodovinske raziskave, od vsega začetka pa je tudi angažiran v vodstvu Zveze partizanov ANPI, tako na krajevni, kot na vsedržavni ravni. Šema, ki je po razkolu v KPI pristopil v SKP, je avtor številnih publikacij in razi-, skav o zgodovini delavskega gibanja. SPOROČILO KMEČKE ZVEZE Kmetovalci morajo poslati izjave o gorivu Ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzor-nistva dr. G. Degenhardt je naslovil na stanovske kmečke organizacije pismo, v katerem poziva njihove elane, koristnike pogonskega goriva po znižani ceni (UMA), da morajo do 30. junija tl. poslati uradu UMA letno izjavo, da so upravičeni dobivati gorivo po znižani ceni za kmetijske stroje, kakor tudi o morebitnih ostankih tega goriva. Doslej te obveznosti se vedno ni izpolnilo 40 kmetijskih podjetij v tržaški pokrajini. Kolikor kmetijsko nadzorništvo do predvidenega roka zahtevanih pismenih izjav o upravičenosti prejemanja goriva UMA ne bi prejelo, bo moralo o tem obvestiti pristojne finančne urade za predvidene kazni, ki znašajo 500.000 lir. Prijava škode po neurju Kmečka zveza je po neurjih, ki so prizadela vso tržaško pokrajino, nastopila pri krajevnih občinah in deželni upravi, da se v korist prizadetih izkoristijo možnosti vsedržavnega solidarnostnega sklada. Z namenom, da bi pristojnim oblastem olajšali cenitev škode, ki jo mora po zakonu štev. 185 iz leta 1992 opraviti v roku tridesetih dni od datuma, ko je bila škoda povzročena, vabi Kmečka zveza vse prizadete kmete, ki so škodo utrpeli na kmečkih strukturah (stavbah, rastlinjakih, podpornih zidovih, kmečkih oziroma poljskih poteh itd.), da jo Cimprej prijavijo v uradih Zveze, ki jo bo nato posredovala pristojnim oblastem. Javna natečaja Občine Zgonik Občina Zgonik obvešCa, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno mesto v staležu poklicnega sodelavca V. funkcionalne kvalifikacije ter za namestitev za obdobje dvanajstih mesecev enega poklicnega sodelavca V. funkcionalne kvalifikacije - tehnično področje. Prošnje za prepustitev k natečaju morajo dospeti na Občino Zgonik do 14. ure dne 6. julija 1995. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo (tel. 040/229-101). VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 29. junija 1995 PETER-PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 6.48 in zatone ob 21.35. Jutri, PETEK, 30. junija 1995 EMILIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24.5 stopinje, zračni tlak 1011,8 mb ustaljen, veter 4,3 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 79-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18.5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tomma-so De Sanctis, Andrea Da-ria varini, Lorenzo in Ric-cardo Penazzi , Daniele Matteo Franzolini, Giorgio Dragan in Sara Tomasulo. UMRLI SO: 78-letni Ubaldo Silvestri, 69-letni Ubaldo Habian, 67-letni Antonio Jurissevich, 83-letna Rosina Sancin, 79-letni Giuseppe Casciano, 79-letna Iside Zobbi, 96-letni Giovanni Pross. i: LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. junija, do NEDELJE, 2. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, L. Osoppo 1, Ul. Cavana 11. EDIM/02 MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE ■II EDI MOBIL! - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 GRATTAROLA POHIŠTVO Z DOLGO TRADICIJO ŠKD Cerovlje - Mavhinje vabi vse na otvoritveni večer l. Zamejskega Festivala Amaterskih Drajviskih Skupin Slovesna otvoritev danes, ob 20. uri ob 20.30 SKD Cerovlje - Mavhinje »LOTERIJA« ob 22. uri KD Kraški dom z »zgodbo o dr. faustu« Le njjno. rujno pjj . POKUŠNJA DOMAČEGA VINA Nabrežina - igrišče Sokola jutri, 30. t. m., v soboto, 1. lo nedeljo, 2. julija Igrajo ansambli: ADRIA KVINTET. KEVDEA IN KRAŠKI OVČARJI V soboto, ob 19.3D koncert godbe na pihala Fortebracclo Montone [Perugia] Vabljenil Narodna in Študuska Knjižnica v Trstu vabi na predstavitev knjige Ljudje vVojni Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem jutri, 30. junija, ob 18. uri v prostorih NSK v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 Ob prisotnosti avtorjev Marte Verginelle, Sandija Volka in Katje Colje bo knjigo predstavil prof. DUŠAN KRIŽMAN BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman, Natalie Portman. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.40, 20.20, 22.00 »La banda degli onesti«, r. C. Mastrocinque, i. Toto. AMBASCIATORI - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Nightmare before christmas«. NAZIONALE 1 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La scuola«, i. Silvio Orlando, Anna Galie-na. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Fo- rest Gamp«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 3 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »II colonnello Cha-bert«, i. Gerard Depar-dieu. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quattro matrimo-ni e un funerale«, i. Hu-gh Grant, Andie Mc-Dovvell. MIGNON - 16.00 - PRIREDITVE Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO GOJENCEV SVOJE SOLE s sodelovanjem godbe danes, 29. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob praznovanju jubileja koncert Godbenega društva Nabrežina, danes, 29.t.m., ob 20.30 v Borštu. S.Z. GAJA organizira od 30. junija do 9. julija na športnem objektu na Padricah "Šport in zabavo” z raznimi turnirji in tekmovanji. VeCere bodo popestrili ansambli Happy day, Keydea, Status symbol in Alessandra e il quartetto Edera. Vabljeni. FOTO KROŽEK 80 in Foto krožek "Zarek” Sežana priredita Multi-medialni večer v razsvetljenem Štanjelu v soboto, 1. julija, ob 20.30. Spored: ob 20.30 otvoritev razstave fotografij v stolpu; ob 21. uri neprekinjena projekcija umetniških diapozitivov ob glasbi sredi Štanjela. Sodelovala bosta harmonikarja M. TavCar in S. Vrabec. Razstava bo odprta do 31. julija. Davidu Žerjalu ob odličnem uspehu iz harmonike na konservatoriju v Pesaru iskreno Čestitata nona Anica in nono Diko Predraga nono Filip in nona Sofija Ob vajini diamantni poroki želimo Se veliko sončnih dni skupaj. Laura, Elena, Sergio, Aleks, Lucio in Ana SKD SLAVEC Ricmanje -Log vabi na VAŠKO SAGRO na ZrebCevo 30. t. m., 1., 2. in 3. julija s sledečim programom: v petek, 30. t. m.ples z ansamblom Keydea, v soboto, 1. julija ples z ansamblom Adria kvintet, v nedeljo, 2. julija, ob 18.30 kulturni program in ples z ansamblom Adria kvintet in v ponedeljek, 3. julija ples z ansam- v Križu 1. in 2. jubja ob priliki sv. Petra in Pavla VAŠKI PRAZNIK. V soboto ob 16. in v nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov. Oba večera Vas bo zabaval ansambel Sound. Delo-vah bodo dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. V slučaju slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek. ZSKD v sodelovanju s KD Vesna priredi v torek, 4. julija in petek, 7. jubja dva koncerta z naslovom JAZZ IN JAZ -dve srečanji z jazz glasbo. Prvi večer bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz, v petek pa skupina Allione trio. Oba koncerta se pričneta ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu. blom Happy day. SD Vesna priredi H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča, da bo urad od 3. julija posloval s poletnim umikom in sicer ob torkih in Četrtkih od 9. do 10.30. Vsem elanom, solnikom in šolskemu osebju vošCi vesele počitnice. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa uCno osebje, da bo letošnji poletni seminar potekal v Postojni od 21. do 25. avgusta. Zainteresirani naj prošnjo za udeležbo naslovijo na pedagoškega svetovalca prof. Dujca - urad za slovenske šole, Šolsko skrbništ- SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa stalne učitelje, da je šolski skrbnik podaljšal do 7.7.1995 za predstavitev prošenj na podlagi zakona iz dne 22.12.1973 št. 932, 7. Člen, za enoletno dodelitev Tržaškemu šolskemu skrbništvu za opravljanje služb, ki so v zvezi z delovanjem slovenskih šol. H ČESTITKE Danes praznuje svoj god cerkvena pevka PIERINA HRVATIC. Vse najboljše ji zeli Ana z družino. Bivši borec, priznan novinar in vnet gorohodec VLADIMIR KENDA praznuje danes svoj 80. življenjski jubilej. Prijatelju in bivšemu stanovskemu tovarišu iskreno Čestitajo Neva in Marijan Dolgan, Gracijela in Alek-sij Civardi ter Elci in Lojze Abram. Želijo mu Se mnogo lepih in zdravih dni v družinskem krogu. Glasbena matica Trst - Sola “M. Kogoj“ iskreno čestita svojemu gojencu Davidu Žerjalu in njegovi pedagoginji Eliani Zajec za odlično opravljeno diplomo iz harmonike na konservatoriju ‘‘Rossini" v Pesaru. 22.00 »Supertrans, su-pergirl«, porn., prepovedan mladini pod 18. le- tom. CAPITOL - 16.30. 18.20, 20.15, 22.10 »Fronti a morire«, i. Sha- ron Stone, Gene Hack- man. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Mangiare bere uo-mo donna«, r. Ang Lee. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Un’avventura ter-ribilmente complicata«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant, G. Cates PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) 29. junija 1935- 1995 Danes slavita Filip in Sofija Blasevich 60 let poroke Ob visokem jubileju jima iz srca čestitajo otroci Miro, Maria, Mario in Nada z družinami □ OBVESTILA NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 1.9. tl. poslovala s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 16. ure, medtem ko bo zaprta od 25.7. do 15.8. tl. DRUŽABNE IGRE, ekskurzije, ustvarjalne delavnice, srečanja z umetniki, odkrivanje naravnega in kulturnega bogastva slovenske Istre... in še marsikaj drugega in prijetnega je v načrtu ob 2. koloniji Spoznajmo Istro - spoznajmo se v Istri, ki bo od 19. do 26. avgusta t. 1. na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Kolonija je primerna za najstnike od 11. do 15. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v uradih ZSKD - od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, tel. St. 635626. Rok za prijave do 30. junija 1995. KD SKALA iz Gropade organizira 12 urni osnovni plesni teCaj za odrasle v standardnih in latino-ameriških plesih od 3. do 28. julija. TeCaj bo dvakrat tedensko v večernih urah (20.30 - 22.00); cena 50.000 lir. Informacije tel. 226332 med 18. in 19.30. ODBOR SRENJE BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor danes, 29. junija 1995, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Dnevni red: poročilo o delovanju; dopolnitev statuta; volitve; razno. UPRAVNI ODBOR Glasbene matice sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 3. julija, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. 'm IZLETI KRUT obvešCa, da je odhod avtobusa na Mali Lošinj jutri, 30. t. m., ob 6.30 iz trga Oberdan in ob 6.45 iz Bazovice izpred poste. ANDIS (Vsedržavno združenje ločencev in razvezancev Italije) organizira dvodnevni izlet v Verono, v Četrtek, 20. julija, ob 21. uri na ogled opere Aida; prenočitev v Bussolegnu; v petek 21. julija ogled avtosafarija in Gardalanda. Vpisovanje in informacije na sedežu združenja, Ul. Fo-scolo 18, vsak dan od 17. do 18. ure, tel. 040-767815. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tudi letos srečanje s pobratenim društvom upokojencev Ilirske Bistrice, ki bo v sredo, 12. julija, v mašunskem gozdu v bližini izvira reke Reke. Tu bo tudi piknik. Ob tej priliki bomo obiskali grob A. Bubniča v Pregarjah. Vpisovanje 3. julija, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8 , tel. 360324. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. 040/368705. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. VODILNO PODJETJE na področju stanovanjske opreme išče opremljevalca-prodajal-ca z znanjem slovenščine in italijanščine, pripravljenega seliti se pet dni tedensko na delovno mesto v pokrajini Padove. Odlične ekonomske možnosti. Telefonirati ob uradnih urah na tel.št. 049-5975200. ZANESLJIVA in vestna gospa nudi pomoč tudi starejšim 24 ur dnevno v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Pomoč". ISCEM knjige za 1. B razred liceja. Tel. št. 53421 ( zvečer). TROSOBNO stanovanje oddam študentom ali nerezidenCnim osebam tudi za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro "Univerza”. OPREMLJENO trosob-no stanovanje na zahodnem Krasu oddajamo za krajše obdobje, tudi Cez poletje. Tel. št. 200115. A 112 elite, letnik '82 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 040/576116. PRODAM ford escort RS 2000, 16 V, letnik december '91, 60.000 km, ABS, servo, pomična streha za 16.800.000 lir. Tel. na St. 0481/32626- urnik trgovine. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sama-torci št. 6. ToCi belo in Črno vino. Vabljeni! OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti drage mame Brede Rau-ber darujeta hčerki Jasna in Nataša 200.000 lir za odbor za obnovo Stadiona 1. maj. Namesto cvetja na grob Ivana Čoka daruje družina Terčic 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob obisku pri Skupnosti družina Opčine daruje družina Grgič 50.000 lir za skupnost. V spomin na Bogomira Čoka darujeta Pepca in Edvard Grgič iz Bazovice 20.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Innocen-za Gunnello, Ivana Čoka in Bogomira Čoka darujeta Fabio Pečar in Majda Eva z družinama 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Marije Markceve daruje Gicka 20.000 lir za SD Kontovel. V spomin na dragega oCeta Željka in brata Sergija Gržinic daruje Sonja 75.000 lir za PZ Fantje izpod Grmade - Devin in 75.000 lir za Etnografski muzej - Skedenj. Ob 33. obletnici smrti dragega dedka (24.6.62) daruje Nadja 10.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na Mirka Čoka in Ivana Soka daruje Bjanka Cok 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob Ivana Čoka daruje Podjetje Velox 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Milko Ban darujeta Nela in Dunja 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel in 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na pok. Bernardo Gregor! daruje Danilo Legiša z družino (Cerovlje) 100.000 lir za KD Skala - Gropada. SODELOVANJE / BEVILACQUA IN CORSI V LJUBLJANI Skupne rešitve za slična vprašanja V Gorici srečanje o problemih okolja Na obisku v Ljubljani pri Gospodarski zbornici Slovenije sta se te dni mudila predsednik in podpredsednik Goriške trgovinske zbornice, Enzo Bevilacqua in Hadrijan Corsi. S predsednikom GZ Slovenije Dagmarjem Šusterjem sta preučila vrsto vprašanj s področja gospodarskega sodelovanja in medsebojnih odnosov, posebej glede procesa vključevanja Slovenije v Evropo. Iz tiskovnega poročila Trgovinske zbornice izhaja, da sta delegaciji razpravljali o šestih sklopih vprašanj: od nadgradnje Osimskega sporazuma, preko skupnih pobud na področju vodnega gospodarstva, do razvoja skupnega goriškega univerzitetnega centra, železniških povezav, usklajevanja posegov v prostor, do socialne problematike, s katero se bo treba soočiti pred odpravo meje tako, kakor je danes zamišljena. Posebno pozornost sta člana goriške delegacije seveda usmerila na področje komunikacij in zlasti izgradnje avtocestne povezave Gorica - Razdrto. Od sogovornikov sta Bevilacqua in Corsi prejela zagotovila, da je gradnja avtoceste vključena v prednostni program in da se bo gradnja nadaljevala pospešeno. Govor je bil nadalje o mož- nosti razvoja tržiškega pristanišča in sodelovanja s Koprom. V drugem sklopu vprašanj je bil poudarjen pomen usklajevanja na področju izrabe vodnih virov in podčrtan pomen, da se bo z denarjem iz skladov Evropske zveze uredilo saniranje Koma in Vrtojbice. V pogovorih za nadgradnjo Osimskega sporazuma bi bilo treba upoštevati tudi možnosti tesnejšega sodelovanja in skupnih načrtov na področju izobraževanja (univerza), kmetijstva, vinogradništva in tudi ribolova. Posebno pozornost sta delegaciji namenih socialnim vprašanjem (zaposlovanje), ki se bodo neizbežno pojavila z vstopom Slovenije v EZ. Gre za slična vprašanja, bi jih kazalo razreševati (in to pravočasno) skupno. Prav tako naj bi skušali poiskati skupne rešitve za prestrukturiranje dveh blagovnih terminalov. Skratka, med Gorico in Ljubljano se nadaljuje že pred leti vspostavljen dialog, ki je v teh letih obrodil veliko konkretnih sadov in ki se bo zagotovo nadaljeval, poudarja tiskovno poročilo Trgovinske zbornice. Dialog se bo seveda nadaljeval tudi z območno zbornico v Novi Gorici, ki je na krajevni ravni prvi sogovornik. Pomembno slovensko-italijansko srečanje je bilo ^ POPUSTI Z D015. JULIJA °% KORZO VERDI včeraj popoldne tudi na goriškem županstvu, kjer sta se skupaj z županoma obeh Goric Valentijem in Špacapanom sestala deželni odbornik FJk za okolje Gianluigi D'Orlandi in slovenski državni sekretar pri ministrstvu za okolje Marko Slokar. Govor je bil predvsem o skupnem načrtovanju posegov z evropskimi denarnimi sredstvi (projekta Phare in Interreg) za odpravo onesnaževanja vodnih tokov. Konkretno so razpravljali so sanaciji Kor-na, o prečiščevalnih napravah za odplake, ki se stekajo v Sočo in Vipavo, pa tudi o Timavi in o sanaciji voda v severnem Jadranu. Glede Soče je bil govor tudi o sodelovanju pri nadzorstvu pretoka za preprečevanje poplav. GORICA / OPOZICIJA: UPRAVA NI ZNALA INVESTIRATI DENARJA V občinskem obračunu 6,5 milijard preostanka Večina spet v težavah: zavrnjen povišek za rajone Lanski obračun in odškodnine upraviteljev sta bili glavni temi dvodnevnega zasedanja goriškega občinskega sveta. Včeraj so svetovalci načeli razpravo o obračunu za leto 1994. Odbornik za finance No-selli je podal poročilo, iz katerega izhaja rekordni pribitek: neuporabljenih je ob koncu leta v občinskih blagajnah ostalo kar 6 milijard in 500 milijonov lir. Ge je pozitivno, da je uprava poslovala brez izgube, je po drugi strani tudi res, da tolikšen ostanek ni znak zdravega poslovanja. Kot so v razpravi naglasili skoraj vsi svetovalci opozicije, je to dokaz, da desnosredinska koalicija ni znala uresničiti marsikatere programske točke. Poenostavljeno: denar ne ostaja zato, ker bi znali z njim ravnati preudarno, temveč zato, ker ga upravitelji niso znali potrositi. To se pozna, so poudarili iz opozicije, v obračunu opravljenih del, ki je od nastopa nove uprave res klavrn. Kritike so letele na upravo tudi zato, ker ji po eni starni ostaja denar, po drugi pa je ohranila najvišji možen količnik davka ICI, brez dodatnih olajšav za prvo hišo. Se pred proračunom pa so se predsinoči svetovalci spopadli s prilagoditvijo odškodnin za upravitelje. Večina je po nevšečnostih zaradi nesklepčnosti, o katerih smo poročali včeraj, doživela še en pekoč poraz. Sklep o potrditvi odškodnin upraviteljem mestnih podjetij za storitve in za lekarne ter o povišku odškodnin za rajonske predsednike in svetovalce namreč ni bil odobren in to zaradi enega samega glasu. Ker je v sklepu bilo predvideno povečanje mesečnih odškodnin za rajonske predsednike (od 400 na 500 tisoč lir) in sejnin za svetovalce (od 16.500 na 20 tisoč lir), je za odobritev bila potrebna absolutna večina (21 glasov). Večini pa je zaradi nekaterih odsotnosti zmanjkal prav odločilni glas: sklep z 20 glasovi ni bil odobren. Zupan in odborniki pa so se kljub porazu kmalu potolažili, saj jim je občinski svet priznal pravico do podvojitve mesečnih odškodnin. Za odobritev je v tem primeru bila namreč dovolj le relativna večina. Do podvojitve imajo pravico upravitelji, ki se zaradi upravnega mandata odpovedo dohodku od odvisnega dela oziroma upravitelji, ki imajo dohodek od svobodnih poklicev. Te pravice so se poslužili župan Valenti, ki bo po novem prejemal 5 milijonov 856 tisoč lir mesečno, in odbornika Roselli in Devetag (3 milijone 514 tisoč). Podvojitvi plač sta se odrekli odbornici Paolini in Francioso, ki se ne nameravata odpovedati dohodkom od rednih delovnih razmerij, podžupan Noselli in odbornik Pesco pa bosta dvojno plačo prejemala le ža krajša obdobja, ko bosta zaradi upraviteljskih obveznosti na delovnem mestu vzela neplačan dopust. Spričo teh prilagoditev se bo breme za občinske blagajne letos povečalo za 86 milijonov lir. KULTURNI DOM / OBISK ODBORNIKA DEVETAGA Priznanje za dragoceno vlogo Načrtovanje novih pobud v sodelovanju z goriško občino Občinski odbornik za kulturne dejavnosti dr. Antonio Devetag je v torek obiskal Kulturni dom. Sprejela sta ga predsednica upravnega odbora Nada Komjanc in ravnatelj Igor Komel. Po krajši predstavitvi dejavnosti, ki se v tej ustanovi odvija že štirinajst let, so se podrobneje zaustavili ob sezoni 1994/95 in analizirali zlasti sodelovanje z Občino. V Kulturnem domu se je, letos prvič, odvijala gledališka sezona italijanskega gledališča in niz koncertov jazz glasbe. Uspešen potek dejavnosti v pretekli sezoni je tudi spodbuda za načrtovanje novih prireditev v jeseni, ko se bo obnovila dejavnost. Slo naj bi predvsem za prireditve namenjene širšemu krogu občinstva in ki naj bi, seveda, pritegnile širšo pozornost do Gorice. Predmet pogovora so bile tudi poletne prireditve pri katerih naj bi v večji meri sodelovale tudi ustanove in društva slovenske skupnosti. Odbornik Antonio Devetag je ob koncu srečanja izrazil priznanje Kulturnemu domu za dragoceno vlogo, ki jo opravlja in se zahvalil za sodelovanje pri uresničitvi skupnih pobud. Na sliki (Fotostudio Reportage) srečanje v Kulturnem domu SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ« iz Števerjanja vljudno vabi na 25. FESTIVAL ■ STEVERJAN1995 Med Borovci v Števerjanu jutri, 30. junija 1995, ob 20.30 in sobota, 1. julija 1995, ob 20.30 tekmovalna veCera nedelja, 2. julija 1995, ob 17.30 finale in nagrajevanje Sledi ples z ansamblom ALFIJA NIPIČA Umik poštnih uradov za plačilo davka ICI Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo jutri, 30. junija, ob zapadlosti roka za plačilo davka na nepremičnine (ICI), v poštnih uradih podaljšali urnik poslovanja na okencih za sprejemanje vplačil na poštne tekoče račune. Podaljšali bodo tudi delovanje okenc za nekatere druge storitve, na primer za priporočene pošiljke (jutri zapade tudi rok za oddajo obrazcev 740). Na glavni pošti v Gorici bodo občani lahko poravnali obveznosti do 18. ure, (za priporočene pošiljke tudi do 19.40). Isti urnik za vplačila velja za poslovalnice pošte v Tržiču, Gradežu, Krminu, Gradišču in Ronkah. GORICA VITTORIA Danes zaprto. CORSO 18.00-20.00-22.00 »4 matrimoni e un funerale«. H. Grant in A. MacDovvell. Vstopnica samo 7.000 lir. GRADE2 CRISTALLO 20.00- 22.00 »Farinelli, voce regina«. M PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ priredi danes ob 19. uri v domu A. Budal nagrajevanje udeležencev likovnega natečaja ex tempere, ki je potekal v okviru praznika Vržot 95. KINO □ OBVESTILA RAZSTAVE V PROSTORIH JEZIKOVNEGA LICEJA “PAOLINO Dl AQUI-T.EIA" v Ul. Seminario je do sobote, 1. julija, odprta razstava o islamu in o dialogu med krščanstvom in islamom. Ogled je možen vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 16.30. ETNOGRAFSKA RAZSTAVA (staro kmečko in obrtniško orodje, kraška arhitektura) v poslopju nekdanje osnovne šole v Jamljah je odprta do 2. julija vsak dan od 18. do 20. ure. NA GORIŠKEM GRADU (razstavni prostori v grajskih zaporih) je do 9. julija odprta razstava EU-RART 95. Ogled vsak dan, razen ponedeljka od 9.30 do 13. ure in od 15.30 do 19. ure. ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča člane, da je za enotedenski seminar za slovenske šolnike, ki bo v Cerknici, zadnji teden avgusta za Goriško na razpolago deset mest. Prošnje je treba vložiti do jutri, 30. junija. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja jutri ob 20.30 redni letni občni zbor. Skupščina bo v Kulturnem domu v So-vodnjah. Društvo obenem sporoča, da bo od 21. do 24. julija in od 5. do 7. avgusta Športni praznik. OBČINA SOVODNJT sporoča, da sprejemajo davčne prijave vsak dan od 10. do 12. ure. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici namerava phvečati število vzgojiteljev. Interesenti, ki jih zanima vzgojno delo, naj se zglasijo ob uradnih urah v upravi doma, ul. Montesanto 84, najkasneje do 1. julija letos. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in KRUT vabita upokojence z Goriškega v Poletni center v Gradežu. Deloval bo od 24. julija do 4. avgusta. Prevoz z avtobusom v Gra-dež in nazaj. Zagotovljena plaža, senčnik, kosilo, vaditelj za vodno telovadbo. KROŽEK KRUT obvešča udeležence letovanja v Malem Lošinju, da bo avtobus jutri, 30. junija, odpeljal ob 5.30 od Pevm-skega mostu s postanki na Travniku, v Standrežu in Sovodnjah. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: ob 12.30, Sylya Berndt, krsto pripeljejo iz Benetk na glavno pokopališče; ob 12.30, Luciano Kumar, cerkveni obred v cerkvi na Travniku; ob 12.30, Ginevra elemente vdova Tomadin, iz bolnišnice sv. Justa v Vileš; ob 13.15, Nerina Canciani, iz splošne bolnišnice v Kr-min. POKRAJINA / DANES ODOBRITEV OBRAČUNA Most ali mostič pri Gradišču? Stališče Pokrajine precej salomonsko GORICA / ZAVETIŠČE ZA PSE Če so upravitelji malomarni, naj poravnajo škodo Bodo izgubili 300 milijonov? Goriški pokrajinski svet se bo na današnji seji, začela se bo ze ob 9. uri, v glavnem ukvarjal s finančnimi zadevami in odobritvijo obračuna za leto 1994. Poslovanje pokrajinske uprave se je zaključilo z nekaj nad 23 milijoni lir pribitka. Tako izhaja iz skoraj 90 strani obsegajočega poročila, s podrobnimi analitičnimi navedbami za posamezna področja. Sicer pa bodo o tem spregovorili na današnji seji. Vprašanje zase je, če bodo v enem dnevu svetovalci uspeli "prebaviti” tolikšno količino podatkov. Glede včerajšnje seje velja zabeležiti naslednje: pokrajinski svet je končno (na zadnji seji večina ni zbrala dovolj glasov) odobril finančni obračun za preureditve-na dela na objektu IPAPI in sklep, da se podpise pogodba (za 99 let) o uporabi prostora in objektov nekdanje tovarne OMG. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje povezano s prenovo Šolskih stavb v ulici Randaccio, oziroma v zvezi z namembnostjo teh prostorov in prenosom že odobrenih posojil. V delu seje, ki so ga namenili delegatskim vprašanjem pa so kar trije svetovalci želeli vedeti za staliSče pokrajinske uprave glede popravila, oziroma izgradnje mostu med Zdravščina-mi in Gradiščem. Poleg Fiorellija še Viola (SL) in Pironi (DSL) Odgovor odbornika Calligarisa je bil precej salamenski in je zato prevladala odločitev, naj zadevo ponovno preuči pristojna komisija, ob udeležbi obeh županov, in naj nato pokrajinska uprava javno opredeli stališče in tako prekine razna namigovanja in očitke ter polemike. Pironija (DSL) in Buttignona (SKP) zanimajo razlogi ukinitve jutranje in večerne avtobusne proge za delavce z območja Tržiča, Zampa-ro (SL) pa je opozoril na nedoslednost uprave v zadevi instituta GETA. Salamoni (DSL) je predlagal sklic posebne seje, ki naj opredeli stališča glede nadgradnje Osimskega dogovora. Braida (SL) je zaskrbljen glede onesnaževanja Tržaškega zaliva. Goriškim občinskim upraviteljem in vodilnim funkcionarjem bi bilo treba zarubiti del pre-močenja do skupne vrednosti 300 milijonov lir, če bodo - kot se zdi že skoraj neizbežno - zaradi malomarnosti zapravili 300 milijonov lir deželnega prispevka za ureditev novega pokrajinskega zavetišča za pse v Ul. degli Scogli. Provokativni predlog je v odprtem pismu postavila občinska svetovalka zelenih Giulia Bortolotti. Zgodba okrog pesjaka traja že nekaj let. Lani je prav po prizadevanju zelenih in ljubiteljev živali, ki so občini brezplačno odstopili že izdelan načrt za objekt, Dežela dodelila 300 milijonov lir. Za prevzem denarja bi morala Goriška občina do 30. junija, torej do jutri, predložiti še dodatno tehnično dokumentacijo. Celih sedem mesecev niso ukrenili ničesar, tudi zato, ker so nekateri pritiskali, da bi pesjak preselili izven mesta. V začetku junija je župan Valenti obljubil članom društva za varstvo živali AIPA, ki so priredili demonstracijo s psi pred občino, da bodo zavetišče uredili v Ul. Scogli, ker bi vsaka druga varianta bila zamudnejša in neprimerno dražja (izdelati bi morali nov načrt in začeti znova ves postopek). Zagotovil je tudi, da bodo do konca junija posredovali Deželi vso potrebno dokumentacijo. Te obljube Se niso izpolnili, ugotavlja tik pred iztekom roka svetovalka Bortolottijeva, ki je prepričana, da bo Gorica zaradi malomarnosti in nesposobnosti upraviteljev izgubila že dodeljeni prispevek. Ce bo do tega res prišlo, pravi, potem naj škodo iz lastnega žepa poravnajo upravitelji. Na sliki (Fotost. Repor-tage) sedanje začasno zavetišče, ki ga sami vzdržujejo ljubitelji živali v Ul. Scogli Moran (DSL): ne zanimajo nas volitve ampak način upravljanja Pokrajinska konferenca Demokratične stranke levice, prejšnjo nedeljo, je v sredstvih javnega obveščanja, Se bolj pa pri predstavnikih nekaterih strank, povzročila zelo različne in tudi polemične reakcije. Pozornost je bila v glavnem osredotočena na dogajanja na Pokrajini, oziroma na odnose med Severno Ligo in drugimi političnimi strankami. Včeraj je pokrajinski tajnik DSL Alessandro Maran skušal z daljšim poročilom za tisk umiriti in zavrniti polemike ter podčrtati glavni cilj nedeljske skupščine ter stališča DSL na lokalni ravni. Maran poudarja, da DSL ne zanima datum volitev (za pokrajinski svet seveda), ampak kako se ta ustanova upravlja. Glavni cilj zato ostaja prizadevanje za boljši način upravljanja pokrajine. Maran dodaja, da je DSL skušala preveriti če obstajajo možnosti in volja, tudi pri drugih strankah, da se stvari spremenijo. Pozitivnega odgovora žal doslej ni bilo. Kljub vsemu "Načrt za razvoj” to je stalno dogovarjanje med političnimi, družbenimi, kulturnimi in gospodarskimi silami, ostaja možnost na kateri je treba delati. Potrebno in koristno pa je sodelovanje vseh levičarskih in sredinskih sil, vključno s SKP in Severno ligo. Ce bi Berga-min nekoliko bolj trezno razmišlajl o vsebini in ciljih naših predlogov, bi lahko zavzel drugačna stališča. Očitno pa ga daje preganjavica, zaključuje z ironičnim poudarkom Maran. NOVICE Morassija (Fh bo na občini zamenjala Maria Grazia Previti V svetovalski skupini Forza Italia v goriškem občinskem svetu bo kmalu prišlo do zamenjave. Svetovalec Giovanni Morassi je namreč prejšnji teden, točno eno leto po izvolitvi, poslal županu odstopno pismo. Kot smo izvedeli, je odločitev utemeljil s preobremenjenostjo zaradi dela (Morassi je zabozdravnik) in funkcij v Rotary clubu in drugih združenjih. Morassija, ki se ni udeležil zadnjih dveh sej občinskega sveta, naj bi v občinskem svetu nadomestila prva neizvoljena na listi FI, Maria Grazia Mollica Previti, gospodinja in organizatorka tečajev telesne vzgoje. Predsednik CONI-ja v Ljubljani na posvetu informiranju v športu Predsednik pokrajinskega olimpijskega odbora (CONI) inž. Giorgio Brandolin se je te dni mudil v Ljubljani, kjer se je udeležil posvetovanja, ki ga je na temo informiranja na področju športa priredil Svet Evrope. Posvetovanje je bilo na fakulteti za Šport na Univerzi. Inž. Brandolin je podrobno predstavil načrt, ki so ga v okviru CONI-ja uresničili na Goriškem in ki se nanaša na popis aktivnosti in prisotnosti na področju Športa in telesne vzgoje. Kakor smo že poročah, je načrt, ki so ga pripravili in izpeljali na Goriškem, prvi tovrstni načrt v Italiji. Predstavitev pesniške zbirke V Krminu, v salonu palače Locatelli, bodo jutri ob 18.30, predstavih pesniško zbirko ”Quademo della Luna”. Prireditev pripravlja občinska uprava, ki v nedeljo, 2. julija ob 21. uri vabi tudi na gledališko predstavo "La stravagante signora Savage” v izvedbi skupine Terzo Teatro iz Gorice. Dejavnosti goriškega Socialnega centra v mesecu juliju Javni večnamenski socialni center in združenje La Meridiana sta v juliju priredila niz pobud namenjenih predvsem starejšim občanom. 5. julija bo izlet v Trst z ogledom operete Dežela smehljaja, 7. julija vabijo, na izlet v San Vito di Cadore, 20. julija v Mi-ramar na predstavo Luči in zvoki, 30. julija prirejajo praznik skupaj s skupnostjo Arcobaleno, 31. julija pa izlet v Asiago. Koncert na Trgu Republike V Tržiču pričenjajo nocoj, na pobudo občinske uprave, poletne kulturne in zabavne prireditve. Ob 21. uri bo na Trgu pred županstvom (Trg Republike) nastopila mestna godba iz tricesima pod vodstvom Fabia Cancianija. Izvajala bo niz klasičnih in skladb lahke glasbe. Vstopnine ne bo. Predstavlja se orkester Goriške glasbene šole Na gradu bo jutri zvečer prva od poletnih glasbenih prireditev, ki jih prireja Občina v sodelovanju z Goriško glasbeno šolo in nekaterimi drugimi ustanovami. Nastopil bo simfonični orkester glasbene Sole pod vodstvom dirigenta Francesca Manderja. Orkester sestavljajo gojenci in učitelji glasbene Sole. Koncert na gradu - ploščad Seghizzi - bo tudi prvi javni nastop ansambla. ŠTEVERJAN / MED BOROVCI TRGOVCI / NA SKUPŠČINI POJASNILI VSEBINO IN IZVAJANJE ZAKONA 626/94 Jutri prvi tekmovalni nastopi na festivalu narodne glasbe Likovna razstava v Sedejevem domu Po nedeljskem uvodnem delu festivala narodnozabavne glasbe, se jutri v Steverjanu začenja tekmovalni del. Za sodelovanje na jubilejni, petindvajseti prireditvi, se je prijavilo rekordno število glasbenih skupin, zato so bili prireditelji prisiljeni potek festivala razširiti, oziroma anticipirati tudi na petek. Prva serija nastopov glasbenih skupin bo torej jutri, ob 20.30 na prireditvenem prostoru Med borovci. Po sporočilu organizatorja, bodo jutri nastopili naslednji skupine: Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Ščavnici, ansambel Javornik s Črnega vrha, ansambel Mesečniki iz Ljubljane, Trio Storžič z Golnika, ansambel Pušnik iz Šoštanja, Polskavski kvintet iz Polskave, Trio Vrhovec iz Domžal, Tržaški narodni ansambel, ansambel Cvet iz Radeč, ansambel Vili Marinšek iz Postojne, ansambel Peter Fink iz Novega mesta, ansambel Vita z Jesenic, ansambel Vrtnica iz Nove Gorice, ansambel Laufarji iz Cerknice, Trio Svetlin iz Moravč, Primorski fantje iz Pirana, ansambel Bratov Slati-nek iz Vitanja, ansambel Blegoš iz Gorenje vasi in Goriški fantje iz Nove Gorice. Drugi tekmovalni del prireditve bo v soboto, prav tako ob 20.30. Zaključni del prireditve pa bo v nedeljo. Povedati velja Se, da so v Steverjanu pripravili tudi vaški praznik, pokušnjo briških vin, v Sedejevem domu pa je na ogled razstava likovnih del Mirka Maraža. Zakon o varnosti in preprečevanju nesreč na delu prihaja z zamudo Kljub številnim nedorečenostim noj bi ga začeli izvajati 27. novembra Dolgoletna praksa je pokazala, da v Italiji zaostajamo za drugimi državami članicami Evropske skupnosti na Številnih področjih. Tudi na področju preprečevanja nezgod na delovnem mestu in zaščite zdravja. Zamude potem želimo odpraviti naenkrat, v naglici in ob tem nujno povzročimo dodatno škodo, nejevoljo, proteste itd. Nekaj takega se dogaja z zakonom št. 626/94 o preprečevanju nezgod na delovnem mestu in zaščiti zdravja na delovnih mestih. Zelo jasno določa, da morajo lastniki trgovin, gostišč, delavnic in drugih obratov do 27. novembra zadostiti številnim predpisom, ki so sicer že dalj časa v veljavi v drugih evro-spkih državah. Združenje ASCOM je v ponedeljek priredilo zelo zanimivo in predvsem koristno pobudo o vsebini in izvajanju omenjenega zakona. Na javni skupščini v nabito polni dvorani na razstavišču (glej sliko), so z različnih vidikov pojasnili vsebino ukrepa, odgovornosti in seveda ponudili tudi nekaj smernic kaj in kako. Uvodni poseg je imel predsednik združenja Giovanni Bise-si, za njim pa so specifična področja osvetlili izvedenec urada za delo Otta- vio Roman, inž. Egone Fabian, Giorgio Cipolla, inž. Amedeo Monaco in državni pravdnik Fulvio FinazzerTlori. V razpravi je bilo slišati številne kritike, pripombe in tudi zaprepaščenost nad zelo zapletenim, težko razumljivim in v mnogočem celo zastarelim zakonom, ki se poleg vsega sklicuje na dodad-ne, oziroma dopolnilne akte, okrožnice itd, ki naj bi dokončno pojasnile apliciranje. Pa tudi glede roka izvajanja ni še vse jasno. Mimo upravičenih pomislekov pa je treba upoštevati tudi drugo plat: končno gre za zakon, ki ga je treba izvajati in ki ščiti tako delodajalce kakor uslužbence in ki oboje postavlja pred odgovornost. PODOBNO KOT NA VSEDRŽAVNI RAVNI NA SESTANKU MED SSO IN SKGZ Tudi deželna LS je doživela razkol Deželni tajnik Isidoro Gottardo je izbral »vmesno pot« med obema frakcijama Zadižki SSO o pomoči Primorskemu dnevniku Pomoč pogojujejo z vnaprejšnjim dogovorom VIDEM - Tudi v deželni Ljudski stranki je prišlo do razkola med pristaši levosredinske usmeritve in med pristaši linije, ki jo zagovarja Roc-co Buttiglione. Večji del voditeljev in upraviteljev se je vsekakor opredelil za podporo Romanu Prodiju, torej za linijo Gerar-da Blanca. Ta usmeritev je močno prevladala tudi v deželni svetovalski skupini, kjer se je za desnosredinsko opcijo opredelil edino nekdanji odbornik za kmetijstvo Tiziano Chiarotto. Deželni tajnik Isidoro Gottardo (na sliki) je nekaj mesecev podpiral Buttiglioneja, sedaj pa se je premislil in se približal Biancu. Gottardo, ki je tudi elan deželnega sveta, vsekakor Se vedno »sanja« o vmesni poti med obema frakcijama in zato načrtuje deželno avtonomno Ljudsko stranko. Gottardo je napovedal udeležbo na da- našnjem kongresu Bian-cove stranke. Z njim bo odpotovalo v Rim Se 22 delegatov iz Furlanije-Ju-lijske krajine. Na deželni ravni vsekakor že nekaj tedno politično deluje tudi frakcija, ki se prepoznava v Buttiglionejevi liniji. Vodi jo Michele Luise, ki je že nekajkrat zagrozil, da bo vse oporečnike izključil iz Ljudske stranke. Pri tem pa ni upošteval, da je stranka že nekaj mesecev razklana na dve stranki. ______DEŽELNA KONFERENCA_______ Kritike in predlogi za F-Jk Največji poudarek okolju in mednarodni vlogi dežele TRST - Na drugem, zaključnem dnevu deželne konference posvečene načrtovanju teritorija Furlanije -Julijske krajine so se v okviru dveh delovnih komisij, ki sta jima predsedovala rektorja tržaške in videmske univerze, Giacomo Borruso in Mar-zio Strassoldo, ukvarjali z osnovnima vprašanjema namestitve proizvodih dejavnosti in infrastruktur. Iz zaključnih poročil izhaja, da je sicer Furlanija - Julijska krajina uspešno načrtovala in izvajala smernice teritorialnega načrtovanja in se po učinkovitosti uvrstila na 6. mesto med vsemi deželami Evropske zveze, vendar je treba Se marsikaj izboljšati. Največ kritik je s strani udeležencev - krajevnih upraviteljev, strokovnjakov in profesionalcev, ki se ukvarjajo z urbanistiko - bilo naperjenih predvsem na račun počasnosti deželnega upravnega aparata, ki pri izvajanju določil ali pri izdajanju dovoljenj postavlja toliko birokratskih zaprek, da se praktično izvajanje načrtov vse preveč upočasnjuje. Tako v obeh delovnih komisijah, ki sta se prvi dan konference posveti- li vprašanjem okolja in poselitve v deželi, kakor tudi v včerajšnjih delovnih komisijah je poleg kritik bilo izrečenih predvsem veliko Število pozitivnih predlogov. Te sugestije bo deželna uprava upoštevala pri pripravljanju novega teritorialnega načrta, ki bo v prihodnjem desetletju urejal razvoj ozemlja Furlanije - Julijske krajine. V okviru zaključne razprave je posegel tudi nabrežinski svetovalec, sicer deželni tajnik Slovenske skupnosti, Martin Brecelj, ki je orisal pomen pristopa do teritorija z vidika zaščite manjšinske skupnosti. Med temami, ki izhajajo iz konference, je zelo pomemben poudarek na mednarodni vlogi Furlanije - Julijske krajine, ki jo bo treba upoštevati tudi pri teritorialnem načrtovanju, v prvi vrsti glede razvoja infrastruktur. Druga tematika, kateri bodo posvetili pozornost pri novem teritorialnem načrtovanju, bo odnos z naravnim okoljem; treba ga je ovrednotiti kot enega od najpomembnejših deželnih resursov, ki skupaj z mednarodno vlogo daje Furlaniji - Julijski krajini pečat prave evropske dežele. VČERAJ URADNI SKLEPI Deželni referendumi: zbiranje podpisov TRST - Predsedstvo deželnega sveta je včeraj prižgalo zeleno luC za zbiranje podpisov za kar osem deželnih referendumov. Pobudniki ljudskih glasovanj imajo sedaj na razpolago pet mesecev, da zberejo dvajset tisoC podpisov, s katerimi lahko uradno zahtevajo izvedbo referendumov. Seje predsedstva, ki jo je vodil predsednik skupščine Giancar- lo Cruder, so se, v skladu z zakonom, udeležili tudi strokovnjaki Carlo Alberto Presta, Lucio Pegoraro in Ceciha Assanti. Sedem referendumov, za katere bodo pobudniki zaceli v kratkem zbirati podpise, zadeva zdravstveni oziroma bolnisniski sektor, ki je predmet ostrih polemik, potem ko je deželni svet odobril tozadevni zakon. Osmi refe- rendum pa obravnava vprašanje javnega (v tem primeru deželnega) finansiranja zasebnih šol. S tem v zvezi je svetovalska skupina Stranke komunistične prenove pozdravila včerajšnji sklep predsedstva deželnega sveta. Ce bodo pobudniki pravočasno zbrali ustrezno Število podpisov, bodo referendumi prihodnje leto med aprilom in junijem. Poleg drugih vprašanj so na kar je predsednik SKGZ Klavdij Palčič predvčerajšnjem sestanku med Svetom rade volje pristal. Predsednica SSO Ma-slovenskih organizacij in Slovensko rija Ferletic je odvrnila, da nimajo za-kulturno gospodarsko zvezo načeli tudi držkov, ampak »tokrat še ne«. Zato smo vprašanje Primorskega dnevnika. Re- po sestanku, ki je bil v Ul. Donizetti, od dakcija dnevnika je zaprosila, da bi se obeh predsednikov želeli izvedeti, kaj sestanka udeležilo njeno zastopstvo, na je sestanek novega prinesel. O čem ste se pogovarjali, in Ce ste se, kaj ste se domenili? »Dogovarjali smo se o perečih vprašanjih, ki zadevajo našo narodnostno skupnost, zlasti nase ustanove. Zal je veliko vprašanj in vseh nismo mogli obravnavati. Med drugim smo se dotaknili tudi vprašanja Primorskega dnevnika in njegovega financiranja, to naj bi spadalo nekje v okvir tistih izrednih finančnih sredstev, ki jih je Slovenija nakazala. Žal pa se nismo Se dogovorili o izkoriščanju sredstev, pa tudi o pluralizaciji tega dnevnika ne, Čeprav se nam zdi, da je zelo važno z ozirom na to, da je edini dnevnik, ki naj bi bil glasilo vseh Slovencev, ker nimamo možnosti, da bi si privoščili Se drugi dnevnik. To mora biti skrb vseh, vendar tako, da se bodo vsi Slovenci v njem prepoznali in, kot sem že rekla ob 50-letni-ci, da bi ga tudi vzljubili. Zato mora bit napor vseh, zlasti pa krovnih organizacij, da to dosežejo z dogovorom in da omogočijo obstoj in razvoj tega Časopisa.« SvojCas ste rekli, da Primorski dnevnik predstavlja izredno bogastvo za vso manjšino, in da bi zanj morala skrbeti in ga podpirati tudi matična država, zlasti v kritičnih trenutkih. To je eden tistih kritičnih trenutkov. Misli SSO kaj narediti, ali morda tudi ne narediti, da bi ta pomoC prišla? »Svoja staliSCa smo iznesli javno, iznesli smo jih tudi v Ljubljani. Zdi se nam, da moramo priti do dogovora s krovno organizacijo, in Se bolj kot s krovno organizacijo, z lastništvom Primorskega dnevnika. O tem se moramo razgovoriti in najti najboljšo rešitev za dnevnik.« HoCete doseči dogovor, predno pride pomoč iz Ljubljane? »Želeli bi vsaj minimalni dogovor, dokaz dobre volje, pripravljenost v tej smeri, dogovor v smislu pluralizacije, Četudi samo Članstvo. Nase zahteve niso velike.« Vendar to pomeni pogojevati pomoC... »Sedaj ne moremo kriviti krovne organizacije, mi ne pogojujemo ničesar, naj bo jasno. Imeli smodolocene dogovore in razgovore in smo na vprašanja, ki so prihajala iz Slovenije, Želeli odgovoriti. Zgleda pa, da se je že nekje odločilo mimo nas in mi ne moremo biti klicani, da samo potrdimo to, kar je bilo že odločeno. Ce je bilo odločeno, naj se to izvede. Tega ne bomo preprečevali, ampak naj ne mislijo, da gre za dogovor in ne bo kdo krivil Sveta slovenskih organizacij, da Primorski dnevnik propada: zelo jasni smo bili od prvega trenutka, ko smo zvedeli za vprašanje.« Torej Ce Slovenija želi pomagati, boste stali ob strani? »Ne bomo stali ob strani, vzeli bomo na znanje, kaj Slovenije naredi, in se ustrezno tudi obnašali, ker nočemo bit drugorazredni subjekt. Torej, vsak svojo odgovornost.« Kaj boste naredili? »Videli bomo, ker ne odvisi od mene, temveč od naSega odbora in od naše organizacije. Zadevo Primorskega dnevnika smo vzeli na znanje, ponavljam, v trenutku, ko smo zvedeli za problem in jo bomo Se obravnavali. O tem smo že govorili in bomo Se gorovili. Danes smo imeli srečanje, smo si nekaj povedali, izmenjali misli, preverjali itd. Upam, da bomo v kratkem imeli nov sestanek, na katerem bomo prišli vsaj do tistih dokončnih nujnih potrebnih zaključkov.« Rad bi jasen odgovor... »Bili smo jasni, v Slo- venijo smo pisali tudi pisma. Torej, Ce je bilo kaj že odločeno mimo nas, ne morejo sedaj od nas zahtevati golega pristanka. Ce je bilo že odločeno, naj se to izvede in vsakdo naj si prevzame svoje odgovornosti. Po vseh svojih močeh smo pripravljeni podpirati Primorski dnevnik, vendar dostojanstveno, brez podcenjevanja nase organizacije, ki ima sama tudi svoje probleme, je odgovorna za tako imenovane skupne ustanove, ki so tudi brez finančnih sredstev. V Ljubljani sem tudi povedala, da je potrebna prednostna lestvica pri uporabi teh sredstev. Danes gre za vprašanje Primorskega dnevnika, jutri bo slo za vprašanje gledališča. Kot predsednika Sveta slovenskih organizacij me zanima celota, in bi želela odgovoriti na vsa vprašanja in na vse probleme nase manjšine.« Palčič: zavračamo vsakršno pogojevanje O srečanju z SSO je predsednik SKGZ Klavdij Palčič povedal naslednje: »Pogovarjali smo se o različnih vprašanjih, v glavnem o skupnih ustanovah, s tem smo zaceli. Za skupne ustanove imamo tiste, glede katerih smo dosegli dogovor, da bodo Članice obeh krovnih organizacij. Skoraj vse po vrsti imajo težave, od finančnih do organizacijskih, Se posebno, ko je stanje taksno, da ne kaze na izpeljavo dogovorjenih stvari. S tem v zvezi smo recimo razpravljali o odnosu med Glasbeno matico in šolo Emil Komel. Govorili smo tudi o perečih problemih, recimo slovenskega šolanja v Benečiji, in paC o drugih zadevah, ki so vezane na skupno področje dela obeh krovnih orgaizacij, torej skupnih ustanov.« »Dotaknili smo se tudi problema Primorskega dnevnika oziroma medijev, ker je to eno od ključnih vprašanj življenja nase skupnosti v tem trenutku. Seveda smo želeli predvsem doseči s strani SSO neki pristanek na podporo, ki naj bi prišla Primorskemu dnevniku v tem trenutku, tako da bi Časopis nemoteno izhajal v dosedanji obliki: to sredstvo javnega obveščanja je po eni strani dragoceno, po drugi pa v težavah, ki izvirajo pac iz nezadostnih finančnih zmogljivosti podjetja. V preteklih dneh je bila v teku polemika, ker je s strani SSO in Slovenske skupnosti prihajalo do nekih stalisc, ki so kazala na pogoje- vanje te pomoči s strani Slovenije. To pogojevanje se nam zdi neumestno, ker menimo, da je vse tisto, kar imamo Slovenci kot skupnost, ki je pluralistično strukturirana, da je vse, kar nas opredeljuje v tej pluralnosti, koristno za nas obstanek. Koristno je zaradi obstoja naših narodnostnih instrumentov in ni nujno, da bi bilo nekaj vsem popolnoma vSeC enostavno zato, ker je, in je slovensko, in da je zato tudi vredno podpore iz matične, države. Spreminjanje situacije pri nas s pogojevanjem finančne pomoči pa bi se nam zdelo nesprejemljivo vmešavanje v razporeditev, ki se je pri nas izoblikovala v dolgih desetletjih. Primorski dnenvik je Časopis z dolgo zgodovino, nastal je pred 52 leti, ker v njegovo zgodovino vključujem tudi izkušnjo Partizanskega dnevnika, in je svojo vrednost in svojo povezanost z našimi ljudmi vec kot dokazal. Mislimo, da je prav zaradi tega tudi vreden pomoči v trenutku, ko je ta pomoC potrebna. Mislimo celo, da bi bilo prav, da bi Slovenija izoblikovala zakonsko opredelitev do vprašanja tiska nasploh pri nas, in da bi tudi po nekih točno določenih merilih pomagala vsem našim Časopisom, vsem tem medijem, ki jih pac imamo, prav zato, ker s svojo prisotnostjo dajejo naši skupnosti po eni strani neko trdnost, po drugi strani pestrost mišljenja.« »Seveda, vsi smo izpo- stavljeni tudi toku življenja, spremembam, ki jih to prinaša in v tem duhu se mi zdi, da je lahko vsaka svar, ki jo imamo, tudi izpostavljena spremembam za naprej. Vendar te spremembe morajo dozoreti pri nas, nikakor ne smejo nastati pod pritiskom nekega pogojevanja. Zal nismo na tem sestanku dosegli nekega pristanka na pomoC iz Slovenije brez pogojev, kljub naši pripravljenosti, da bi se o medijih Se pogovarjali, razčiščevali stvari okrog vprašanja medijev, saj je teh vprašanj kar nekaj, ne samo v zvezi s Primorskim dnevnikom, ampak tudi z drugimi tiskanimi sredstvi informiranja, kot tudi v zvezi z radiom, z na novo nastalo televizijo. Vse to je seveda nas skupni interes, vendar moramo k razpravljanju o teh stvareh pristopiti z najveejo strpnostjo, prav zato, ker moramo biti spoštljivi do vsega, kar je znotraj manjšine v vseh teh desetletjih nastajalo in se utrjevalo in tudi spoštovati različnost, ki je prisotna med nami. Brisanje tega bi prav gotovo bilo škodljivo za našo skupnost in bi na daljši rok povzročilo veliko škodo instrumentom naše skupnosti, ker verjetno ne bi prenesli nekih pritiskov, s katerimi bi se hotelo pri nas karkoli umetno spreminjati, torej ne na podlagi naših dogovorov, našega življenja samega, ampak na podlagi nekih pogojevanj.« TRGI / LIRA STABILNA, NA.BORZI PA MOČAN PADEC AVTOMOBILSKIH DELNIC Po zaprtju trgov pivi pozitivni učinki sporazuma ZDA-Japonska Za nobelovca Samuelsona lira nima nobene možnosti vrnitve v EDS RIM, MILAN - Z izjemo rahle okrepitve dolarja, ki je na mednarodnih trgih sicer Se naprej Šibak, je lira preživela že tretji zaporedni stabilni dan na popolnoma omrtvelem denarnem trgu. Vsa pozornost je namreč namenjena britanskemu Sterlingu, na katerega pritiska notranja politična kriza, vendar mu je uspelo včeraj vseeno kljubovati vsaj v menjavi z liro. Ta je začela menjalni dan s padajočo krivuljo, a se je potem okrepila in, kot rečeno, več ali manj ohranila torkove tečaje. Na milanski borzi se je včerajšnji, že sicer neobe-tajoči sestanek končal izrazito slabo, in to predvsem po zaslugi hudega padca avtomobilskih delnic. Fiatove so pustile na trgu kar 3,30 odstotka vrednosti, saj jih je sredi popoldneva prizadel val spekulacij, ki so jih sprožile izjave pooblaščenega upravitelja družbe Fiat Auto Paola Cantarelle o upočasnjevanju rasti avtomobilske industrije. Sicer pa Fiatov primer ni bil osamljen, vsi mednarodni trgi so namreč s pridržanim dihom pričakovali novice iz Ženeve, kjer potekajo amerisko-ja-ponska trgovinska pogajanja in katerih glavni predmet je prav trgovina z avtomobili. Veliko delnic mednarodnih avtomobilskih proizvajalecev je tako plačalo podobno ceno kot Fiat, če ne še višjo, kot na primer Daim-ler Benz, ki je izgubil približno 5 odstotkov vrednosti svojih vrednotnic. Toda poglejmo si včerajšnje kazalce na milanski borzi, kjer je bilo poslov za 397 milijard lir: splošni kazalec MIB je izgubil 0,61 odstotka, zadnji Mibtel 1,13, kazalec vodilnih vrednostnih papirjev Mib-30 pa 1,28 odstotka. Do delnega izboljšanja je prišlo po zaprtju trgov, ko je iz Žene- ve prišla vest o dosegu trgovinskega sporazma med ZDA in Japonsko, kar se je nemudoma odrazilo tudi na trgu pogodb future za državne zadolžnice. Tako denarni kot obligacijski trgi zdaj pričakujejo, da se bodo razmere v prihodnjih dneh temeljito izboljšale in da bo spoazum bistveno pomagal tudi dolarju. Toda vrnimo se k liri, o kateri se je včeraj oglasil tudi ameriški nobelovec za ekonomijo Paul Samuelson. »Italija nima nobene možnosti, da bi se vrnila v monetarno unijo pod pogoji, ki jih določa maastrictski sporazum,« je izjavil, kajti »bolj kot za krizo mehiškega tipa, gre v italijanskem primeru za grško tragedijo.« Ugledni ekonomist z bonstonske-ga Massachussetts Institute of Technology sicer Dinijevi vladi priznava, da se gib j e v pravo smer, toda tveganja na področju cenovne dinamike so zelo resna: »Lira je šibka, ker se investitorji bojijo inflacije. In ker je lira šibka, se lahko inflacija le še viša.« Samuel-sonu se zdi naiven tudi Dinijev poziv podjetnikom, naj omejijo rast svojih cen, saj »dobrota« podjetnikov ni ustavila še nobene inflacije. Vladi torej ne preostaja drugega, kot da Cimprej izvede obljubljene reforme, dodaja nobelovec, ki sicer ne verjame, da bo Italiji že-letos uspelo znižati javno zadolžitev na 2 odstotka bruto domačega prizvoda. SVETOVNA TRGOVINA / PO 20 MESECIH POGAJALSKIH POSKUSOV Premirje med Washinglonom in Tokiom Japonska se je v zadnjem trenutku rešila hudih sankcij na svoje luksuzne avtomobile ŽENEVA - Po treh dneh intenzivnih pogajanj so Združene države Amerike in Japonska včeraj pozno popoldne dosegle sporazum o rešitvi spora okrog trgovine z avtomobili, ki naj bi v zadnjem trenutku preprečil napovedane ameriške sankcije (za 5,9 milijarde dolarjev) na uvoz japonskih luksuznih avtomobilov. Te bi namreč morale začeti veljati včeraj ob 24. uri. Ameriški predsednik Bill Clinton je sporazum označil za »konkretnega in preverljivega« in napovedal, da bodo njegove posledice »stvarne ni konkretne«. Prebil bo namreč obroč - je dodal - v katerega je Japonska vklenila avto-mobUski uvoz iz Združenih držav, to pa bo Američanom navrglo tisoče novih delovnih mest. Avtomobilski trgovinski spor med ZDA in Japonsko je trajal 20 mesecev, v akutno fazo pa je po dolgem obdobju nihanja prešel 5. maja letos, ko so propadla pogajanja med ameriškim predstavnikom Mickeyem Kantorjem in japonskim ministrom za trgovino Ryutarom Hashimotom. Dan kasneje je ameriški zvezni ekonomski svet Billu Clintonu priporočil uvedbo sankcij proti Tokiu. 10. maja je zvezna administracija sprožila dvojen napad: napovedala je kazenske 100 odstotne tarife proti japonskim luksuznim avtomobilom in protestirala pri WTO (svetovni trgovinski organizaciji) zaradi zaprtja japonskih trgov za ameriške avtomobile. Dan potem je prišel japonski priziv proti ame- riškim sankcijam. 13. maja je Clinton obljubil, da ZDA ne bodo odstopile od napovedanih ukrepov, 16. maja pa jih je VVashington tudi formalno napovedal. Prizadeli naj bi 13 tipov japonskih vozil v skupni vrednosti 5,9 milijarde dolarjev, v veljavo pa bi morali stopiti 28. junija. 12. junija se je začel nov pogajalski krog, ki se je končal brez rezultatov. 15. junija so se na vrhu G7 v Kanadi dogovorili za nov krog, ki se je prav tako klavrno končal. Po dogovoru med Clintonom in japonskim premierom Murayamo so pogajalci 23. junija sedli znova za mizo, 26. junija pa so se preselili v Ženevo in po treh dneh pogajanj končno dosegli sporazum. DAVČNE PERIPETIJE Bo davčni »megakonkordat« koristil bolj državi ali utajevalcem? Ni še dobro potekel rok za predložitev redne letne prijave dohodkov (740) in nepremičnin (ICI), ko se na obzorju že nakazuje novo snidenje med davčno upravo in milijoni italijanskih davčnih zavezancev: finančni minister Augusto Fantozzi je namreč te dni dokončno izdelal načrt, ki si ga je bil zamislil njegov predhodnik Tre-monti in po katerem bi s posebno davčno »ponudbo« priklicali v državne blagajne nekaj tisoč milijad lir. V trdnem pre--pričanju, da ima država neprimerno večjo korist, če v danem trenutku pritisne na maso malih davčnih zavezancev, kakor pa da se loti velikih utajevalcev (to zamisel je glasno zagovarjal zlasti pred kratkim umrli finančnik Visentini, ki je dobro vedel, da veliki zavezanci krčevito branijo svoje interese, tako da se davčne pravde vlečejo leta in leta, iztržek pa je vedno mnogo manjši od predvidenega), je Fantozzi pripravil načrt, ki se ga je že oprijel vzdevek »megakonkordat«: mega, ker se finančno ministrstvo po eni strani nadeja, da bo z njegovo pomočjo kasiralo do konca leta dodatnih 11.500 milijard, in ker bo po drugi strani zajel 7, 5 milijona davčnih zavezancev, Elio Fornazarič konkordat pa zaradi tega, ker tokrat v bistvu ne gre za tradicionalni davčni odpust, temveč za pravi sporazum ali pogodbo med finančno upravo in posameznimi davčnimi zavezanci. Neodvisni delavci, podjetniki, družabniki, trgovci in sorodne kategorije davčnih zavezancev, ki imajo s finančno upravo Se odprte račune glede poravnave neposrednih davkov za obdobje 1987-92 in davka na dodano vrednost IVA za obdobje 1988-92, bodo tako v prihodnjih tednih prejeli od finančnega ministrstva formalno povabilo, naj izravnajo svoje »pozicije« s tem, da vplačajo določen znesek, ki ga je finač-no ministrstvo določilo na osnovi - resnici na ljubo - precej zveriženih kalkulacij, ki na moč spominjajo na nedavni zloglasni »minimum tax«. Znesek je razmeroma skromen, še skromnejša pa je predvidena denarna kazen za zagrešene prestopke (četrtina minimalne sankcije). Kdor bo na megakonkordat pristal, ta bo popolnoma varen pred nadaljnjimi posegi davkarije in bo celo lahko uničil - z izjemo registrov IVA -vso dokumentacijo v zvezi s tako poravna-vanimi obveznostmi. Hi Ce naj sodimo po izteku dosedanjih davčnih odpustov, se tudi sedanjemu me-gakonkordatu ne obeta pretiran uspeh. Morda pa se motimo in podcenjujemo ugodnosti, ki jih ta nudi davčnim zavezancem, ter njihov interes, da se poslužijo te res enkratne priložnosti. Kakorkoli že, nekaj pa pri tem megakonkordatu le moti. Najprej to, da smo tudi tokrat priče ukrepu, ki ga ni narekovala davčna pravičnost, temveč le potreba po denarju. Moti tudi dejstvo, da smo masa davčnih zavezancev v očeh finančnega ministra pravzaprav le masa davčnih utajevalcev. In končno nas pri tej operaciji moti tudi dejstvo, da je finančno ministrsvo namenilo 0,5 odstotka izkupička »razprodaje« za nekakšno provizijo svojim 37 tisoč nameščencem. Tu ne gre za velikanske vsote, saj bo vsak nameščenec finančnega ministrstva v najboljšem primeru, to je če bo priliv v državne blagajne res dosegel vseh predvidenih 11.500 milijard lir, spravil v žep v poprečju le okrog 16 milijonov lir (verjetno tudi obdavčenih). Gre pa za načelo, saj bi morali biti časi, ko je dacarju pripadal del ob rampi kasiranih davščin, že zdavnaj za nami. LIRA ČET PET PON TOR SRE 1626,5 1627,9 1621,6 1626,7 1631,8 Generali odslej tudi v sektorju nepremičnin TRST - Zavarovalnica Assicurazioni Generali je ustanovila novo delniško družbo za nepremičninsko upravljanje in konzulenco z imenom GGI (Gmppo Generali Immobiliare), katere glavna naloga bo upravljati ogromno nepremičninsko premoženje metične družbe in italijanskih kompanij iz njene grupe. GGI bo imela centralni sedež v Trstu, pomembno operatvino izpostavo pa tudi v Milanu. Trenutna bilančna vrednost nepremičninskega premoženja zavarovalnic Generali in Al-leanza presega 5 tisoč milijard lir, najemnine pa navržejo letno približno 430 milijard lir. NOVICE Falck zapušča jeklarstvo MILAN - Včeraj se je odigrala še zadnja epizoda ločitve med bratancema Falck, znamenite lombardske jeklarske družine, ki se medtem dokočno poslavlja od tega sektorja. Giorgio Falck je namreč izstopil iz upravnega sveta družbe, ki ga vodi njegov bratranec Alberto. Novi vrh milanske družbe, ki je izšel iz včerajšnje skupščine delničarjev, bo moral zdaj voditi odhod iz jeklarskega sektorja (obrate ima v Sestu San Giovanniju pri Milanu) in selitev na področje energije, okolja in nepremičnin. Avtomobilski trg se spet krči TURIN - Kot omenjamo že v uvodnem članku, je pooblaščeni upravitelj holdinga Fiat Auto Paolo Cantarella včeraj na letni skupščini združenja avtomobilskih proizvajalcev ANFIA izjavil, da evropska avtomobilska industrija ne preživlja ravno cvetočega trenutka in da se avtomobilski trg v letošnjem letu vse bolj krči. Oddaljuje se tudi upanje v oživitev italijanskega trga, na povečanje prodaje pa bo treba po Cantarellovem predvidevanju počakati vsaj do prihodnjega leta. Kreditna kartica tudi na pošti RIM - Tudi na pošti bo mogoče plačevati s kreditno kartico ali z bankomatom, vendar bo treba na to ugodnost še dobri dve leti. Potrpljenje je božja mast, kot se reče, toda cilj je zagotovljen. Predsednika postne uprave Enzo Gardi in bančnega združenja ABA Tancredi Bianchi sta namreč v ta namen včeraj podpisala posebno konvencijo, ki uvaja zelo postopno in v začetku samo poskusno uvajanje negotovinskega plačila na pošti. Maja več stavk RIM - Ura dela po kolektivni pogodbi se je maja zvišala za komaj desetinko odstotka, v prvih petih mesecih pa za 2,8 odstotka, v zameno pa se je povečalo število stavk, ki so v prvih štirih mesecih leta povzročile izgubo 2,29 milijona delovnih ur, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 ^....... SOSEDNJE REGIJE 12 Četrtek, 29. junija 1995 m AVSTRIJA -i VELIKOVEC / SKUPEN NASTOP NEMŠKIH IN SLOVENSKIH ZBOROV H izobrazbah Odpor proti tujim dijakom »Rjavi madeži« DUNAJ - Odpor proti dijakom iz tujine na dunajskih glavnih in srednjih Šolah znatno naraSCa. To je rezultat ankete, M jo je izvedel institut za raziskovanje javnega mnjenja Čkonsult na Dunaju. Glavna izpoved dunajskih dijakov: »Na moji Soli je preveC Solarjev iz tujine...« Anketa je odkrila tudi »rjave madeže« na dunajskih šolah. Tako je bilo 38 odstotkov dijakov v Soli soočenih z neonacistično propagando, sovraštvo do tujcev na glavnih Šolah je po anketi trikrat večje kot na gimnazijah. (I. L.) Zbori obeh narodnosti peli »Za živeto sosedstvo« Uspešno nadaljevanje serije - Veliki finale 30. septembra v Celovcu CELOVEC - Na Koroškem so vendarle vidni nekateri pozitivni premiki v sožitju obeh narodnostnih skupnosti. Dokaz zato je bil koncert koroških pevskih zborov v nedeljo v dvorani Neue Burg, geslo prireditve pa je bilo »Za živeto sosedstvo«. Dvorana v Neue Burgu v Velikovcu je bila za slovenske kulturne skupine dolga leta zaprta, danes pa je to na sreCo le Se preteklost. Tudi zato je imel koncert še dodatni simbolični pomen za dobro sosedstvo. Nastopili so tako nemški kot tudi slovenski zbori, vsi nastopajoči pa so peli v obeh deželnih jezikih. Od slovenskih zborov sta nastopila pevski zbor Lipa iz Velikovca NOVICI Samo svobodnjaki ne zaupajo minislm Staribacherju DUNAJ - Novi finančni minister Andreas Staribacher se lahko oddahne. V parlamentarnem pododbora za vprašanja nezdružljivosti funkcij so mu - razen Haiderjevih svobodnjakov - izrekle vse stranke svoje zaupanje. Kot je znano, se je socialdemokratski finančini minister znašel v navzkrižnem ognju Haiderja, ki je trdil, da Staribacher ob vstopu v vlado ni korektno uredil svoje lastniške pravice pri pisarni za davčno svetovanje, pri kateri je bil soudeležen. Parlamentarni odbor je zadevo preučil in včeraj dokončno odločil, da je potekala korektno. Odbor je tudi sklenil, da pisarna za davčno svetovanje ne bo deležna javnih naročil, dokler bo Staribacher član vlade. Medved vznemirjal prebivalstvo ob Baškem ježem CELOVEC - V bližini Baškega jezera v občini Bek-štanj se je včeraj zjutraj pojavil starejši medved in povzročil močno vznemirjenje med prebivalci kraja Spodnje Rute. Več kot dva metra velikega medveda je najprej zagledala 84-letna domačinka. Medved ni napravil nikakršne škode, prišel pa je iz Italije. Domači slovenski pevski zbor »Lipa« je navdušil številno publiko v Velikovcu. Mosser pa sta med povezovanjem poudarila povezanost živih kultur narodnih skupnosti in sku- in mešani pevski zbor Danica iz Sentprimoža v Podjuni. Prireditev, ki so jo v ži- vo prenašali po radiju, je privabila veliko množico ljudi, napovedovalca Danica Urschitz in Hans pno voljo za mimo sosedstvo in sožitje v deželi. Med prireditelji večera so bili poleg slovenskega oddelka ORF in mnogih drugih tudi Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Med častnimi gosti zborovskega koncerta je bil tudi deželni glavar Christof Zernatto, ki je pobudo za skupen nastop zborov obeh narodnostnih skupnosti še posebej pozdravil. Pred koncertom v Velikovcu sta bili podobni prireditvi tudi v Spitalu ob Dravi in v Trgu, veliki zaključni koncert - veliki finale pa bo 30. septembra v Celovcu, ki bo hkrati tudi uradni uvod v niz plebiscitnih praznovanj, ki bodo dosegla svoj višek 9. in 10.‘oktobra. LITERATURA / ZAČETEK NATEČAJA INGEBORG BACH M AN N'95 Nagradni sklad 500.000 šilingov CELOVEC - V teatru ORF se je vCeraj začel 19. mednarodni nateCej za nemško pišočo Uteraturo, poimenovan po pokojni koroški pisateljici Inge-borg Bachmann. 22 avtorjev iz Nemčije, Avstrije in Švice se poteguje za skupno vsoto nagrad in štipendij v višini pol milijona šilingov. Avtorji berejo pol me iz neobjavljenih manuskriptov, enajstčlanska mednarodna strokovna žirija pa ad hoc oceni predstavljeno besedilo. Javna branja bo do sobote opoldne neposredno prenašala satelitska televizijska mreža sat-3. 22 avtorjev bo predstavilo dela kritični enajstčlanski strokovni komisij Matura na višji šoli v šentpetru 19 maturantk CELOVEC - Na višji Soli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu (ravnatelj Janko Zer-zer) so letos zaključili že drugo maturo. K zrelostnemu izpitu je nastopilo 23 kandidatk zadnjega letnika, ki so ga obiskovala zgolj dekleta. 19 kandidatk je opravilo maturo pozitivno, od njih ena z odliko, pet pa z dobrim uspehom. Predsednik maturitetne komisije je bil - kot že pri 33. maturi na Slovenski gimnaziji in prvi maturi na Dvojezični trgovski akademij v Celovcu - deželni nadzornik in vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško Anton Feinig. Matmo na višji šoli za gospodarske poklice v Sentpe-tru pri Šentjakobu so uspešno opravile: Maruša Eržen, Diana Glantschnig, Martha Gotthardt, Marjeta Hočevar, Monika Hrobath, Monika Jarc, Elisabeth Koller, Daniela Kulnik, Urška Leban, Marjeta Leskovšek, Urša Meglič, Sabine Melinz, Barbara Pajntar, Veronika Praprotnik, Sonja Primožič,Vera Reh-smann, Katharina Roblek, Katja Rutar, Pa-mela Sitter, Martina 'Steiner, Breda Sti-cker, Johanna Škof in Veronika TrieBnig. KOROŠKA / JUBILEJ V SKOPICAH PRI VRBI Dvojezična vzgoja - osnova za sožitje med manjšino in večino Dvojezični otroški vrtec praznoval 10-letnico delovanja CELOVEC - V dvojezični občini Škofiče ob Vrbskem jezeru so slovesno praznovali desetletnico delovanja dvojezičnega otroškega vrtca. Zbralo se je veliko obiskovale-cev, predvsem staršev in nekdanjih varovanec vrtca - prireditev je bila pravi ljudski praznik. V programu so nastopile domala vse kulturniške skupine iz občine, največje pozornosti pa so bili deležni prav otroci in šolarji. Ti so nastopili s polno samozavestjo. Prireditev je vodilg predsednica sveta otroškega vrtca Magda Er-renst, v imenu Slovenskega šolskega društva je spregovorila njena tajnica Vida Obid, referentka za otroško varstvo pri deželni vladi Karin Achatz pa je izrazila navdušenje nad desetletnim delovanjem vrtca. Podžupan škofijske občine Filip Goldin pa je, kot da ne bi vedel, na kateri prireditvi govori, delal propagando za nov (enojezični nemški) otroški vrtec, ki ga občina namerava zgraditi v prihodnjih letih. Kljub temu je prireditev zelo lepo uspela. Otrokom je zaigral še igralec Matjan Hintereg-ger, za dobro razpoloženje mlajše generacije udeležencev pa je poskrbela glasbena skupina Sukar iž Ljubljane z romskimi pesmimi z vsega sveta. Ob prireditvi je bila v vrtcu postavljena fotoraz-stava, obiskovalci pa so kupovali tudi izdelke otrok in staršev. (H.V.) Ob 10-letnici delovanja dvojezičnega vrtca v Škofičah so se še posebej veselili otroci. GLASBA / PUBLIKACIJE Nove slovenske pesmarice, ustvarjene v tujini V sodelovanju s KKZ v Celovcu CELOVEC - Krščanska kulturna zveza v Celovcu je te dni vabila na predstavitev treh novih publikacij, v katerih je predstavljeno ustvarjanje glasbenikov, ki so delovali na tujem. Po uvodnih besedah tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja je nove publikacije predstavil Edo Škulj. L SEN O VRNITVI - Skladbe slovenskih skladateljev na tujem (I. Posvetni mešani zbori), uredil dr. Edo Škulj. Zbranih je 65 skladb naslednjih avtorjev: Marko Bajuk, France Czigan, Gabrijel Camer-nik, Alojzij Geržinič, Silvo Mihelič, Metod Milač, JoZe Osžna, Mirko Rener, Jurij Savelli, Drago Sijanec, Vende-lin Spendov in Jože Sterbenc. Zbirka ima 155 strani. n. DEKLIŠKE PESMI MED CVETJEM IN V SOLNCU - založila in zapela Milka Hartman, harmoniziral Marko Bajuk (Ljubljana 1934 - samozaložba). Ponatisnila KKZ 1.1995. III: LETOPIS SLOVENSKEGA GLASBENEGA ŽIVLJENJA V ARGENTINI - zbral in uredil Edo Škulj, izdale in založile Mohorjeva družba Celje, Krščanska kulturna zveza in Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Knjiga ima 575 strani. Nove pesmarice dobite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. SV. HEMA Stolnica v Krki cilj koroških romarjev CELOVEC - Na praznik sv. Heme, 27. junija, so v krški škofiji priredili pes romanje v Krko. K skupnemu romanju in molitvi za duhovne in cerkvene poklice v krški škofiji je škof Egon Kapel-lari vabil duhovnike, redovnike in redovnice, laj-ke, veroučitelje in verou-Citejice ter mladino, udeležba pa je bila dokaj številna. Romarske skupine iz skoraj vseh župnij so šle iz petih različnih krajev v krško stolnico, kjer se je romanje zaključilo z bogoslužjem. Škof Kapellari je v nagovoru še posebej poudaril, da je »sedanji položaj Cerkve v Avstriji za mnoge obremenitev, hkrati pa skriva v sebi tudi številne klice verske prenove«. (L L.) KULTURA Četrtek, 29. junija 1995 SKUPINSKA RAZSTAVA Digital Expressions oz. likovna govorica s pomočjo računalnika Jasna Merku "Digital expressions” nam v tržaškem studiu Tommaseo predstavlja pet različnih načinov likovne izraznosti preko računalniške obdelave. Claudio Galmonte in Matjaž Hmeljak (na sliki, foto KROMA) sta univerzitetna profesorja na tržaški inženirs ki fakulteti ter se med razstavljalci najdalj časa ukvarjata s to obliko vizualnega sporočanja. Gerhart Kindlinger in Ingrid Moschik sta iz Graza, kjer se v zadnjih letih posvečata Computer Artu in stalno razstavljata tudi na omrežju Internet. Aldo Spizzichino je raziskovalec na bolonjskem TE-SRE-CNR. Pričujoča razstava že na prvi pogled dokazuje raznolikost pristopa v odnosu do računalnika in obširno paleto možnosti, ki jih tehnologija v stalnem razvoju dovoljuje, ne da bi bila pri tem prizadeta ustvarjalnost. Claudio Galmonte se opira na klasično pojmovanje grafičnega lista in tudi računalniška obdelava zasleduje izraznost tradicionalnih likovnih tehnik. Motivi so v glavnem figurativni z oblikovno in barvno stilizacijo. Kompozicija je umirjena in ovrednoti pre-CišCenost tiskanega rastra. MoCno je občuteno zasledovanje estetskih dosežkov. Aldo Spizzichino osebno izdeluje programe, s katerimi geometrijsko obdeluje lastne risbe na prehodu iz Ciste geometrije v svobodne naravne oblike preko postopne deformacije, tonske obdelave ali prostorskega Sirjenja v dinamično zasnovanem kompozicijskem ustroju. Barva je skoraj odsotna. Prevladuje miselni koncept in naCrtno raziskovanje možnih sprememb. Eden vodilnih motivov, ki uvaja v prostorsko odprtost, predstavlja spirala. Dela obeh omenjenih razstavljalcev so natisnjena s tiskalnikom na papirnato podlago. Spizzichino pa preverja tudi sovrapozicije na prosojnih listih. Avstrijca Kindlinger in Moschik predstavljata tudi nekaj primerkov natisnjenih na papirnato podlago. Na računalniškem ekranu se zvrSCa zaporedje predelanih fotografskih podob s sistemom Photo-Shop. Ingrid Moschik se usmerja na zaporedja fotografskih portretov kvadratne oblike z vtisnjenim rastrom posameznih letnic, ki jih z ozirom na kontek-stualen pomen zaznamuje z različnim letteringom. Podobi ali rentgenske posnetke občasno deformira in vtisne tako oseben peCat. Gerhart Kindlinger foto posnetke razčlenjuje in surealno sestavlja. Barvna prisotnost pa bistveno poudarja izraznost podob, ki si sledijo v dinamičnem spletu. V kompozicijski osnovi spoznamo logos v obliki Črke D, ki se značilno ponavlja pri večini fotografskih sestavov. Matjaž Hmeljak se s svojim Vistro 13 bistveno razlikuje od ostalih razstavljalcev, zlasti po pristopu. Vistro 13 ali trinajsti vizualni stroj sproti ustvarja sosledje podob, ki se stalno spreminjajo in pretvarjajo v novih kombinacijah. Osnovno vizualno sporočilo predstavlja pismo z neprevedljivimi grafizmi, ki predstavljajo sporočilo a tudi nesposobnost komunikacije brez skupnega dogovora o pomenu le-teh. Osnovno omrežje se pojavlja lahko deformirano in z različnimi barvnimi prehodi. Črnina ozadja predstavlja neznano. ZaCetek in konec -praznino. Ritmično prehajanje podob prekinja skrajno deformirana sinteza osnovnega rastra, ki nastopi v novi preobrazbi kot tujek, ki ga celotni ustroj kaj kmalu preobrazi. Osnovna programacija spleta nakazane prvine v vedno nove kombinacije in si prizadeva podobno kot Screen Saver za poglobljeno razmišljanje o vrednotah. Protiutež vsebolj poglobljenim tehnološkim dosežkom je prav prodiranje vse načrtneje v globino človeškega jaza. TRŽAŠKI POLETNI KONCERTI Prepričljiva izvedba Dvorakove skladbe Stabat Mater Luisa Antoni Zavarovalnica Assicurazioni Generali in občinsko gladaliSCe Verdi prirejata tudi letos niz glasbenih srečanj, ki nosi naslov "Poletni koncerti". Tretji letošnji koncert se je nekoliko razlikoval od ostalih, ki so klavirsko-solisticno zasnovani, ker je bilo na sporedu delo "Stabat Mater" Antonina Dvoraka. Prejšnji petek sta torej zavarovalnica Assicurazioni Generali in občinsko gledališče v dvorani Tripcovich predstavila nabožno skladbo Češkega skladatelja. Pod taktirko Juliana Kovačeva sta nastopila zbor in orkester gledališča Verdi, kot solisti pa so peli sopranistka Patrizia Ciofi, mezoso-pranistka Silvia Mazzoni, tenorist VVonjun Lee in basist Enzo Capua-no. Zbor je pripravil Franco Mone-go, ki je docent zborovskega dirigiranja na konservatoriju Verdi v Milanu. Latinsko poetično besedilo "Stabat Mater", ki je nastalo v letih od 1303 do 1306, sestavlja 20 kitic, katerih avtor je zelo verjetno Jacopone da Todi. Na začetku 15. stoletja je bil Stabat Mater liturgični del maše. Veliko število skladateljev je uglasbilo znano latinsko besedilo "Stabat Mater" : Josquin Despres, Palestrina, Vivaldi, Scarlatti, Haydn, Mozart, Schubert in drugi. Med te sodi tudi Ceski skladatelj Antonin Dvorak. Dvorakov Stabat Mater za soliste, zbor in orkester je nastal v letih 1876 - 1877. V tem delu se Dvorak poslužuje različnih zvočnih možnosti, ki jih ponuja glasbeni sestav, v katerem polnopravno sodelujejo solistični glasovi, zborovska skupina in pa tudi orkestrstko telo. Na tržaškem koncertu smo prisostvovali zelo prepričljivi izvedbi tega dela; že na samem začetku je prišla do izraza zelo zlita in homogena zvočnost vseh glasov tako vokalnih kot instrumentalnih. Zvočno ravnovesje pa je bila potem tudi značilnost nadaljne izvedbe. V prvem delu so se na Jacoponejevih besedah "Stabat Mater dolorosa" predstavili že vsi izvajalci, ki pa so pozneje nastopili posamezno. Z lepo moduliranim in intonanCno gotovim podajanjem je izstopal tenorist VVonjun Lee. Visoko kakovostno raven pa je dosegel tudi duet "Fac ut portem Christi mortem", v katerem sta nastopila tenorist in sopranistka Patrizia Ciofi ob solidni orkestrski spremljavi. NasploSno pa je nabožno Dvorakovo delo doživelo v Trstu zelo kakovostno izvedbo, ki je vzbudilo pri občinstvu občuten odziv. /z razstave kostimov slavnega pevca de Mura veje duh takratnega časa »Razstava je lepa priložnost, da se pobliže seznanimo s slovesom umetnika in gledališko izkušnjo toCno določenega zgodovinskega časa,« tako piše v brošuri razstave »II magico splendor lo sguardo abbaglia«, ki bo do 16. julija na ogled v občinski umetnostni galeriji. Razstavo so pripravili občinski muzeji, razstavljeni kostimi in kovanci pa so zaklad občinskega gledališkega muzeja »C. Schmidi«. Razstava je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Vincenzu de Muru Lomanto, ki je v italijanskem opernem svetu zaslovel po svojem spontanem in toplem tenorskem glasu kot nalašč za napolitanske popevke. Kot operni pevec se je leta 1924 prvič predstavil publiki mestnega gledališča v Neaplju, kjer je tudi dokončal študij petja na tamkajšnjem konservatoriju. Nekaj let kasneje je dospel na oder milanske Sca-le in si s sopranistko Toti Del Monte (na sliki oba slavna pevca) zagotovil naklonjenost mednarodne publike. V naslednjih letih sta se skupaj že kot soproga predstavljala na najvažnejših mednarodnih odrih z izvedbami najbolj uspešnih oper kot so Rigoletto, Hoffmanove pripovedke, Šiviljski brivec in druge. Tudi ko sta se kasneje ločila, je de Muro še samostojno in z velikim uspehom nastopal pri izvajanju zahtevnih arij . Kasneje se je moral iz zdravstvenih razlogov petju odpovedati, posvetil se je trgovski dejavnosti, dokler ni leta 1952 umrl. »Institucionalne dolžnosti vsakega muzeja so stalna skrb za širjenje svojih zakladov in za njihovo valorizacijo tudi skozi začasne razstave, kot je ta,« je mnenja Adriano Dugu-lin, ravnatelj občinskih muzejev. Muzej, ki ga je leta 1924 ustanovil Carlo Schmidi, je od vedno pozoren opazovalec gledališke in glasbe- ne dejavnosti. Njegovi rasti je pred leti dalo novega zagona »darilo« gospe Cherri, ki je muzeju namenila kostime, ki jih je Enzo de Muro nosil na deskah najvažnejših italijanskih odrov. Med Schmidlovo zapuščino, ki je zametek njemu posvečenega muzeja, je zelo obsežen tudi predel posvečen kovancem, kolajnam in plaketam na gla- sbeno temo. Schmidi si je kot glasbeni manager od prvih let našega stoletja do konca prve svetovne vojne s svojimi poznanji po celi Evropi zagotovil novice o najbolj vaznih glasbenih dogajanjih in novosti, kot pozoren zbiratelj pa najbolj dragocene medalje. Kovanci so v prejšnjem stoletju bili najbolj uspešno sredstvo za počastitev velikih umetnikov. Muzej šteje danes čez 800 primerkov, med temi so jih za razstavo izbrali 100, ki se tematsko navezujejo na de Murovo glasbeno dejavnost: na njih so upodobljeni avtorji najbolj znanih arij, ki so spadale v de Mu-rov repertoar, ali pa protago- nisti opernih svetov. Posebno pozornost so posvetili ikonografiji velikih glasbenikov kot so Mozart, Verdi in Wa-gner. Kostimi, ki so sodili v de Murov kovček, kajti takrat so si umetniki sami nabavili kostime za opere iz svojega re-pertoarija, so pomembne priče njegovega časa, predvsem pa dokument določenega gledališkega obdobja. Njihovo umetniško in zgodovinsko vrednost pa gre priprisati izkušenim krojačem umetniškega ateljeja »Caramba«. Gre za takrat najbolj znano milansko delavnico gledaliških kostimov, kjer je pod vodstvom izkušenega krojača Carambe delalo do 150 krojačev in šivilj. Caramba je kot dober poznavajec italijanske umetnosti svoje kostime izdeloval le po poglobljeni filološki raziskavi in pazil, da so barve in kroj usklajeni s psihološkimi značilnostmi protagonista in seveda fizičnimi značilnostmi izvajalca. Razstavljen material se ne omejuje le na kostime, temveč obsega vse, kar je nekoč spadalo zraven, to je od spodnjih oblačil in čevljev do nakita in ostalih scenskih rekvizitov. Tatjana Dolhar NA KRATKO Zoran Mušič in Francija PARIZ (dpa) - Slovenski slikar in grafik Zoran Musič (88), ki ga je Pariz počastil z retrospektivno razstavo v Grand Palais (odprta se do 3. julija), je francoski državi podaril deset del. Gre za grafične liste, ki so nastali leta 1945 med MušiCevo deportacijo v koncentracijsko taborišče. Postali bodo last grafičnega kabineta Narodnega muzeja v Centru Pompidou v Parizu. Ze 1.1990 je umetnik podaril 15 bakrenih gravur muzeju Louvre. Do 15. avgusta je odprta še ena Mu-SiCeva razstava v Franciji: na temo Temni čas razstavlja v normandijskem Caenu. Odpili Nemško čitalnico v Ljubljani LJUBLJANA - Predvčerajšnjim so v stolpnici TR3 na Trgu republike svečano odprli Nemško Čitalnico, ki bo delovala pod okriljem veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Sloveniji in slovenskih ministrstev za kulturo ter Šolstvo in Spori. Naša stran knjižnico opremlja in jo bo vzdrževala, nemška pa zanjo zagotavlja knjige po izboru Goethejevega instituta. Obiskovalcem je na voljo 3200 knjižnih naslovov, ki so izšli po 1.1945, 350 videov in 30 dnevnih Časopisov. Slednji bodo po besedah nemškega veleposlanika dr. Guentherja Seiberta v Nemški Čitalnici na voljo celo prej, kot pa jih prejme njegovo veleposlaništvo. (L. M.) Lepa Vida na Mittelfestu LJUBLJANA - Koreodrama Ljubljana bo s svojo predstavo Lepa Vida v režiji Damirja Zlatarja Freya gostovala na festivalu Mittelfest '95, ki se bo začel 19. julija v Čedadu. Lepa Vida je edina slovenska predstava, ki je bila izbrana za ta festival, ki je letos že Četrtič. Koreodrama se bo na njem predstavila drugič, leta 1992 so bili povabljeni s Freyevo predstavo Prihajajo. Festival poudarja glasbeno-vizualne predstave in je na tem področju najpomembnejši na območju srednje Evrope. Predstava Lepa Vida bo otvoritvena gledališka predstava in bo uprizorjena na prostem. (K. Z.) Literatura poskrbela za priljubljenost Provanse PARIZ (AFP) - Zaradi dveh knjig - Leto dni v Provansi (britansko televizijsko nadaljevanko po njenih motivih smo si lahko ogledali tudi pri nas) in Provansa za vedno avtorja Petra Mayla, ki sta v vec stotisoC nakladah prevedeni že v 19 jezikov, se v to juznofrancosko pokrajino zgrinjajo množice turistov, ki so prišli tudi iz Japonske in Kitajske na ogled hiše v Luberonu, v kateri je pisal Mayle. Ta nekdanji publicist, ki je snov za svoje knjige Črpal v lokalih, je pred navalom turistov pobegnil na Long Island. Odločen je, da se bo nekoč vrnil v Luberon, medtem pa v ZDA piše novo knjigo - o provansalskih tartufih. Resurrecturis v Cankarjevem domu LJUBLJANA - Danes bodo Simfoniki RTV Slovenija, mešani zbor Consortium musicum (zborovodja Mirko Cuderman) z dirigentom Markom Munihom igrali glasbeni triptih po tematiki pesnitve Tineta Debeljaka Cma masa. Solisti bodo pevci Veronika Fink Menvielle, Bernarda Fink, Marcos Bajuk, Marko fink in organist Tone Potočnik. Glasbeni triptih pa bodo sestavljale tri skladbe slovenskih skladateljev: Simfonija Pi-eta (P. Ramovš), Rekviem - kantata za dva sofista, zbor in oigle (J. Trošt) in Exercitus magnus ninmis valde - kantata za soliste, zbor, orkester in orgle (S. Vremšak). (M. Z.) Izrael dobil društvo pisateljev TEL AVTV (AFP) - Kakih sto izraelskih pisateljev - Zidov in Arabcev - je nedavno ustanovilo Društvo izraelskih pisateljev, za katerega si je že leta 1972 prizadeval pisatelj Jeram Kanniuk, vendar njegov predlog ni bil sprejet, ker naj bi bil zaradi »majhnega Števila židovskih pisateljev ogrožen obstoj hebrejskega jezika.« Taksnega mnenja so še zdaj nekateri nacionali-sticno usmerjeni židovski pisatelji, zato se mnogi v to pisateljsko društvo niso pripravljeni včlaniti. RAZPIS Natečaj za Novi rock '95 Tradicionalni, 15. Novi Rock bo 2. septembra 1995 v Križankah. Natečaja, ki ga razpisujeta Radio Študent in SKUC R.O.P.O.T., se lahko udeležijo glasbene skupine, ki delujejo v Sloveniji in Se niso nastopile na Novem Rocku. Prijava za natečaj mora vsebovati: - ime skupine, kontaktno osebo in naslov; - posnetke z najmanj petimi skladbami ali najmanj 20 minutami lastne glasbe; - poimensko sestavo skupine in kratko biografijo. Prijave pošljite na naslov: Radio Študent, Cesta 27. aprila 31, 61000 Ljubljana, z oznako »za Novi Rock 95«. Kandidate bo izbrala komisija, ki jo imenujejo organizatorji. Natečaj traja do 1. julija 1995. Izbrane skupine bodo obveščene teden dni po zaključku razpisa. LIKOVNA UMETNOST / OB BOKU SVETOVNEGA OBLIKOVANJA Material s prihodnostjo LJUBLJANA - Na sejmu Učila ’95, ki je potekal v okviru Dnevov slovenskega izobraževanja na Gospodarskem razstavišču, je bilo moc videti zanimiv prispevek slovenskega industrijskega oblikovanja. Podjetje Infos, d. o. o., je predstavilo razstavni sistem Stepa, namenjen postavitvam razstav papirnatih gradiv, slik, plakatov in izdelkov, ter sistem škatel Satje, ki omogoča shranjevanje, razvrščanje in urejanje udi ter igraC. Sistem, ki ga je zasnovala industrijska oblikovalka Zarja Vintar, je v celoti izveden v valovitem kartonu, kar predstavlja svež odziv na sodobne svetovne trende, ki poskušajo z uporabo ekološko neoporečnih materialov prispevati k zmanjšanju onesnaževanja. V tujini predstavlja sodobno obliko široka paleta izdelkov iz oCesu prijetnega, lahkega, razgradljivega, recikliranega, okolju prijaznega materiala, od naj-raznovrstnejših kosov pohištva do ohišij za zvočnike ali pa na hitro sestavljivih hišic za klošarje. Valoviti karton ima seveda svojevrstne lastnosti, ki ne dovoljujejo poljubno težkih obremenitev, občutljiv je na slabe prostorske pogoje (voda, vlaga...), zato pa je zelo vsestranski, kar se tiče možnosti pritrjevanja materiala nanj (žebljički, bucike, plastelin, tudi pišemo lahko nanj...). Prav ta značilnost potrjuje funkcionalnost izdelave razstavnih panojev za uporabo v šolstvu. Glavni nalogi, ki sta se postavljali oblikovalki, sta bili sestavljivost (in razstavlji-vost) elementov ter obstojnost zasnovane izvedbe. Panoji so morali biti zasnovani tako, da omogočajo postavljanje vec razstav v teku šolske- ga leta, njihovo selitev, prilaganje različnim oblikam razstavnega prostora itd. Odgovor na to je bil najden v dveh dopolnjujočih si oblikah -stebričih in panojih. Geometrična dekorativnost stebričev, izvedena v temnomodri barvi, duhovito ograjuje prazno površino rjavih ploskev panojev. Stilizirani kapiteli, metaforično izvedeni v arhitekturnem jeziku antike, so hkrati funkcionalni nosilci, v katere se na preprost način zataknejo panoji. Prerez stebričev v obliki grškega križa omogoča sestavljanje z vseh štirih strani, kar pri večjem številu panojev nudi izobilje kombinacij ter puSCa svobo- dno pot domišljiji pri ustvarjanju svojevrstnega razstavnega prostora. Tehnična prednost takšne izvedbe se pokaže tudi pri pospravljanju in shranjevanju, med drugim tudi zato, ker je material izredno lahek Obstojnost izvedbe je bila drugi problem, v veliki meri odvisen od kvalitete uporabljenega materiala. Po prvih izkušnjah s postavitvijo na Ljubljanskem sejmu, podiranjem, shranjevanjem in vnovičnem sestavljanjem avtorji zagotavljajo, da je sistem ob previdnem ravnanju sposoben prenesti približno sest postavitev. Metka Vrečar NOVO NA VIDEU Schindlerjev seznam Schindler’s List, zgodovinska drama, distribucija Karantanija FilnVVTI, scenarij Števen Zillian po delu Thomasa Kenelyja, režija Števen Spielberg, ZDA, 1993,185 minut. Razvpite mojstrovine Stevena Spielberga ni potrebno posebej predstavljati. Zgodba o Oskarju Schindlerju (Liam Neeson), industrialcu, ki je med 2. svetovno vojno sodeloval z nacisti in s tem reSil smrti približno 1000 poljskih Zidov, tako da jih je zaposlil, je omogočila Spielbergu, da je končno dobil tako želenega oskarja za režijo, pa tudi najboljši film (ob tem pa je film dobil Se pet oskarjev - za scenarij po literarni predlogi, glasbo, montažo itd.) in da se je osvobodil statusa obrtnega in izključno komercialnega režiserja. Crnobeli triurni film je mala režijska mojstrovina z izbrano igralsko zasedbo, v kateri izstopa predvsem trojka -Neeson, Ben Kingsley vlogi Schindlerjevega računovodje in Ralph Fien-nes v vlogi nacističnega poveljnika. (V.R.) 7 OSC X RS / V l 1X0 Znova mrtva Dead Again, psihološki triler, distribucija Karantanija Film/VTI, scenarij Scott Franck, režija in glavna vloga Kenneth Branagh, 1991,103 minute. Kenneth Branagh se je našemu občinstvu pred kratkim predstavil s svojo inačico Frankensteina, v katerem je -tako kot je zanj že značilno - odigral tudi glavno vlogo. V Znova mrtva pa v glavni vlogi igra tudi njegova zasebna družica Emma Thompson. Nena-vadnen zaplet in Se bolj nepričakovan razplet ne dovolita niti trenutek odmika od ekrana, vsekakor ne tistim, ki kaj dajo na nadnaravne pojave. Emma Thompson igra Zensko, ki ji ob izgubi spomina pomaga najti spomin preiskovalec Mike Church (Kenneth Branagh), skozi zgodbo pa ugotovita, da sta z reinkarnacijo povezana bolj, kot bi si mislila. Na vprašanji zakaj in kako to, da sta se znova znašla skupaj, odgovori film, toda počakati je treba do konca. Igrata tudi Andy Garcia in Robin VVilfiams. . (V. R.) IZŠLO JE / KNJIGI G. Bataille: Zgodba o očesu Izbor tekstov. Zbirka paradigme, založila in izdala Nova revija, natisnila Tiskarna Ljubljana, Ljubljana 1995, mehka vezava, 23, 5 x 16 cm, 197 str. Z izdajo Zgodbe o oCesu prihaja francoski literat in teoretik Georges Bat-taile (1997 - 1962) po nekaterih izdajah prevodov posamičnih tekstov od začetka 70. let (Mr-vec v Novi reviji) med slovenske bralce prvič v knjižni obliki. Izbor tekstov (med njimi Zgodba o očesu, ki je dala naslov celotnemu izboru, na novo prevedeni Mrtvec, ob pisateljskih prispevkih pa Se dva eseja, in sicer o Emily Bronte in Franzu Kafki), v prevodu urednika umetniškega programa TVS Jaroslava Skrušnya, odraža Battailov položaj na robu družbenega škandala, ekscesa, razmišljanje »prekletega pisatelja«, Cigar izdaje so v Času njegovega življenja zasegali, v sklopu odnosa eros - tanatos. Avtor se je soočil tako z nadrealizmom (do hudih teoretskih sporov je sodeloval z Bretonom) kot eksistencializmom (eksistencialisti so ga prav tako zavrnili); tudi v Franciji o njem dolgo ni bilo govora, Čeprav se ga je prebiralo. (V. U.) A. Schnitzler Poročnik Gusti, Gospodična Else Noveli. Zbirka Samorog, založila in izdala Nova revija, natisnila Tiskarna Planprint, Ljubljana 1995, trda vezava, 24 x 15 cm, 119 str. Noveli Arthurja Schnitzlerja (1862 - 1931), prozaista in dramatika, zdravnika ter znanca Sigmunda Freuda, začenjata novo zbirko Nove revije Samorog (naslednji avtor v zbirki bo Milan Kundera). Avtor, ki je s pisanjem prav tako kot Battaile sprožil številne škandale, ob tem pa se zaradi pisanja zagovarjal celo pred sodišči (tudi pred vojnim), je z novelama, ki ju je prevedla in s spremno besedo opremila Mila MiladinoviC-Zalaznik, prvič navzoč na slovenskem knjižnem trgu (njegovo dramsko delo Rajanje je sicer že dočakalo slovensko postavitev). Poročnik Gusti, ki je izšel leta 1900 (druga novela, Gospodična Else, leta 1924), je novela, ki se je v zgodovino nemške literature vpisala kot prva s t. i. notranjim dialogom (ki ga je do vrha sicer razvil James Joyce), tematika njegovega pisanja pa se giblje v okviru ljubezni, smrti in sanj, zaradi Cesar so ga primerjali tudi s Freudom. (V. U.) Najbolj prodajane tuje knjige v izbranih slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu) Izbor naslovov literature iz uvoza, po kateri so najbolj povpraševali obiskovalci v izbranih slovenskih knigar-nah, kaže na (v primerjavi z rezultati izpred meseca) bistveno povečanje interesa po jezikovnih slovarjih in priročnikih (učenje jezikov je seveda dobrodošlo; Cez Cas bodo morda kupci slovarjev posegli tudi po drugih literarnih zvrsteh v originalnih izdajah). Zlasti v Lipi so kupci usmerjeni v učenje tujih jezikov, italijanščine in angleščine. Povečalo se je povpraševanje po turističnih vodičih, Se vedno pa je veliko zanimanja za izdaje s področja humanistike in dragih strokovnih področij, kar kaže na dejstvo, da zmožnosti naših založb glede izdajanja prevodov strokovne literature se zdaleč ne morejo zadovoljiti domaCe želje po znanju. Prevedena literatura, ki jo izdajajo založbe iz nakdanjega skupnega jugoslovanskega prostora, so ob pomanjkanju domačih prevodov torej še vedno zelo dobrodošle. Na lestvici ostaja tudi Kafkova Preobrazba, na novo pa so navzoče izdaje, vezane na likovno področje. Nekaterih letnic izdaj zaradi različnega (ne) navajanja podatkov v kolofonih knjigarne niso uspele posredovati. Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana: 1. Emile M. Ciordan: Volja k nemoči; Demetra 1995 2. Ofimpya - Pariš in the Age of Manet; Aumm press 1992 3. Seneka: Ideal i kult stoicizma; CDD 1995 4. Lucas Ralli: Saijeve poroke tebi i meni; Znanje 1994 5. Bela Hamvas: Filozofija vina; Ceres 1993 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana: 1. John Grisham: The Chamber, Arrovv 1994 2. Linday and Vergo: Kandinsky - Complete VVritings on Art; De Carpo Press 1994 3. Finley M. I. Politics in the Ancient World; Cambridge University Press 1994 4. Douglas R. Hofstadler: Godel, Escher, Bach. An Eter-nal Golden Braid; Penguin Boks 5. Philip Kotler: Marketing Management; Prentice Hall Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribon 1. Oxford Advanced Learneris Dictionarry; Oxford University Press 1995 2. Greek Ilands; Ascort 1990 3. Franz Kafka: Die Venvandlung; Taschen 1994 4. Marie Curie; Longman 1994 5. Rome; Eveiyman Guide Knjigama Lipa, Muzejski trg 7, Koper: 1. Grappo Meta 1; Bonači editore 1994 2. Grappo Meta 2; Bonači editore 1994 3. Progetto grammatica 1; Signorelli 1992 4. Headway; Oxford University Press 5. Raymond Murphy: English Grammaiy News, Cambridge University Press 1995 Pripravil Vojko Urbančič Nezvi vprei zaponi spolnega nasilja PEKING - Organizacija za človekove pravice Amnesty International je obtožila LR Kitajsko, da drži v prevzgojnih taboriščih na tisoCe žensk, ki so bile obsojene zaradi »spolnih deliktov«, v glavnem nezvestobe in prešuštnistva. Amnesty International upravičeno obsoja dejanja, da so številne ženske prisilili k prekinitvi nosečnosti ali pa k sterilizaciji. Kljub vsemu temu pa si LR Kitajska lasti pravico, da bo gostiteljica mednarodne konference o ženskah. »Politika kitajske vlade obveznega nadziranja rojstev predstavlja grobo kršitev človekovih pravic, saj uradni funkcionarji zadržujejo v svojih uradih ženske tudi po nekaj tednov, dokler jih "ne prepričajo", da splavijo,« je zapisala Amnesty International, ki se ne spušCa v politično oceno kitajskega družinskega načrtovanja, temveč ugotavlja, da je vsaka prisila nesprejemljiva. Po podatkih organizacije je v taboriščih in zaporih kar 90 odstotkov žensk obsojenih zaradi »spolnih deliktov«-- kar je širok pojem, ki vključuje zakonsko nezvestobo, bigamijo, spolne odnose s tujci,'»rušenje« zakonske zveze in seveda prostitucijo. Amnesty International obenem ugotavlja, da je v ženskih preiskovalnih zaporih izredno razširjeno spolno nasilje, s katerim poskuša policija izsiliti priznanje. To velja tudi za »navadne zločine« ne samo za »spolne delikte«. Pri tem organizacija navaja primer 200 budističnih nun, ki so jih aretirali, ker so zahtevale neodvisnost Tibeta. Med njimi so nuno Phuntsog Nyidron obsodili na 17 let zapora. Aretirali znanega prekupčevalca z mamili BOGOTA - Kolumbijska policija je zabeležila še en pomemben uspeh v boju proti razpečevalcem mamil. Včeraj so namreč v severnem kolumbijskem mestu Valledupar aretirali Pranorja Arizabaleto Arzayu-za, enega od voditeljev kartela iz Galija. Ta kartel je najnevarnejša kolumbijska skupina prekupčevalcev z mamili, ki ima široko razpredene mreže po vsem svetu. Arzayuz, katerega je aretirala tajna policija D AS, naj bi bil šesti človek tega kartela. Srečen konec ugrabitve BERLIN - Nemška policija je včeraj ob zori vdrla v poslopje banke v berlinski Četrti Zehlendorf, kjer so v torek zjutraj roparji zajeli 16 talcev in za njihovo izpustitev zahtevali visoko odkupnino 17 milijonov nemških mark ter avtomobil in helikopter, da bi lahko zbežali. Policija je osvobodila vse talce, roparji pa so, kot kaže, pobegnili. MILAN / ZAKLJUČUJEJO SE PRIKAZI MOŠKE MODE ZA NASLEDNJE POLETJE Med klasičnimi modeli tudi prozorne svilene srajce Veliko italijanskih stilistov se je odločilo za bolj umirjeno modo MILAN - Po razpravah o »virtualno nagih« moških je nastopil dan absolutne klasike. Nastopili so namreč predvsem stilisti in hiše, ki se zavzemajo za »absolutno« eleganco in se ne poslužujejo »poceni trikov«. Na odre so zato stopili moški v lepo krojenih in izdelanih oblekah, suknjiči so sicer tudi v tej poudarjeno klasicno-elegantni varianti bolj oprijeti in z manj poudarjenimi rameni, hlaCe pa so praviloma ozke. Bolj umirjene so tudi barve, za poletje pa tudi moška moda že dolgo ponuja svetle tone. Klasično pa sploh ne pomeni brezbarvno ali brez posebnih efektov: Nicola Tmssardi se je odločil za strogo klasiko, vendar pa je zato izbral izredno efektno prizorišče, križni hodnik milanskega konservatorija Verdi z umetelno igro luCi mojstra Reinerja Van Brummelena (sodeluje z angleškim režiserjem Petrom Greenawayem). Pred defilejem so zbranim zaigrali filharmoniki konservatorija (oblekel jih je Trussardi). V prikazu so najbolj izstopale bele lanene obleke s svilenimi srajcami v odločni vijoličasti barvi. Med bolj športnimi kompleti pa je bilo veliko temnih Črtastih oblek z belimi srajcami kroja »Robespierre«. Tmssardi, ki je zaslovel predvsem z usnjenimi modeli, je za prihodnjo poletno sezono pripravil vrsto lepih suknjičev iz bele jelenje kože. Veliko bolj v sozvočju z usmerjenostjo večine modnih ustvarjalcev pa je hiša Calugi e Giannelli, ki se je odločila za tehnološko pridobljene materiale. Ob »metalnih« materialih, iz katerih so izdelali hlače, pa je hiša predstavila tudi prozorne svilene srajce in majice za moške. Glede krojev pa se pri tej hiši niso držali splošne usmeritve, ki za prihodnje poletje napoveduje bolj oprijete suknjiče. Galugi je namreč predstavil »širokega« moškega, nad Čimer so bili nekoliko začudeni njegovi zvesti odjemalci z Japonske. Predvsem športnim tipom s prefinjenim okusom in veliko denarja so namenjeni modeli hiše Bugatti, ki je med drugimi prikazala tudi usnjen brezrokavnik, ki se spremeni v nahrbtnik. Usnjen model stane poldrugi milijon lir, zato so pripravili tudi cenejšo verzijo v bombažu (400 tisoč lir). Hiša Fendi bo naslednje poletje moške oblačila v majice iz lahkega zameta v zamolklih barvah, h katerim naj bi oblekli hlaCe, ki se spodaj vežejo kot Čevlji, Cez pa naj bi si nadeli dolg lanen temen površnik. Za Krizio je poletje Cas počitnic ob morju, zato je pripravila bele ozke hlaCe z visokim pasom in še tesneješe majice. Njeni suknjiči so ali oprijeti ali nekoliko širši, ko so iz svetlega lanenega blaga. Pri hiši Coveri od nekdaj prevladujejo vesele barve in vzorci in tudi tokrat se temu niso odpovedali, za naslednjo sezono pa so izbrali predvsem blago z velikimi cvetličnimi in sadnimi vzorci. Se , |i* | v- ^ iifih t | 7 - t . .. ' t ^ 7"'i . • r -1 .j Roislvo vulkanskih m osamljen oa dovzi GtiČI IVVI uipiun ■Qj9lw I w ned državami RIM - Ko so se pred dobrim tednom v peklu dima in pare na morski površini pri otočju Haapai v ti-hooceanski tonški otoški skupini pokazali prvi obrisi novega otoka (na sliki AP), so bili začudeni le nestrokovnjaki. Tak pojav je namreč botroval rojstvu številnih drugih otokov in otoških skupin, med katerimi so najbolj znane azorska, kanarska, kapvedrska in havajska otoška skupina. Tako sta nastala tudi otoka Svete Helene in Tristan de Cunha, v Italiji pa Liparski otoki, Pantelleria, Linosa, Ustica in Ischia. Pri takšnih dogodkih v zadnjih dveh stoletjih so novorojeni otoki povzročili diplomatske in ozemeljske spore. Zgovoren je primer otoka Ferdinandea, ki se je junija leta 1831 pojavil v Sicilskem prelivu. Kraljestvo obeh Sicilij si je lastilo suverenost nad btokom in mu dalo tudi ime. A pred tem sta se na otoku izkracala angleški in francoski pomorščak. Za prvega je bil ta otok Graham, za drugega pa Julia. Otok bi lahko imel izredno strateško vrednost, saj so se tedaj širile govorice, da je bilo rojstvo tega otoka le začetek pojava, s katerim bi prišlo do združitve med Sicilijo in Tunizijo z nizom vulkanskih otokov. Za konec sporov je poskrbel sam otok, ki je decembra istega leta znova izginil pod morsko gladino. Danes je tu le plitvina z imenom Graham. Vulkanski otoki se običajno nahajajo v sklopu večjih in manjših otoških skupin, ki so nastale, ko je magma iz podmorskih ognjenikov dosegla morsko gladino. Prisoten pa je tudi nasproten pojav, saj lahko vulkanski otoki tudi izginejo. Klasičen je primer ognjeniškega otoka Krakatau, ki je 27. avgusta 1883 eksplodiral v Sundskem prelivu med Sumatro in Javo. Drugi primer se je pripetil leta 1400 pred Kristusom, ko je v Egejskem morju eksplodiral otok Santorin. V glavnem so se ti pojavi dogajali pred milijoni let, tako da niso povzročili diplomatskih sporov. TRGOVINSKA POGAJANJA ČEČENIJA / NADALJEVANJE MIROVNIH POGAJANJ Japonska je popustila 2ENEVA/TOKIO (dpa, telefoto: AP) - ZDA in Japonska sta vCeraj v Ženevi v zadnjem trenutku dosegli dogovor, s katerim sta preprečili grozečo trgovinsko vojno med državama. Ameriški trgovinski odposlanec Mickey Kantor je Se včeraj dopoldne govoril le o napredku v pogajanjih, toda končni dogovor po njegovih besedah še zdaleč ni bil blizu. Nekaj ur pred iztekom ameriškega ultimata, ki je predvideval uvedbo stoodstotnih kazenskih carin za 13 modelov japonskih luksuznih avtomobilov, je japonski premier Tomiici Murajama pričakoval zelo težavna pogajanja. Po navedbah japonskega tiska naj bi Tokio včeraj zjutraj Američanom ponudil, da bo podprl prodajo tujih avtomobilov na Japonskem in da ne bo več oviral prodaje avtomobilskih rezervnih delov. »Kantor bo predsedniku le svetoval, končno odločitev bo sprejel predsednik Clinton,« je v Ženevi povedal neki ameriški diplomat. Se v torek je ameriški predsednik Clinton v Portlandu zagrozil: »Ce bo potrebno, bomo uvedli odločne korake v obliki sankcij.« Japonski trg je bil po njegovih besedah »zadnja velika ovira na poti k razumni globalni gospodarski politiki.« ZDA so zahtevale predvsem odprtje japonskega trga za ameriške avtomobile in njihove rezervne dele. Ena glavnih točk spora je bilo tudi vprašanje o načinu, kako naj preverjajo morebitno odprtje. Japonska je doslej namreč odločno zavračala redne kvote za uvoz ameriških avtomobilov. Na srečo pa sta se obe strani zavedali posledic, ki bi ju doletele v primeru trgovinske vojne med Japonsko in Ameriko, zato sta bili med pogajanji obe državi uvidevni in pripravljeni na kompromise. Američani so Japoncem popustili pri zahtevi za določitev redne kvote uvoza ameriških avtomobilov na Japonsko, Japonci pa bodo Američanom olajšali izvažanje ameriških avtomobilov in avtomobilskih rezervnih delov na japonski trg. Sporazum o postopnem umiku ruske vojske Volitve morajo izpeljati še pred koncem novembra MOSKVA - Predstavniki Rusije in Čečenski uporniki so vCeraj v ozračju naraščajočih vojaških napetosti znova sedli k težavnim mirovnim pogajanjem v Čečenski prestolnici Grozni. Kot je za tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil Arkadij Volski, eden od elanov ruske delegacije, je poglavitno vprašanje sedanjih pogajanj priprava na skorajšnje vohtve v CeCeniji. Ključno vprašanje pa je, kakšen bo političen in gospodarski status Čečenije, ki je razglasila svojo neodvisnost leta 1991, kakor tudi kakšna bo usoda voditelja čečenskih upornikov Džoha-rja Dudajeva, za katerim je Moskva razpisala tiralico. Pogajanja, ki jih je pospešilo čečensko zajetje, talcev v mestu Budjonovsk, so se začela na zahtevo obeh strani z namenom, da bi podaljšali šest dni trajajoče premirje in znova začeli reševati spore za pogajalsko mizo. Obe strani sta že potrdili vojaški protokol postopnega umika ruskih čet, v zameno za čečensko razorožitev. Ruška stran poroča, da sta bila v nočnih napadih Čečenov ubita dva ruska vojaka, 12 pa jih je bilo v minulih 24 urah ranjenih. Tass navaja tudi sporočilo enega ruskih vojaških predstavnikov, da so to noč uporniki kar 26-krat kršili premirje. Pogajanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), so del ruskega popuščanja, s katerim želijo do- seči osvoboditev več sto talcev, ki jih še zadržujejo čečenski uporniki. Pogajanja naj bi se končala konec tega tedna. Volski je za Interfax izjavil, da so se pogovarjali tudi o morebitni udeležbi Dudajeva na prihodnjih čečenskih volitvah, čemu Rusi odločno nasprotujejo. Boris Jelcin, ki skrbno spremlja potek pogajanj, je že v torek pogajalski delegaciji v Groznem dal nova pooblastila in znova poudaril, da morajo biti vohtve v Čečeniji konec novembra. Po mnenju dnevnika Izvestja bo skušal Jelcin pozitivni izid čečenskih pogajanj uporabiti za utrditev svojega omajanega položaja. Elif Kaban/ Reuter Telefoto: AP Spopadi na meji med Egiptom in Sudanom KAIRO (Reuter) - Na meji med Sudanom in Egiptom pri tako imenovanem halaibskem trikotniku ob Rdečem morju se je v noti s torka na sredo zgodil oborožen incident med obmejnimi enotami teh dveh držav. Egiptovsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili v spopadu ranjeni trije Sudanci in trije Egipčani, o morebitnih smrtnih žrtvah pa ni poročalo. Zadnja zaostritev odnosov med državama je nastopila po ponedeljkovem poskusu atentata na egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka v Adis Abebi. V Kairu so za napad kmalu posredno obtožili režim v Kartumu, predsednik Mubarak pa je v včerajšnem govoru predstavnikom sudanske opozicije v izgnanstvu dejal, da se Egipt ne bo vmešaval v notranje zadeve Sudana, od sudanskega ljudstva pa je odvisno, ah bo zamenjalo svoje vodstvo. »-Upam, v dobro Sudana, da bo dosegel tisto, kar si Zeh. Ljudstvo bo svoje želje lahko izrazilo tudi z zrušenjem vlade,« je bil konkreten Mubarak. Predstavniki sudanske opozicije so predsednikovo verbalno podporo burno pozdravih in v svojih izjavah že napovedujejo, da je prišel čas za zamenjavo vojaškega režima v Kartumu. Nekdanji parlamentarec in elan sudanske Demokratične unionistične stranke Mabruk Mubarak je dejal, da se vojaške hunte v Sudanu ne da zrušiti drugače kot z vojaškim posredovanjem: »Vlada v izgnanstvu ima sredstva za boj - proti teroristom se moramo kmalu upreti z orožjem.« Sudanski predsednik, general Omar Hasan al Bašir, je oblast prevzel leta 1989 z državnim udarom, opozicija, ki je večinoma pobegnila v Kairo pa je bila do letošnje pomladi pretežno nedejavna. Pred nekaj tedni se je islamska parlamentarna opozicija v Eritreji sestala s predstavniki krščanske Sudanske ljudske osvobodilne armade, ki deluje na jugu države, in se z njimi dogovorila za skupen nastop proti vojaškemu režimu v Kartumu. Sudanska vlada je vse kairske obtožbe ostro zavrnila. Po njenem mnenju je egiptovska sumničavost posledica slabih odnosov med državama in notranjih težav, ki jih ima Egipt z islamskimi skrajneži. Duma je zapeljala na mino Glasovanje o nezaupnici Cemomirdinovi vladi, spočetka zasnovano kot ena od mnogih ruskih parlamentarnih prask, se utegne iziti kot novo pomik težišča politične moti - in sicer ponovno na škodo parlamenta. Povod za merjenje moti med dumo in predsedniško palaCo je znan: množična ugrabitev talcev v Budjonovsku s katastrofalnim izidom - zaradi nespretnega vodenja policijske akcije je življenje izgubilo 120 ljudi - ni odprla samo vprašanja nesposobnosti najvisjih esalonov v represivnih ministrstvih, marveč tudi vprašanje smisla in smotrnosti vojskovanja v CeCeniji nasploh. Mimo tega pa je pritegnila k sebi tudi vse druge negativne naboje. Nezaupnica, o kateri je duma glasovala 21. junija, je prvi hip veljala za enega od rutinskih napadov. Vendar pa je Cemomirdinu v tokratnem konfliktu uspelo pokazati toliko pohtičnega profila, da tuji dopisniki že govorijo o tem, da se je na ruskem pohtičnem prizorišču končno pojavil premier, ki mu je uspelo stopiti iz Jelcinove sence. Po dolgem nočnem pogovo-m z Jelcinom naj bi Cemomirdin sklenil spustiti rezi- lo, ki mu ga je v roke potiskala parlamentarna opozicija, ter zgrabiti za ročaj. Določbe mske ustave so taksne, da državnemu predsedniku prvega glasovanja o nezaupnici ni treba upoštevati. Sele drugo glasovanje, ki ga je treba opraviti v roku treh mesecev, je tisto, ki mu nalaga ukrepanje, vendar ima tudi pri tem na voljo dve možnosti: možnost, da razpusti vlado, vendar pa tudi možnost, da razpusti parlament. Namesto da bi čakal na iztek tega roka, je Cemomirdin že dan po prvem glasovanju o nezaupnici zahteval, da se drugo glasovanje opravi 1. julija, Jelcin pa je dal jasno vedeti, da bo v primem, da bo duma vladi izrekla nezaupnico, poslance odslovil. Ravnanje Jelcina in Cemomirdi-na je vsaj ta hip videti pohtično smotrno. Ce bo duma razpuščena, bodo vohtve, ki bi morale biti sicer decembra, že oktobra. Prav to gre na roko predvsem pre-miem in njegovemu volilnemu zavezništvu s patetičnim imenom Nas dom Rusija. Premierov vpliv se namreč krepi, odkar je posegel tako v razvoj dogodkov v Budjonovsku in po krvavem naskoku na tamkajšnjo bolnišnico začel pogajanja z ugrabitelji, kot tudi v sa- mo čečensko krizo, kjer se je prav tako odločil za pogajanja. Pogajanja so orodje, po katerem ruska vlada v zadnjih šestih mesecih ni in ni posegla, četudi so signali v tej smeri prihajah ne samo s čečenske strani, marveč je v to smer pritiskal tudi Zahod. Ce bo duma 1. julija glasovala za nezaupnico, je skoraj gotovo, da jo bo Jelcin gladko razpustil, česar pa se poslanci in stranke, ki so računale na šest mesecev predvolilnih priprav in ne le na tri, boje kot hudič križa; Cemomirdin je za vohtve ta hip pripravljen, kot še nikoli doslej - na roko mu gredo celo nekateri podatki o oživljanju gospodarstva. Ce pa duma ne nezaupnice ne bo izglasovala, bo s tem potrdila tisto, kar ji je očital tudi že Jelcin: da poslancem v njej ne gre za obči blagor, marveč za lastne koristi, ter da so svojo načelnost pripravljeni prodati za nekaj mesecev poslanskega mandata. V vsakem primem se bo bitka izšla na škodo predstavniškega telesa in bo pomenila novo krepitev izvršilne oblasti, ta pa je po mnenju mnogih opazovalcev že tako ati tako premočna. Marjan Sedmak Pogajanja in nemiri JERUZALEM (Reuter, telefoto: AP) - Izraelski in palestinski pogajalci so se včeraj pogovarjati o podpisu posebnega sporazuma o umiku izraelske vojske z Zahodnega brega. V soboto namreč poteče rok, ko naj bi se Izraelci umaknili. Po srečanju pogajalskih skupin je tiskovni predstavnik PLO zanikal trditve, ki so se pred nekaj dnevi pojavile v medijih, češ da bodo Palestinci pristali na delni umik izraelskih enot, samo da bi lahko izvedli zapoznele volitve. Izraelci namreč zavlačujejo z umikom čet s palestinskega ozemlja, pri tem pa se izgovarjajo na varnostne ukrepe. Bolj obetavna kot izraelsko-pale-stinska pogajanja, so pogajanja med Izraelom in Sirijo, ki so se (zopet) zaCela v torek. Diplomati, ki spremljajo pogovore obeh pogajalskih skupin v VVashingtonu, zatrjujejo, da pomeni tokratno srečanje prelomnico v sir-sko-izraelskih odnosih. V izraelskih zaporih pa se še vedno nadaljuje gladovna stavka palestinskih zapornikov, ki hočejo na ta način izsiliti izpustitev. Izraelci namreč kljub podpisu mirovnega sporazuma s PLO še vedno zadržujejo približno pet tisoč političnih zapornikov, predvsem privržencev islamskega militantnega gibanja Hamas. Včeraj se je več tisoč stavkajočim pridružil tudi eden od Ha-masovih ustanoviteljev šejk Ahmed Jasin. _________ŠPANIJA_________ Hudi časi za vlado socialistov MADRID - Španska socialistična vlada, ki zaradi vrste škandalov izgublja podporo, upa, da bo že kmalu pridobila ugled, saj bo Španija 1. julija prevzela predsedstvo v Evropski uniji. Neki vodilni dan sotialistične stranke meni, da jo kljub temu čakajo hudi časi. Tudi komisar za evropske zadeve Marcelino Oreja priznava, »da vlada ne uživa dovolj velikega zaupanja Spancev in zato mnogi pozabljajo, da je Španija danka Evropske unije«. Vlada premiera Filipa Gonzalesa doživlja hude čase, zato je zaradi politične krize pričakovati zamenjavo nekaterih ministrov, nekateri omenjajo celo predčasne volitve. Katalonski parlamentarci, ki zdaj vlado sicer podpirajo, grozijo, da bodo podporo umaknili. Premier Gozndez daje premalo pozornosti notanji politiki MNENJE -Rezultat srečanja voditeljev dižav EU v Cannesu je le kilava deklaracija« h PARIZ (Reuter, telefoto: AP) - Vodilni evropski časopisi, ki so se v sredo razpisali o zasedanju evropske petnajsterice v Cannesu, so bili polni kritik na račun rezultatov srečanja. Edini oprijemljivejši rezultat srečanja je namreč »kilava deklaracija«, s katero želijo Se enkrat poskusiti srečo v bosanskem kotlu. »Španija bo prevzela predsedstvo EU v zelo težkih časih,« je nedavano priznal katalonski politik Jordi Pujol. Kralj Juan Carlos se je ob deseti obletnici Španske priključitve k EU (12. junija 1985) zavzel za utrditev članstva in za boj proti evro-skeptikom, ki so najbolj glasni v vrstah ribičev in kmetov. Španija ima od vseh držav EU najvisjo stopnjo brezposelnosti, kar 23, 5-odstotno. Španski voditelji bodo morali svoje evropske partnerje prepričati, da položaj v državi kljub številnim škandalom ni preveč zaskrbljujoč, čeprav konservativci in komunisti že več mesecev zahtevajo Gonzalesov odstop. Španija si v času predsednikovanja v EU ne more privoščiti predčasnih vohtev, kar je tudi eden od razlogov, da se Gonzales, ki se zavzema za Špansko vključevanje v evropske tokove, Se drža na oblasti. Vodja desne opozicije Jose Maria Aznar meni, da Španija »izpolnjuje pogoje za predsednikovanje v EU, ne pa tudi premier Gonzales«. Konservativci premiera obtožujejo, da skuSa zunanjepolitično delovanje države izkoristiti predvsem sebi v prid, da bi si pridobili izgubljeno zaupanje. »Socialisti pripisujejo temu dogodku veliko preveč pozornosti,« glasno poudarjajo. Zaradi prisluškovalne afere naj bi premier Gonzales v prihodnjih treh tednih zamenjal ministra za obrambo Juliana Garcia Vargasa in podpredsednika vlade Narcisa Serre. Po pisanju Španskih časnikov naj bi Serro zamenjal sedanji zunanji minister Solana, ki bi Se vedno predsednikoval EU. Solana poudarja, da si bo prizadeval za »dinamično vodenje, ne le na področju zaposlovanja, ampak tudi zunanje politike.« Španija bo v mesecih, ko bo na čelu EU, skušala odpreti nova delovna mesta v skladu z določili, kot jih je v Belo kniigo zapisal nekdanji predsednik Evropske komi- sije Jacques Delors. Z Madridom bodo v EU opaznejše južne članice organizacije, saj bo prva konferenca petnajsterice konec novembra v Barceloni. Madrid mora organizirati tudi medvladno konferenco pripravljalne skupine, na kateri bo prihodnje leto revidiran sporazum iz Maastrichta. Državni sekretar za evropske zadeve Carlos VVestendorp je v njej zadolžen za sestavo predloga glede reform evropskih institucij, ki mora biti narejen do decembra, ko bo v Madridu potekala konferenca Sveta Evrope. Claude Casteran / AFP »Srečanje v Cannesu ni bilo prav noben politični dosežek,« je kritično zapisal francoski Le Figaro. Nemški Frankfurter Rundschau ni bil s kritikami prav nič bolj prizanesljiv: »V cannski filmski palači so tokrat vrteli samo drugorazredne filme, ki so sicer dvignili veliko prahu, bili pa so popolnoma brez vsebine. Limonada.« »Tokratno srečanje petnajsterice je bil pomemben zgodovinski dogodek, ki si ga bomo za vedno zapomnili po tem, da se niso udeleženci niti za las približali zastavljenim ciljem,« je kritiziral danski Politiken. Prav tako kot mirovni posrednik EU Carl Bildt, ki so ga z neizvedljivo nalogo Se enkrat poslali po kostanj v žerjavico (oziroma na mirovna »prepričevanja« v Bosno), tudi evropski novinarji ne verjamejo v uspeh najnovejse evropske mirovne pobude. »Le zakaj bi Karadžič pokleknil pred petnajstimi evropskimi čvekači,« se sprašuje Le Figaro. »Uspeh evropskega mirovnega posredovanja v Bosni bo zagotovo enak uspehu cannskega zasedanja,« je bil oster France-Soir. Novinarji pa so udarili tudi po britanskem premiem Johnu Majorju. Obtožujejo ga namreč, da svojih domačih političnih problemov ni pustil na drugi strani Rokavskega preliva, ampak jih je prinesel seboj in s tem zamoril delovno vzdušje na konferenci. Britanskega premiera krivijo tudi za to, da evropski inačici Interpola niso razširili pooblastil. »Chirac je le s težavo prikrival razočaranje nad svojim britanskim kolegom Majorjem, ki se je nadvse potrudil, da bo Europol Se nekaj časa ostal v embrionalnem stanju,« je objavil The Times. Najbolj na kratko od vseh evropskih časopisov pa je s kritikami na račun cannskega srečanja opravil bonnski General Anzeiger, ki je zapisal: »Cannes se bo zapisal v zgodovino kot ponesrečeno srečanje, na katerem so sprejeli le nekaj površnih kompromisov, zanamcem pa bo ostal v spominu tudi zaradi moža z imenom John Major, ki je prav pri vseh razpravah marljivo pritiskal na politične zavore.« STAVBA DNEVA V STRASBOURGU Novi dom sodišča, komisije in direktorata Sveta Evrope STRASBOURG - Danes ob pol treh bodo v Strasbourgu svečano otvorih novo poslopje, v katerem bodo domovali Evropsko sodišče in komisija ter direktorat Sveta Evrope za človekove pravice. Ceski predsednik Vaclav Havel bo zgradbo, ki jo je zasnoval britanski arhitekt sir Richard Ro-gers, predal novim lastnikom V navzočnosti predstavnikov 34 držav Sveta Evrope: zunanjih ministrov, predsednikov ustavnih in vrhovnih sodisc, predsednikov in podpredsednikov parlamenatrnih skupščin ter drugih predstavnikov nevladnih organizacij. Odločitev o izgradnji novega poslopja za človekove pravice so sprejeli zaradi prostorskih težav, saj je bilo v stari zgradbi iz leta 1962 prostora le za predstavnike 23 držav, po padcu berlinskega zidu pa se je Svetu Evrope pridružilo večje Število novih držav srednje in vzhodne Evrope. Temeljni kamen za novo poslopje je 4. maja 1992 položil tedanji francoski predsednik Francois Mitterrand, zadnja dela pa so končali de- cembra lani. Stroški gradnje brez lokacije, ki jo je odstopilo mesto Strasbourg, so dose-gli 455 milijonov francoskih frankov. Tisoč petsto delavcev 50 različnih podjetij je poslopje gradilo več kot 800 tisoč delovnih ur. V njem je 28 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, od tega jih je 16.500 namenjenih pisarnam, enajst sejnih sob pa zavzema 4500 kvadratnih metrov. Najlepsi sta veliki dvorani komisije in sodisca za človekove pravice, teles, ki nadzomjeta izpolnjevanje določil evropske Konvencije o človekovih pravicah. Vsakdo, ki meni, da so mu kršene s konvencijo zagotovljene pravice, lahko vloži pritožbo, pod pogojem, da je izkoristil vse zakonske možnosti v lastni državi. Komisija je doslej obravnavala več kot 27.500 taksnih pritožb. V primem, da ji na osnovi dejstev ne uspe doseči sprejemljive rešitve, primer preda Evropskemu sodišču za človekove pravice, ki je doslej presojalo o 400 domnevnih kršitvah. Svečano otvoritev si boste lahko danes po vsej Evropi-v živo ogledali prek satehta Eutelsat H. (MiS) FRANCIJA / SINDIKATI Juppejevi ukrepi za odpravo brezposelnosti razjezili delavce PARIZ - Paket vladnih ukrepov za odpiranje novih delovnih mest, ki ga je predstavil premier Alain Juppe, lahko sproži nezadovoljstvo med delavci, ki ze dalj časa zahtevajo zvišanje plač in grozijo tudi s stavkami. O predlogih uresničevanja Juppejeve obljube, po kateri bo do konca prihodnjega leta na voljo 700 tisoč novih delovnih mest, dvomijo tako nekateri delodajalci kot največji sindikati. Veliko sindikatov opozarja, da predstavlja stiriodstotno zvišanje najnižje plače le kapljo v morje predvolilnih obljub. »Upamo, da bo Juppejev načrt deloval, čeprav je pričakovati, da bo prišlo do nesporazumov. Veliko delavcev bo zahtevalo uresničitev določila o najnižji plači,« je povedala An-ne Guedon, predstavnica največjega socialističnega sindikata CDFT. »Potrebno je zvišati najnižje plače, vendar hkrati tudi pregledati nekatere druge postavke. Zaposleni upravičeno zahtevajo zvišanje plač, saj menijo, da morajo biti deležni pravičnega deleža dobička,« je povedal predstavnik levo usmerjenega sindikata Force ouvriere. Se pred Chiracovo zmago so sindikati opozarjali, da bo medeni mesec zmagovalca predsedniških volitev kratkotrajen, saj volilci zahtevajo hitro uresničevanje obljub o znižanju stopnje brezposelnosti, ki se je v zadnjih mesecih sicer že zniževala. Do napetosti je prišlo v zadnjih tednih po nekoliko višji stopnji gospodarske rasti, ker so se v hudih finančnih težavah znašli tudi projektantski gigant GEC-Alsthom in tovarne gospodinjskih aparatov Mouli-nex. Zvišanje najnižjih plač so podprli tudi zaposleni na državnem radiu in televiziji, ki so nepričakovano stavkali isti dan, ko je Juppe predstavil paket vladnih ukrepov. Premierov načrt zaposlovanja, zvišanje davkov in predvidena manjša javna poraba niso navdušili sindikatov. Največji CFDT, komunistično usmerjeni CGT in levičarska Force ouvriere premiera obtožujejo, da SuSmari z začasnimi načrti glede izobraževanja in delovnimi mesti; bolje bi bilo, da bi odločno odpravil vzroke brezposlenosti. Celo delodajalci, ki so naravni zavezniki konservativne vlade, zmajujejo z glavo ob prebiranju obljubljenih 700 tisoč novih delovnih mestih. Poudarjajo, da lahko zagotovijo le 150 novih delovnih mest za mlade. Francija ima glede zaposlovanja mladih, ki so končali Šolanje, kar Štiri programe in nekatera delovna mesta subvencionira vlada. Izredno drag sistem taksnega zaposlovanja je tako zapleten, da so morale nekatere družbe najeti svetovalce. Spremembe, ki jih je napovedal Juppe, med njimi tudi zmanjšanje davkov na najnižji dohodek, bodo državo stale 45 milijard frankov. »Juppejev načrt je le izhod v sili, saj računa na gospodarsko rast, ukvarja pa se le s podporami in ugodnostmi za brezposelne. Ce hočemo res doseči nižjo brezposelnost, je potrebno skrajšati delovni teden,« meni Guedon. Pogajanja med vlado in predstavniki delodajalcev so glede tega vprašanja zastala. Zaradi zadnjih podatkov, ki kažejo na počasnejšo stopnjo gospodarske rasti, se namreč lahko zgodi, da marčna napoved vlade o 3, 3-odstotni letni gospodarski rasti ne bo dosežena. John Follain / Reuter NOVICE Moldavija postala članica Sveta Evrope STRASBOURG - Parlamentarni svet Sveta Evrope je v torek zvečer ugodil moldavski prošnji za stalno članstvo v Svetu. Moldavija mora zdaj počakati Se na zasedanje Ministrskega sveta, ki se bo sestal 10. julija. Pričakujejo, da bodo tudi ministri mtinsko odobrili članstvo nekdanji sovjetski prepubliki, ki je imela v Svetu poseben status že od februarja 1993. Nekateri diplomati kljub temu opozarjajo, da utegnejo ministri odobritev članstva Se za nekaj časa potisniti v predal, saj mora Moldavija izpolniti določene obveznosti, med katerimi sta denimo takojšnje prenehanje izvrševanja smrtnih kazni in ukinitev smrtne kazni v prihodnjih treh letih. Ratificirati mora tudi vrsto različnih konvencij in sporazumov o človekovih pravicah in evropsko konvencijo o zaščiti manjšin. (Reuter) Evropska komisija za odpravo ukrepov proti Kubi BRUSELJ - Evropska komisija se je zavzela za končanje mednarodne izolacije Kube in namerava uvesti stalen političen dialog s to karibsko državo. Evropska komisija je včeraj sklenila, da se bo v Ministrskem svetu EU in v Evropskem parlamentu zavzela za redne pogovore, v katerih naj bi Kubo vzpodbujali k nadaljevanju reform. Bruselj meni, da je treba Kubo znova vpeti v mednarodne in regionalne tokove, da lahko na ta način mirno preide k tržnemu gospodarstvu in političnemu pluralizmu. Kuba in Evropska unija sta leta 1988 vzpostaviti diplomatske stike. Enajst držav članic EU ima na Kubi svoje diplomatske predstavnike. Pred letom 1993 Kuba ni bila deležna skoraj nobene pomoči s strani EU, od takrat pa dobiva človekoljubno pomoč. Letos bo Kuba prejela skupno 14 milijonov ecujev. (dpa) Nemci iz zapora izpustili aktivistko Ire CELLE - Včeraj so iz nemškega zapora izpustiti članico Irske republikanske armade Donno Maguire, ki je leta 1989 sodelovala pri namestiti vi razstreliva v britanski vojašnici v Osnabruecku. Spoznana je bila tudi za krivo pri umoru dveh avstralskih turistov na Nizozemskem leta 1991, ki so ju irski skrajneži zamenjati za britanska vojaka v civilu, vendar pa zaradi pomanjkanja dokazov ni bila obsojena za sodelovanje pri runom nekega britanskega oficirja v Dortmundu. Sodišče v Celleju je razsodilo, da je Maguirova za svoja dejanja že dovolj časa preživela v zaporih v Nemčiji in na Irskem. Obsojena je bila na devetletno zaporno kazen, čeprav Se vedno vztrajno zanika vse obtožbe. (Reuter) BOSNA IN HERCEGOVINA Srbski granati na tiskovno središče Vladne sile poskušajo Pale odrezati od sveta SARAJEVO (dpa, Reuter) - V sredo dopoldan je na poslopje bosansko-hercegovske televizije padla prirejena protiletalska raketa in pri tem uničila tri nadstropja zgradbe. Med napadom je bila ena oseba ubita, ranjenih pa je bilo 38 ljudi. Raketa je na poslopje te-levizje padla prav v Času, ko je bilo v njej največ ljudi, približno dvesto, saj imajo tam poleg novinarjev televizije BiH svoje prostore tudi ekipe tujih televizijskih postaj CNN, AP Television, VVTNinZDF. Televizijska zgradba je sicer močno utrjena in je doslej dobro prenašala topniške napade, včerajšnja eksplozija pa je doslej tudi najhujši napad na predstavnike tujih medijskih hiš v Sarajevu. Nekaj minut pozneje so bili med raketnim napadom na bližnje stanovanjsko naselje ubiti štirje ljudje. Predstavniki Združenih narodov domnevajo, da je raketiranje maščevanje za jutranji napad vladnih sil na Hadžiče, zahodno predmestje bosan-sko-hercegovskega glavnega mesta, kijev srbskih rokah. Ofenziva vladnih sil se nadaljuje, vendar z zmanjšano močjo. Opazovalci ZN ugotavljajo, da so se napadi vojske BiH osredotočili na območje okoli mesta Trnovo, južno od Sarajeva, medtem ko so operacije na drugih delih fronte najverjetneje samo slepilni manevri. Cilj tokratnih napadov je prekinitev srbskih oskrbovalnih poti do Pal. Vladne enote so včeraj s topniškimi napadi v bližini Bjeljine na severovzhodu države tudi pokvarile vidovdanska praznovanja vodstva bosanskih Srbov. Zaradi groženj z obstreljevanjem je bila odpovedana vojaška parada, eksplozije v bližini mesta pa so slavljencem pustile grenak priokus. Sarajevo Palača sarajevske televizije, tarča srbskega bombnega napada Nato sprejel načrt o umiku sil ZN BRUSELJ - Zveza Nato je včeraj sprejel načrt o morebitnem umiku mirovnih sil ZN iz Bosne. Dva dni pred napovedanim glasovanjem nemškega parlamenta o vojaški udeležbi Nemčije na Balkanu je šestnajst zaveznic razpravljalo o začasnem sprejemu predloženega načrta za umik mirovnih sil ZN iz Bosne, ki obsega kar dva tisoč strani. Načrt predvideva sodelovanje 60 tisoč močno oboroženih vojakov. Najve-Cje število vojakov za to vojaško akcijo Nata nameravata prispevati ZDA in Velika Britanija. Nemška vlada pa načrtuje poslati 1.500 vojakov. (dpa) Nasilneži v Splitu sežgali Feral tribune ZAGREB - Feral Tribune, edini satiriCno-opozicij-ski tednik na Hrvaškem, se spoprijema z vedno novimi težavami. Potem ko je uredništvo doseglo, da so ga tamkajšnje oblasti oprostile plačevanja davka na kič, je pretekli torek skupina nasilnežev na splitskem Novem trgu odvzela prodajalcem vse izvode nove številke tega tednika. Po tem protipravnem dejanju jih je ritualno raztrgala in sežgala pred očmi javnosti. Ker so nasilneži svoje dejanje dan pred tem dogodkom napovedali, pristojne oblasti pa niso ukrepale, se je uredništvo tednika obrnilo na javnost v prepričanju, da gre za del organizirane dejavnosti, ki naj onemogočijo izhajanje tega časopisa. Na poziv uredništva se je vCeraj odzvalo vec opozicijskih strank, med njimi tudi Akcija socialdemokratov Hrvaške (Mika Tripalo), ki je opozorila, da se hrvaška država oddaljuje od Evrope in postaja čedalje bolj podobna totahtamim fašističnim režimom, kajti sežiganje Časopisov in knjig je bilo vedno predigra fizičnih obračunov z ljudmi, ki mislijo in govorijo drugače od Črednih prvakov. Zaradi javnega sežiganja Feral Tribune sta skupno tiskovno konferenco sklicali tudi stranki Dalmatinska akcija in IDS, ki sta dejanje ocenili kot »napad na demokracijo«. Predsednik IDS Ivan Jakovčič je dodal celo, da je njegova stranka pripravljena pomagati časopisu, da bi v primeru morebitnih novih težav pri izhajanju v Splitu svoje uredništvo preselil v Istro. Gordana Gojak HRVAŠKA / GLADOVNA STAVKA MATER IZ VUKOVARJA »Otroke hočemo nazaj žive ali mrtve« Po poročilih Mednarodnega RK je pogrešanih več kot tri tisoč oseb ZAGREB (dpa) - »Ce bo potrebno, bomo ostah tukaj, dokler ne umremo,« je s solzami v očeh povedala 57-letna Ana Fitus. Skupaj s tridesetimi materami, očeti in ženami - pregnanci iz Vukovarja - je pred nakaj dnevi zaCela gladovno stavkati pred hrvaškim parlamentom v Zagrebu. Ana Fitus želi končno zvedeti resnico o usodi svojega sina Karla, Id ga pogrešajo že štiri leta. Njega in 1.200 drugih ranjenih vojakov in civilistov je takratna JLA jeseni leta 1991 odpeljala iz bolnišnice v Vukovarju. Mednarodni komite rdečega križa (MKRK) je zabeležil tri tisoč primerov nejasne usode hrvaških civilistov in vojakov. Vukovar, ki leži na meji med Hrvaško in Srbijo, je postal že jeseni 1991 sinonim preganjanja in zločinov nad civilnim prebivalstvom. V vojaškem pohodu na Vukovar, ki je takrat štel 85 tisoC prebivalcev, je JLA do tal porušila mesto, ubila na tisoče civilistov in jih na stotine zajela. »Najprej so mi ubili moža, nato so mi vzeli edinega otroka,« z zlomljenim glasom nadaljuje Ana Fitus. Ona in številni drugi prebivalci mesta so si tistega usodnega 20. no- vembra 1991 poiskali zavetje v mestni bolnišnici. Matere sb se po štirih letih naveličale praznih obljub hrvaških oblasti (»Delamo vse, kar je v naši moči, da bi jim pomagali«). Do zdaj se je na njihove zahteve v hrvaškem parlamentu odzval le predsednik sabora Nedeljko Miha-novic. »Poskušamo vse. Problem pogrešanih in pregnanih je eden najveCjih problemov Hrvaške,« je materam povedal predsednik hrvaškega sabora. Ta odziv Mihano- viča in neuspeli tretji krog pogajanj hrvaške in srbske strani v Beogradu glede vprašanja pogrešanih, ki je bil na sporedu pretekli konec tedna, sta še dodatna razloga za to, da so matere zdaj ubrale druga sredstva: izzvati nameravajo mednarodno pozornost. Z zbranimi podpisi, ki jih je že petdeset tisoC, želijo o svojem položaju obvestiti mednarodne organizacije. Matere, ki jim je policija za zaščito pred dežjem postavila šotor, so podprli ljudje iz vseh delov Hrvaške. »Na vse smo pripravljeni. Svoje*otroke hočemo nazaj žive ali mrtve. Ce so živi, naj pridejo domov. Ce niso več živi, naj nam jih vsaj vrnejo, da jih lahko človeku dostojno pokopljemo,« nam je v joku povedala mati pogrešanega hrvaškega vojaka. Tatjana Bojič / dpa ORNA GORA / (NE) SPOŠTOVANJE TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN Opozicija obtožuje vladno stranko in njeno policijo zlorab in nastopaštva Črnogorski predsednik Momir Bulatovič PODGORICA - Dva dni trajajoča razprava o interpelaciji opozicije o izvajanju notranje politike vlade republike Črne gore na področju varovanja in zaščite svoboščin in pravic državljanov, je izzvala pravi vihar, vključno z občutki odvratnosti, glede na to, da se je služba za notranje zadeve vedla popolnoma hlapčevsko v službi aktualne oblasti in njenega oklepanja »prestola«. V uvodnem govoru je v imenu opozicije Dragan SoC iz Narodne stranke poudaril, da je vir vsega zla, zlorab in nastopaštva v tem, ker se je policija postavila v službo vladajoče stranke, ki policije ne vodi v skladu z ustavo in zakoni, pac pa zgolj v skladu s svojimi političnimi potrebami. Opozicija je argumentirano in skrajno nedvoumno opozorila na številne zlorabe pooblastil, obstoj organiziranega, po oznakah opozicije - državnega kriminala, grozo pretepanja ljudi, selektivno sklicevanje na zakone glede narodnostne in strankarske pripadnosti državljanov, na politične sodne procese in druge zlorabe. Poslanec Liberalne Zveze Cme gore Savo Jablan je dejal, da je postala Črna )>ora paradiž in varno zavetišče za italijansko mafijo ter se pri tem skliceval na pisanje italijanskega tiska, ki neposredno obtožuje Črnogorsko policijo, da je povezana z močnimi klani italijanske mafije in z njihovo pomočjo tihotapi orožje, nafto, ciga- rete, pa tudi ljudi, ki bežijo z območja nekdanje Jugoslavije, zlasti s Kosova in iz zahodne Makedonije. Oblast vse to mimo dopušča, kot je to počela v začetku leta 1992, ko so različne paravojske iz tako imenovane Republike Srbske zasedle Plevlja, ko je »skoraj prišlo do državljanske vojne«, in ko je celo predsednik Cme gore Momir Bulatovič v prepričanju, da je to politično rentabilno, pojasnil, da so bile takrat topovske cevi uperjene v hiše plevljanskih Muslimanov, o Čemer se prej ni govorilo. Na zasedanju je bila razkrita cela vrsta srhljivih in neverjetnih podrobnosti, ne da bi vlada katerokoli zanikala. Izjema je le izjava novega ministra za zunanje zadeve Filipa Vujanoviča, ki je z nizanjem statističnih podatkov skušal dokazati, kako uspešno delujejo njegovi ljudje. Vladajoča stranka je spričo absolutne večine glasov svojih poslancev s preglasovanjem zavrnila kakršnokoli odgovornost vlade, ministra za notranje zadeve, kakor tudi kakršenkoli nadzor nad pohcijo. Žal bo še dolgo neuslišan poziv poslanca Sava Jablana vsem poslancem, »-naj v skladu s človeškim dostojanstvom, moralo in odgovornostjo pred narodom odrečejo nadaljnje zaupanje tej in takšni vladi«. Sicer pa, kaj sploh je narod v taksnih okoliščinah? Boško DukiC NOVICE Protesti proti nasilni mobilizaciji Srbov BEOGRAD - Srbi s hrvaškega območja Gorski Kotar so vCeraj protestirali proti množični prislini mobilizaciji s strani hrvaških vojaških oblasti. »Hrvaška se je že leta 1992 obvezala, da za boj proti ZR Jugoslaviji ali krajinskim Srbom ne bo vpoklicala nobenih prebivalcev te srbske enklave,« je zapisano v sporočilu Srbov iz Gorskega Kotarja, ki so ga vCerja objavili v Beogradu. Približno šest tisoč Srbov, ki so še na tem gorskem območju, je v primem nadaljnjih vpoklicev v hrvaške oborožene sile ali v enote bosanskih Hrvatov (HVO) napovedalo, da se bodo izselili iz Hrvaške, (dpa) Ameriški kongres zahteva odpravo embarga proti BiH VVASHINGTON - VeC kot sto elanov ameriškega kongresa je v torek od ameriške vlade vnovič zahtevalo odpravo embarga na orožje, ki velja za Bosno. V pismu Beli hiši, ki so ga sestavili republikanci in demokrati, so elani ameriškega kongresa zahtevali enostransko politiko do Bosne, ki ne bo odvisna od odločitev Združenih narodov. S pismom so želeli podpreti tovrsten zakonski predlog, ki ga je že odobril predstavniški dom. Ameriški predsednik Clinton in visoki predstavniki vlade pa so že večkrat svarili pred tovrstnimi samostojnimi akcijami ameriške politike. Lahko bi namreč pripeljale do tega, da bi nekatere države ignorirale embargo, ki velja za Irak, je bilo slišati s strani ameriške vlade, (dpa) ZRJ krši ženevsko konvencijo o beguncih DUNAJ - Organizacija za človekove pravice Helsinška federacija je obtožila vlado ZR Jugoslavije, da krši pravice tisočih srbskih beguncev, ker jih pošilja kot borce v njihovo bosansko ali hrvaško domovino. S tem kršijo določila konvencije ZN o beguncih kot tudi jugoslovansko pravo, je zapisano v sporočilu Helsinške federacije, ki so ga objavili včeraj na Dunaju. Srbske begun-ceiz Bosne in srbske Krajine naj bi iskala tajna policija ob pomoči paravojaških enot in jih nato znova pošiljala na fronto. Organizacija za človekove pravice je pozvala mednarodno skupnost, naj pritiska na srbski režim v Beogradu in ga tako prisili, da s tem preneha, (dpa) Na beograjskem črnem trgu tudi rešitve sprejemnih izpitov BEOGRAD - Približno 90 tisoč prihodnjih srbskih srednješolcev bo moralo ponoviti sprejemni izpit. Srbski minister za šolstvo je namreC ugotovil, da so bile strogo varovane rešitve sprejemnih izpitov poleg goriva in cigaret na prodaj na Črnem trgu. UCenci in starši so za rešitve sprejemnih izpitov iz matematike in srbskega jezika plačevali do 500 nemških mark, so včeraj poročali beograjski Časopisi. Policija je že uvedla preiskavo in zdaj iSCe prepustna mesta v ministrstvu za šolstvo in srednjih šolah, (dpa) SLOVENIJA Četrtek, 29. junija 1995 NOVA GORICA / KNJIŽNICA Knjige na petih krajih 650 milijonov tolarjev za novogradnjo Potem ko je mesto dobilo Se en Športni objekt - letno kopališče - in se pripravlja na gradnjo Športne dvorane, je pričakovati, da bo storilo kaj tudi za kulturo. To tiho željo pestujejo kulturni delavci, zlasti knjižničarji, že dolgo. Mesto nujno potrebuje novo knjižnico. Če bo uspelo državi in Štirim občinam, nastalih iz prejšnje novogoriške, zbrati okoli 650 milijonov tolarjev (osem milijonov nemških mark) je pričakovati, da bi bila lahko nova knjižnica zgrajena do konca tisočletja. Novogoriško knjižnico, ki se je pred leti poimenovala po pisatelju Francetu Bevku, pesti zelo huda prostorska stiska, saj deluje kar na petih krajih v Novi Gorici in Solkanu. Zaradi tega večino knjižničnega gradiva ni mogoče ponuditi s prostim pristopom bralcev, Se huje pa je, da knjižnica tudi razvojno zaostaja za podobnimi v državi. Ravnatelj prof. Rajko Slokar meni, da je rešitev le v zgraditvi novega sodobnega objekta, velikega približno 3600 kvadratnih metrov, v katerem bi se lahko združili vsi oddelki in bi porabniki lahko dobili potrebne informacije na različne sodobne načine, saj bi knjižnica ne bila več samo splošna, kot je sedaj, ampak tudi visokošolska. Ce zeli imeti Nova Gorica univerzitetni študij, mora biti knjižnica prva, ki bo prihodnjim novogoriškim Študentom ponudila potrebno pomoč. Sicer pa sedanja novogoriška knjižnica deluje kar na štirih nivojih: je matična knjižnica za Štiri občine ustanoviteljice, daje gradivo za potujočo knjižnico, ki pokriva devet občin in domoznanstvo za enajst občin. Poleg tega pokriva domoznanstvo in po- nuja strokovno pomoč slovenskim knjižnicam onstran meje. Priprave na gradnjo nove knjižnice že tečejo. Se prejšnji izvršni svet občine je imenoval strokovni odbor za gradnjo, ki je poskrbel za izdelavo programskih in prostorskih smernic, idejno programsko in arhitekturno zasnovo, sodeloval pri oblikovanju ureditvenega načrta za kulturni center, pridobil lokacijsko dovoljenje, razpisal izdelavo tehnične dokumentacije in izbral najboljšega ponudnika (Kars). Sklad stavbnih zemljišč je za knjižnico oddal brezpla- čno ustrezno zemljišče med obstoječima zgadbama Primorskega dramskega gledališča in pokrajinskim arhivom. Ravnatelj prof. Slokar je v začetku letošnjega junija že podpisal pogodbo s Karsom, ki bo do srede oktobra oziroma do začetka decembra izdelal tehnično dokumentacijo. Denar za plačilo Karsu (13, 5 milijona tolarjev) se je natekel iz proračunov v prejšnjih letih, nekaj pa tudi iz letošnjega. Gradnja in oprema bo po sedanjih predvidevanjih zahtevala približno 650 milijonov tolarjev (okoli osem milijonov nemških mark. Polovico denarja, torej 325 milijonov, pričakujejo od države, polovico pa naj bi jih zbrali v občinah ustanoviteljicah. Približno 15 do 18 odstotkov potrebnega denarja naj bi prinesla prodaja sedanjih knjižničnih prostorov. Ravnatelj prof. Rajko Slokar je sicer optimist, zaveda pa se, da brez težav ne bo šlo. Novogoričane (in ne samo njih) še vedno grejejo 'veliki denarji, ki so bili porabljeni za gledališče, ki se ni ne konCano ne v celoti plačano. Vojko Cuder PORTOROŽ / POLETNE PRIREDITVE Ognjemet se vrača na Obalo Direktorica zavrača očitke, da hoče Avditorij zaslužiti na račun festivala V Avditoriju so včeraj predstavili letošnji program prireditev Kulturno poletje 95. Otvoritvena predstava letošnje sezone bo že jutri zvečer, ko bo gostovala mariborska opera z uprizoritvijo Verdijevega Rigoletta. Isti ansambel bo 26. avgusta v Portorožu tudi zaključil letošnjo poletno kulturno sezono z večerom opernih arij. Med tema dvema datumoma se bodo na znanih prizoriščih v Avditoriju, piranskem Križnem hodniku in na Tartinijevem trgu v Piranu zvrstili številni kulturni dogodki različnih zvrsti. Otvoritvena in sklepna prireditev se bosta zaključili z ognjemetoma, ki se tako po lanski prekinitvi spet vraCa v Portorož. Med glasbenimi prireditvami bosta dve Se posebej zanimivi. V počastitev 100-letnice filma bodo simfoniki RTV Ljubljana pod taktirko slovitega dirigenta Carla Davisa 16. septembra pripravili koncert priljubljenih skladb iz znanih filmov. Vrhunec leto- šnje glasbene sezone bo koncert dveh svetovno znanih glasbenic - flavtistke Irene Grafenauer in harfistke Marije Graf, 23. septembra. Tudi na tradicionalno poletno parado filmskih uspešnic s projekcijami 25 trenutno najbolj znanih filmov niso pozabili. V okviru Primorskega poletnega festivala bodo v Avditoriju tri predstave. V ponedeljek, 3. julija, bo otvoritvena predstava festivala, Molierov Don Juan v izvedbi ljubljanske Drame. Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo z otroško predstavo Show strahov Svetlane Makarovič. Direktorica Avdi- torija FanCi Kuhar je o sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom povedala: »Poudarjam, da želimo sodelovati s Festivalom, saj je pestrost dogajanja tudi v našem interesu. Niso pa nam všeC očitki, da hočemo zaslužiti na raCun Festivala. Zdaj smo se uskladili tako, da si izkupiček od prodanih vstopnic razdelimo na pol. Po naših ocenah bomo za vse tri predstave dobili približno devet tisoC mark, kar bo komajda pokrilo dejanske s troske za vse tri predstave. Avditorij ne nudi samo prostorov, ampak tudi vso tehnično pomoč, od priprave scene do hostes in plakatiranja. Festival bo za te tri predstave dobil od dotacij, pokroviteljev in inkasa skupno 68 tisoC mark, torej ni res, da smo jim hoteli vzeti 70 odstotkov. Boris Vuk LIPICA / PROTIPOŽARNA VARNOST S čiščenjem gozdnih poti bodo preprečili nastanek požarov Sežansko gasilsko društvo, ki je v lanskem letu slavilo Castitiljiv jubilej - 100-letnico obstoja in šteje blizu 70 elanov, prireja v soboto, 1. julija, akcijo čiščenja gozdnih poti na hribu Kokoška. Poleg sežanskih gasilcev se bodo akcije, ki se bo zaCela ob 8. uri z zbornim mestom na mejnem prehodu v Lipici, udeležiti Se gasilci lokavskega gasilskega društva, sežanski planinci in planinci z one strani meje. Po besedah predsednika sežanskega prostovoljnega gasilskega društva Leona JelerčiCa gre za celoletno akcijo, ki zajema približno 15 kilometrov prioritetnih gozdnih poti, za katere je naCrt izdelal sežanski Zavod za gozdove. Poudariti velja, da je delo prostovoljno, orodje, ki ga gasilci uporabljajo, razen vozil, pa je zasebna lastnina udeležencev akcije. »Ce bo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ugodilo naši vlogi, upamo, da bomo lahko v letošnjem letu dokončali vse načrtovane naloge. Ce tega ne bo, bomo prisiljeni z nadaljnjimi akcijami prenehati, kar bi pomenilo veliko škodo za Kras. Gre namreč za čiščenje najbolj zaraščenih gozdnih površin, do katerih je Se posebno težko priti v primeru požara, kar lahko povzroči Se večjo materialno škodo na gozdovih. Zavedati se moramo, da se gozd, ki zgori, obnovi Sele po 30 do 50 letih,« pravi JelerCič. CiSCenje gozdnih poti je vsekakor velikega pomena za preprečevanje požarov in ohranitev zelenega Krasa. Olga Knez-Stojkovic LOGATEC / OBRTNIKI SE PREDSTAVLJAJO Tretji obrtnopodjetniški sejem Notranjske V prostorih osnovne sole v Logatcu bodo danes ob 10. uri odprli tretji obrtno-po-djetniški sejem Notranjske, na katerem sodeluje približno petdeset razstavljalcev iz območja Notranjske in drugih delov Slovenije. Sejem, Id ga bo danes slovesno odprl predsednik skupščine Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, bo odprt tri dni, torej do sobote, 1. jutija, vsak dan med 10. in 20. uro. Tudi letos sta ga v sodelovanju z logaško občino pripravila Obrtna zbornica Logatec in tamkajšnje podjetje Prolog. Po besedah sekretarja logaške obrtne zbornice Janeza Gostiše pričakujejo v naslednjih treh dneh najmanj pet tisoč obiskovalcev, kolikor so jih zabeležili tudi lani. Na sejmu se predstavljajo proizvajalci različnih strok, ki svoje izdelke tudi prodajajo, razveseljivo pa je, da se čedalje bolj povečuje tudi sejemska ponudba storitev in različnih servisnih dejavnosti, kar po Gostiševem mnenju kaze, da se tovrstna ponudba tudi na slovenskem trgu povečuje. Logaška občina spada med območja z dokaj razvitim malim gospodarstvom, saj je v tamkajšnjo obrtno zbornico vključenih približno 400 obrtnikov, ki imajo prav toliko zaposlenih, skupaj z drugimi zasebnimi podjetji pa je v tem sektorju približno tisoč zaposlenih, kar predstavlja deset odstotkov celotnega prebivalstva. Roman Bric Na sejmu sodeluje približno 50 razstavljalcev iz Notranjske in drugih delov Slovenije (Foto: R. B.) NOVICE Slovenska beseda v Avstraliji LJUBLJANA - V okviru prireditve Srečanje v moji deželi - osrednja prireditev bo v soboto, 1. julija, v Postojni - bodo danes v razstavni dvorani Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani odprti razstavo Slovenska beseda v Avstraliji. Razstava o slovenskih Avstralcih in ohranjanju materinega jezika v tej daljni deželi bo na ogled do 28. jutija. (M. G.) Dekliški nonet Aeda ZELSE - Sezona zelskih koncertov, ki jih s pomočjo pokroviteljev pripravlja cerkniška zveza kulturnih organizacij, se je že začela. Tako bo imel to nedeljo ob 20. uri v cerkvi Sv. Volbenka svoj letni koncert Dekliški nonet Aeda iz Cerknice. Do konca poletne sezone se bodo v tem akustičnem sakralnem objektu v Zelsah zvrstili Se štirje koncerti, med njimi kvarteta Big Ben in Gallus Consorta iz Trsta. (M. G.) Motovunska grapa bo piranska PIRAN - Združenje založnikov in zastopnikov založnikov iz dvajsetih držav vsega sveta, ki že 18 let deluje kot Motovunska grupa, je imelo pred dnevi srečanje v Piranu, in namerava tu ustanoviti stalni sedež. Pred dvema letoma so hrvaške oblasti grupo obdolžile prosrbstva in so ji odrekle gostoljubje. Zato so imeti pred dvema letoma zasedanje na Češkem, lani v Rusiji, letos pa so prišli k nam. Nad sprejemom in razmerami za delo v Sloveniji so bili navdušeni. Predsednik združenja, znani nizozemski založnik dr. Karl Schuyt je povedal: »Zelo smo srečni, da smo našli primemo okolje za nase delovanje v Piranu in da smo naleteti na tako dobro sodelovanje lokalnih oblasti. Zato smo se odločiti, da se bomo tudi prihodnje leto sestali tukaj, razmišljamo pa tudi o tem, da bi tu vzpostaviti stalni sedež našega združenja. Zagotovo tudi mi lahko nekaj prispevamo k temu, da bo Piran bolj znan v svetu in da pridejo v svet prave informacije o Sloveniji, ki jo mnogi Se vedno povezujejo z Balkanom. Mi smo priče, da je tukaj mir, da so ljudje kulturni in izobraženi, opazili pa smo tudi zgledno sožitje med tukajšnjo manjšino in večinskim narodom...« (B. V.) Tečaj za izprašane gasilce SEŽANA - Pred kratkim je sežansko prostovoljno gasilsko društvo zaključilo s tečajem za izprašane gasilce. Tečaja, ki je potekal v novih prostorih gasilskega doma v Sežani, se je udeležilo 17 mladih gasilcev, od tega ga je uspešno zaključilo 13. Ostali udeleženci zaradi zadržanosti tečaja niso opraviti, vendar pa ga bodo nadaljevati v poletnih počitnicah. Cilj društva je, da imajo vsi elani vsaj naziv izprašani gasilec. Ta naslov zagotavlja osnovno znanje o gasilstvu, organizaciji in protipožarni varnosti. Sežansko gasilsko društvo, ki ima približno 70 elanov, posveča veliko skrb strokovnemu izobraževanju članstva, še posebej pa mladim. Skrbijo tudi za razširitev svojih vrst. Tako so v zadnjem Času vključiti kar 25 mladih elanov, kar zagotavlja obstoj in nadaljnje delo društva. Določiti so tudi mladinsko komisijo, katere osnovna naloga je aktivno delovanje mladih gasilcev. Ob pomoči mentorjev pa se jim ni bati za obstoj. (O. K. S.) Multimedialni večer ŠTANJEL - V galeriji Stolp na Vratih v Štanjelu bodo v soboto, 1. julija, ob 20.30 uri odprti razstavo barvnih in čmobetih fotografij, ki so jih pripraviti člani sežanskega fotokrozka Žarek, ki deluje pod vodstvom Vilme Colja drugo leto pri Ljudski univerzi v Sežani, in člani fotokrožka Trst 80, ki uspešno in neprekinjeno deluje že več kot dvajset let in ga sestavljajo prijatelji fotografije. Na otvoritvi razstave bosta v kulturnem programu nastopila harmonikarja Matija Tavčar in Sandi Vrabec, sledila pa bo projekcija diapozitivov ob glasbi. Celoten projekt so pripraviti Elektra - salon svetil, Avs in Foto Art Sežana. (O. K. S.) Tekmovanje harmonikarjev MAJCNI - Sežanski klub Kraška harmonika je dan državnosti tudi tokrat počastil z izbirnim tekmovanjem za Zlato harmoniko Ljubečna 95, ki se je odvijalo prav na praznik v kraški vasici Majcni. Udeležilo se ga je kar 21 godcev na diatonično harmoniko iz Slovenije in onstran meje. Razveseljivo je, da za ta priljubljen ljudski inštrument poprime vedno vec mladih in tako je v prvi kategoriji, kjer so nastopiti godci do 16 let, nastopilo kar devet tekmovalcev. Milan Brecelj, predsednik organizacijskega odbora Zlata harmonika Ljubečna 95, je pou-daril, da ta glasbena prireditev, ki jo je v 15 letih spoznalo že več kot 150 držav sveta, doživlja pravo renesanso. Organizatorji so letos pripraviti nekatere spremembe, ki so plod dolgoletnih izkušenj. Vse, ki ljubijo »irajtonarico«, je povabil na finalno tekmovanje, ki se bo odvijalo od 8. do 10. septembra v Ljubečni. Tako Majcni postajajo prvo mesto, kjer se že 10 let zapored zbirajo godci na diatonično harmoniko na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečna, za kar gre zasluga prav sežanskemu klubu Kraška harmonika in njegovemu predsedniku Ludviku Žiberni. (O. K. S.) ® RAI1 g? RETE 4 6.45 9.05 12.25 12.35 13.30 14.20 16.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 23.10 23.15 24.00 0.30 0.40 1.10 1.25 2.40 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Papež Janez Pavel 2. daruje maSo za Sv. Petra in Pavla ob priliki obiska ekumenskega patriarha Bartolomeja 1. Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: Sedotta e abbando-nata (kom., It. '64, i. S. Sandrelli, S. Urzi) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in Šport Variete: Beato ha le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Laura Laurenzi) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Renesančna kultura - La stan-za del Principe Aktualno: Sottovoce Variete: Canzonisima '73 Album: Elena Giusti F RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 TisoC umetnin Otroški variete, vmes nan. in risanke Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2 33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie Disneyl, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Film: Jekill e Hyde (Fant., ZDa-VB '90, i. M. Caine, Cheryl Ladd) Dnevnik Vabilo na festival v Spo-letu Šport in vreme Sereno variabile Dvojni obraz pravice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Star Trek Kronika v Živo: Pod vulkanom Dnevnik in vreme Film: Americano rosso (kom.. It. ’90) RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Rossellini, dok.. Potovanje po Italiji, Vodic za izbiro fakultete, itd. Dnevnik, delo, okolje Znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Zenske v glasbi Deželne \resti, dnevnik TGR Regione 7 Šport: kotalkanje, namizni tenis, mali nogomet, kolesarstvo Potovanje po Italiji Film: L’ intervista (kom., It. '87, r. F. Fellini) Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Film: Sapore di mare 2 (kom., It. '83, i. E. Gior-gi), vmes sketch La palli-na bianca (Toth) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero Pregled tiska in vreme 7.00 7.30 14.00 14.45 17.10 20.45 22.50 0.50 1.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. Mai dire si, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Pieta per chi cade (dram., It. ’54) Aktualno: Perdonami , 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Film: Un amore passeg-gero (kom., ZDA ’90, i. T. Berenger, E. Perkins) Film: Dramma della gelo-sia, tutti i particolari in cronaca (kom.. It. '69, i. M. Mastroianni), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock @ CANALE5 Na prvi shani Maurizio Costanzo Show Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.15 Amarsi Nan.: Pappa e... ciccia, 15.30 La tata Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Chi trova un amico hova un tesoro (kom., It. ’81, i. T. Hill, B. Spencer) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 I Ohoski variete Sl Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Šport studio 5 Variete za najmlajse IM Odprti studio $ Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider , 17.45 Primi baci, 18.20 Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Assassino nato -The Killing Machine (dram., ZDA '94, i. M. Ironside, J. Wincott) Film: Chinatown Con-nection (pust., ZDA '90, i. B. Ly, L. Majors jr.) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Sgarbi quotidiani S TELE 4 13.30 20.30 22.35 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Hondo (vestern) TV film: The Love Tapes (•) MONTECARLO 14.00 14.10 19.30 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.50. 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Nel fango della pe-riferia (dram., ZDA ’56) Variete: T.r.i.b.u. Film: Stormy Monday Variete: Tappeto volante 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Podobe Dnevnik IT SLOVENIJA 1 10.25 10.35 10.45 11.15 13.00 16.55 17.00 17.10 18.40 19.13 19.30 20.05 21.05 21.55 22.00 22.15 22.35 22.50 23.20 Čarodejev klobuk, 5., zadnji del otroške nadaljevanke O. J.: Zdravo, NLP Odkrivanje zemlje, ponovitev 7/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev Poročila Zgodbe iz malega mesta, ponovitev 3., zadnjega dela finske drame TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Fallerjevi, 4. del nemške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex 13/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova VeCen sanjač, 25/28 del ameriške nanizanke Škrlatno pismo Novo življenje, 14/16 del ameriške nadaljevanke Zasilni izhod IT SLOVENIJA 2 15.25 15.55 16.40 17.00 18.00 18.05 18.45 19.05 19.15 20.05 21.10 22.30 Kinoteka: Ciklus filmov J. Arnolda: Mož, Id se je manjšal, ameriški (čb) film V vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev Princ z Bel - Adra, 12/24 del ameriške nanizanke Novo življenje, 13/16 del ameriške nadaljevanke TV dnevnik 1 Regionalni studio Maribor Že veste Majne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Povečeva: Ženska Lažnjivka, slovenski film Oči kritike S KANALA 10.15 11.05 11.35 16.20 16.35 17.10 18.15 18.45 19.00 19.05 19.10 Luč svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih, ponovitev A - shop. Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Dance session, ponovitev Karma, ponovitev Generacije transforme-rjev II, ponovitev A -shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 458. del Q Magnetoskop i$lil Pred poroto, 50. del Vreme Ženska z dvema obrazo- 22.35 23.25 00.05 ma. ameriški hiler, 2. del Pariš, ponovitev 9. dela Kino, kino, kino Spot tedna © Koper 16.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.25 21.30 21.50 22.15 22.30 Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije, 2/13 del lutkovne serije Grdina v lisičji hišici Zamejski porheti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Euronevvs Atelier, 1/8 del nanizanke, Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio Rezija: Vito Molinari Odprte shani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja (□MF Avstrija 1 06.30 09.00 09.45 11.30 13.00 15.35 16.30 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 19.53- 20.00 20.15 21.10 22.10 23.00 00.30 04.30 Ohoski program Umor, je napisala Knight Rider Dr. Stefan Frank ponovitev Ohoski program Vesoljska ladja Enterprise Odkar so ljudje Knight Rider, Skrivnostni uhan Shašno prijazna družina Ljubezenska noc Zlata palača Ne Cisto tako kot v starih časih Grad ob Vrbskem jezeru Lov na sliko Pri Huxtablovih Če si majhen, nisi nihče Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Bavarec na otoku Riigen Potapljanje ladij Najboljši reklamni spoti, podelitev nagrad za najboljše spote 1994 Detektivki iz Haburga Črni ponedeljek V znamenju ljubezni, avstrijski film Režija: Kathe Kratz Igrajo: Sybille Cannoni-ca, Matthias Freihof, FIo-rin Zemfirescu in drugi Nagrada Ingeborg Bach-mami 1995 Vso pot domov, ameriški film, 1962 MFAvstrija 2 10.05 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 20.35 21.00 21.10 22.00 22.30 23.00 23.50 01.10 angel na zemlji, nemška komedija, 1959 Glavna vloga: Romy Schneider Cas v sliki Poročila, ponovitev Zemlja in ljudje Dr. Trapper John Neozdravljivo bolan Umor, je napisala, Smrtonosni rodeo Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstiji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Pri gledališkem krčmarju Zagnanec Nevaren pes Kuharski mojstri Nori par Cas v sliki 2 Šiling Ohoci morilci v ZDA Oboroženi najstniki Orel in lev Od naroda k rasi in nazaj VideonoC I! mm® Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Prireditve; 8.45 Radio most: 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazzy; 21.00 Proti etru: 22.20 Mala nočna. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenščina; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. 22.30 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d1taly; U.00 Kulturna odd.;U.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; ll.OO Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;l6.l0 Spoznajmo Cankarjev dom; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; U.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14/30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski progr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.. Radio Študent 8.00 RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije St Napovedi (kinotečni filmi); 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Data Di-rect; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja: M. Magajna; 8.40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Doktor Živago (B. Pasternak, r. M. Prepeluh, 4.); 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Born in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični la-bum: teden S. Prokofjeva; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.50 Orkestralna glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10- 19.00 Rož-Podjuna - Žila. "r NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 29. junija 1995 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA KRIŽANKE V soboto, 8. julija, ob 21. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. V nedeljo, 9. julija, ob 21. uri: G. Verdi -NABUCCO. V sredo, 12. julija, ob 21. uri: GISELLE, predpremiera. GALERIJA SOU KAPELICA, tel.: 061/45 30 77 V petek, 30. junija, ob 21. uri: PRSI, OKI-TENE Z VENCI VRTNIC. LGL, tel.: 061/ 314-066 Danes, 29. junija, ob 18. uri: Z. Krilic - JAJCE. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 29. junija, ob 21. uri: O. Zupančič - VERONIKA DESENISKA, za abonma sobotni večerni II, izven. Predstava bo Se v petek, 30. junija, ob isti uri, za abonma torek, izven in v torek, 4. julija, ob isti uri, za abonma premiera I in izven. KOPER Danes, 29. junija, Martincev trg ob 19. uri: OSAPSKE ŠTORIJE v izvedbi Gledališke skupine Osp. MARIBOR SNG D.RAMA, tel.: 062/ 221-206 V soboto, 1. julija, Slomškov trg pred gledališčem ob 21. uri: PRVA POLETNA NOC DRAME - Predstavitev nove repertoarne podobe Drame v sezoni 95/96. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 29. junija, ob 21.30: J. Strauss -PLES KADETOV, balet. V nedeljo, 2. julija, ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA. Gostovanje na festivalu Lent 95. V ponedeljek, 3. junija, ob 21.30: G. Verdi -RIGOLETTO NA DRAVI - LENT V petek, 30. junija, ob 19. uri: PEKOVSKA SODBA. Gledališče Ane Monro. LGM, tel.: 062/ 26-748 V nedeljo, 2. julija, atrij mariborskega gradu ob 11. uri: Nace Simončič - VELIKI KIKIRIKI. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 30. junija, ob 21. uri: RIGOLETTO. Opera in balet SNG Maribor. V ponedeljek, 3. julija, ob 21.30: DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA. PTUJ GLEDALIŠČE PTUJ V petek, 30. junija, ob 20. uri: PRAVA REC. Teater Gromki. Ob 20. uri (pred gledališčem): MATJAŽ PIKALO IN AUTODAFE. KRANJ Kranjsko gledališče Cez cesto je skupaj z Dramo Rečan iz Trenta pripravilo zanimiv gledališki dogodek, ki se bo odvijal v starem pokritem bazenu v Kranju. Mrožkov Poletni dan boste prvič preživeli v Sloveniji danes, 29., in v petek, 30. junija, ob 22. uri. LUTKE BREZ MEJA - BLED 95 danes. 29. junija 15. uri: otvoritev lutkovnega festivala; 16. uri: nastop italijanskih lutkarjev; 17. uri: nastop lutovnega gledališča GM Jesenice, 2premiera lutkovne igrice FONFEK FI-JE; 17.30: nastop glasbene skupine HP-TOP. v petek. 30. iuniia 15. uri: nastop lutkovnega gledahsca Papilu s predstavo Brundarija; 15.30: nastop Čarovnika SOvana; 16. uri: nastop lutkovnega gledališča GM Jesenice; 16.30: nastop klovnov; 17. uri: nastop avstrijske skupine; 17.30: nastop glasbene skupine. V galeriji Ilirija v Ljubljani je na ogled razstava fotografij 1+16 Tone Stojko, Brez naslova, 1976 GLASBA i mm mm «8 SLOVENIJA LJUBLJANA 36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Križanke in Cankarjev dom Danes, 29. junija, ob 20. uri: THE GEIU ALLEN TRIO in BILL EVANS 6- PUSH. Klub CD ob 24. uri: SLOVENSKI ROUND MID-NIGHT+JAM SESSION, QUATEBRIGA. V petek, 30. junija, ob 20. uri: MAX ROACH, ED-DIE PAIMERIOCTET. Klub CD ob 24 uri: SLOVENSKI ROUND MIDNI-GHT + JAM SESSION - ROK GOLOB S- STOP THE BAND. CANKARJEV DOM Danes, 29. junija, ob 20. uri: RESURRE-CTURIS. Glasbeni triptih na temo Cme maske, pesnitve Tineta Debeljaka. Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Marko Munih. KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 29. junija, ob 20. uri: koncert THE SPOONS. CAFE TEATER na Unionskem vrtu, tel.: 061/125 41 33 V petek, 30. junija, ob 21. uri: MIHA JAZZ BINSEK in njegove legende. BLED V petek, 30. junija, Cerkev Sv. Martina ob 20.30: koncert GODALNEGA KVARTETA SANKT-PETERSBURG MOZARTEUM. KAMNIK GRAD ZAPRICE V petek, 30. junija, ob 20.30: koncert MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KRANJ in MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA TITAN KAMNIK. KOPER V petek, 30. junija, vrt slovenskega Kopra ob 20.30: koncert MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA OBALA KOPER. ROGAŠKA SLATINA Danes, 29. junija, ob 20.30: koncertu. Poletne sole za ucence klavirja, violine in violončela. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na sporedu od 4. julija do 13. avgusta. Festival bodo otvorili z Lebarjevo opereto »Dežela smehljaja« (11 paese del sorri-so). Pod vodstvom Tiziana Severinija bodo nastopili orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Premierska predstava bo v torek, 4. julija, ob 20.30 (red A). Ponovitve bodo trajale do 8. julija. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti: V ponedeljek, 3. julija, ob 20.30 - Koncert pianistke Elizavete Chaverdian. Na programu Schumann, Luszt in Rachmaninov. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Grad sv. Justa V nedeljo, 2. julija, ob 21. uri »II posti-no«. Rezija Michael Redford. Nastopa Massimo Troisi. V ponedeljek, 3. julija, ob 21.00 - »Prago-la e cioccolata», rezlja T. Gutierez Alea e J. Carlos Tablo. Igrajo J. Perrugoria in V. Cruz. MILJE Gledališče Verdi Interativni prostor - Do 1. julija od 18.00 do 22.00 poleg gledaliških predstav bo možno povezovanje v mrežo Internet. Na sporedu so tudi tri predstave in sicer 30. t.m., ob 21.30 bo nastopil imitator E. Marchetto, 1.7. Bustric bo predstavil Napoleona in v nedeljo, 2.7. bo na sporedu koncert skupine Tony e i volumi. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (od 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini, nazije za Slovence. ŠENTJANŽ Slovenska prosv.zveza: Jutri, 30. t.m., ob 20.00 -Predavanje »Kako naj bi živeli s kulturno dediščino v sodobnem svetu?« Predava prof. dr.Janez Bogataj. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA KOPER CENTER ZA GLASBENO VZGOJO, Gallusova 2 Danes, 29. junija, ob 19.30: predstavitev knjig založbe Nova revija: GEORGES BATARL - Zgodba o oCesu, ARTHUR SCHNITZLER - Poročnik Gnstl, Gospodična Else in Slovenska kronika XX. stoletja. Knjige bodo predstavili: Jaroslav Skrusny, Mira Miladinovič-Zalaznik, Marjan Drnovšek in Niko Grafenauer. JESENICE KOSOVA GRAŠČINA, Titova 64 Danes. 29. junija, ob 18.30: predavanje z diapozitivi o prostorski problematiki mesta ZASNOVA ZELENEGA SISTEMA JESENIC Z VIDIKA SANACIJE MESTA. POLETJE V STARI LJUBLJANI Danes. 29. iuniia: ob 18. uri, Dvomi trg Lutkovna predstava: Medena pravljica ob 21. uri, Atrij Magistrata koncert Olga Gracelj - sopran in Trio Lorenz ob 22. uri, Trubarjev antikvariat Večer poezije Lili Novy v izvedbi Barbare BAB RADKERSBURG -GORNJA RADGONA MEJA NA REKI Danes, 29. junija, Kurbotel im Park, Rad Radkersburg, ob 20. uri: literarni večer, ICH GRENZ NOCH AN EIN WORT UND ANEMANDRES LAND. Hauptschule Rad Radkersburg, ob 11. uri: HUGO WOLF IN SODOBNIKI. V petek, 30. junija, grad Gornja Radgona ob 11. uri: literarni večer, Feri Lainscek -Penzion Evropa (v slovenščini in nemščini). Hauptschule Rad Radkersburg, ob 19.30: KONCERT NAGRAJENCEV 1. MEDNARODNEGA TEKMOVANJA V PETJU FER-RUCCIO TAGUAVINI. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska galerija: do 16. julija si lahko ogle- Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in date razstavo, ki je posvečena italijanskemu Vera VVagner« (Ul. del Monte 5) opernemu pevcu Enzu de Muro z naslovom Do 31. julija je na ogled razstava ob 50. »II magico splendor lo sguardo abbaglia« obletnici smrti Ane Frank. (Magični blesk privablja pogled). LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. julija. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Danes, 29. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave IZIDORJA URBANČIČA. GALERIJA ARS, Čevljarska ulica 2 Danes, 29. junija, bo oo 19. uri otvoritev razstave ARHITEKT V RISBI. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška c. 40 RIGLERJA, GNILSAKA, MARJANA KUKECA, TONETA MARCANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MI- ------------- -----------miTEj KELJA, TONETA STOJKA, in JOCA ŽNIDERŠIČA. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 29. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik na svilo, akvarelov, olj in aranžmajev MARJETE ZAJEC. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA DVORNI TRG, Dvomi trg 2 Razstava NAGRAJENCEV E. BIENALA SLOVENSKE GRAFIKE - NOVO MESTO je na ogled do 5. julija. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Danes, 29. junija, bo ob 20. uri otvoritev razstave ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA KAMNIK. Razstava bo na ogled do 15. julija. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Danes, 29. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij BORISA SKALINA. Razstava bo na ogled do 13. julija. KI CENTER KRIŽANKE, Trg fran. revolucije 7 Razstava ARHITEKTURNI MUZEJ - HIŠA ARHITEKTURE OB PLEČNIKOVI HIŠI V LJUBLJANI je na ogled do 8. julija. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. GALERIJA KOS (v pasaži Nebotičnika) Razstava risb IVE ŠUBICA je na ogled do 14. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. MARIBOR GALERIJA DLUM, Židovski trg 10 Razstava plastik VOJKA STUHECA je na ogled do 25. julija. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Kraigherjeva 3 Razstava BRANKA LENARTA fotografije (1972-1993) je na ogled do 22. julija. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PHILUPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija. SLOVENJ GRADEC Razstava fotografij STANETA JERŠIČA je na ogled do 1. avgusta. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava slik LOJZETA CEMAZARJA. TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa Danes, 29. t. m., ob 21. uri -večer blues glasbe iz New Orleansa z Andyjem J. Fore-stom. Trg Unita V Četrtek, 6. julija, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«. KRIŽ Dom A. Sirk Koncerta »Jazz in jaz» -V torek, 4.julija, bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz in 7. julija pa skupina Allione trio. MILAN Stadion San Siro V petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Itaba do 6. julija, ob 12. uri, na tel. St. 144.88.2903. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je ria ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Tommaseo: Do 3. julija je na ogled razstava »Računalniški izrazi«, razstavljajo Galmonte, Hmeljak, Moschik, Kundlinger in Spizzichino. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e ffattali«. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESUAN Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do da-nes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« HiSa umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Guntherja Brusa. Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltlierja. ROŽEK Galerija Sikoronja Do 2. julija razstavlja Ivo Prančič. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj*. 28. junij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana A banka Koper A banka Nova Gorica Banka Celje d.d., t: 063/431-000 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 Come 2 us 81,65 81,90 11,50 11,61 6,95 7,15 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditansfalf d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,80 81,84 11,57 11,59 7,04 7,06 Kompas Hertz Celje 81,80 82,00 11,54 11,64 6,90 7,05 Tel: 063/26315, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,80 82,10 11,54 11,59 6,90 7,05 Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,80 82,00 11,50 11,59 6,90 7,05 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,80 82,00 11,50 11,59 6,90 7,05 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 81,80 82,00 11,50 11,59 6,90 7,05 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,80 82,00 11,50 11,59 6,90 7,05 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,80 82,00 11,50 11,59 6,90 7,05 Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,00 11,40 11,75 6,70 7,30 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 81,60 81,95 11,40 11,60 6,97 6,07 Ljudska banka d.d.LJ.t: 13-11-009 81,60 82,20 11,50 11,65 6,90 7,15 Poštna banka Slovenije 79,90 81,95 10,50 11,60 6,40 7,25 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,74 81,79 11,58 11,59 7,03 7,06 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,65 81,73 11,53 11,59 7,00 7,04 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,90 82,10 11,53 11,63 6,95 7,30 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,80 81,95 11,58 11,60 6,92 7,15 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,90 82,15 11,59 11,73 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,56 81,89 11,45 11,59 6,97 7,04 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,55 81,89 11,50 11,64 6,95 7,15 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,70 81,95 11,50 11,65 6,90 7,25 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,30 82,00 11,48 11,67 6,90 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 28. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1588,00 1652,00 nemška marka 1148,00 1195,00 francoski frank 327,00 340,00 holandski gulden 1028,00 1069,00 belgijski frank 56,00 58,30 funt šterling 2523,00 2626,00 irski šterling 2594,00 2699,00 danska krona 295,00 307,00 grška drahma 7,00 7,40 kanadski dolar 1158,00 1205,00 japonski jen 18,90 19,70 švicarski frank 1390,00 1447,00 avstrijski šiling 163,60 170,30 norveška krona 258,00 268,00 švedska krona 220,00 229,00 portugalski escudo 10,90 11,30 španska pezeta 13,20 13,70 avstralski dolar 1139,00 1186,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 28. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1601,00 1646,00 nemška marka 1163,00 1183,00 francoski frank 329,00 339,00 holandski gulden 1033,00 1051,00 belgijski frank 56,30 57,50 funt šterling 2535,00 2605,00 irski šterling 2608,00 2693,00 danska krona 296,00 304,00 grška drahma 7,10 7,70 kanadski dolar 1163,00 1198,00 švicarski frank 1405,00 1435,00 avstrijski šiling 164,50 168,50 slovenski tolar 13,40 14,20 20. JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,40 14,20 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 ' 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0,9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona - 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 29.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8137 8138 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje. V Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 y MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 122 z dne 28. 6. 1995 - Tečaji veljajo od 29. 6. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Non/eška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling . frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 80,5567 1153,6138 394,5698 81,8424 2076,6022 2645,7433 2309,2557 8112,0445 6,9066 133,1511 7242,4333 1819,0448 76,6832 1551,1041 9802,1890 178,0999 112,6925 149,3874 92,8505 80,7991 1157,0851 395,7571 82,0887 2082,8508 2653,7044 2316,2043 8136,4539 50,0473 184,2907 6,9274 2257,8822 133,5518 7264,2260 1824,5184 76,9139 1555,7714 9831,6841 178,6358 113,0316 149,8369 93,1299 81,04115 1160,5564 396,9444 82,3350 2089,0994 2661,6655 2323,1529 8160,8633 50,1974 184,8436 6,9482 133,9525 7286,0187 1829,9920 77,1446 1560,4387 9861,1792 179,1717 113,3707 150,2864 93,4093 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29.6.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 842,806 804,086 1,646,893 98 99,15377= 94.5984% 96.8760% 170,000 84,281 80,409 164,689 Tečajnica borznega trga št.: 119 Datum: 28. 6. 1995 LJUBLJANSKA ULSUANA STOrt UCHANCL nc Vrednost. papir Is- ex kupon št.aa[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Mm. Josrr 3ŠZE «i r.V.V ■BBS m 796 (4.5.93) 11.306 ,03- 28.6. 11.500 11.800 11.310 11.300 294 m 1.000 (6.6.94) 12.483 2,76- 28.6. 12,300 12.500 12.940 12.270 10.236 SAL 500 (7)(29.8.94j 19.190 2,70 28.6. 18.730 19.190 19.190 19.190 -192 SKBR 458 116.5.94.) 27.214* 6,58- 28.6. 26.390 29.490 26.220 56741 M£ sza iSOl 8,0 4.|31.12.94l 97,5 28.6. 98,9 100,0 100,0 100,0 97 m 9,5 8.(1.10.941 103,7 ,05 28.6. 103,4 103,6 103,8 1035 167.157 LS08 5,0 3.130.11.94] 84,1 ,85- 28.6. 84,0 85,0 84,5 84,0 40.010 1S11 7,0 4.(15.1.95) 94,0 26.6. 90,0 94,5 1SL1D 8,0 4.|31.12.94l 98,4 26.6. 97,9 1SL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,1 20.6. 103,0 SKB! 10,0 4.(1.11.94) 97,4 ,51- 28.6. 97,1 98,0 97,5 97,0 1.017 2SE IfICTi* LBBB BTBR 11.202 1,13- 28.6. 10.540 11.000 11.250 11.150 246 1AD 10.000 (1.6.94.) 28.6. 84.400 86.000 84.800 84.050 27.316 Mi M 13.348 1,81 28.6. 13.200 13.600 13.500 13.200 1.068 m 19.818 3,80- 28.6. 21.950 20.000 19.650 206.110 MR 14.800A 9,63 28.6. 15.4M 14.800 14.800 15 m 218 (30.3.93.1 8.679 ,40 28.6 8.510 8.800 8.800 8.580 1,354 « 4.000 Miomj 3.208 1,93- 28.6. 3.120 3.196 3.329 3.103 24.534 im (5) 702,9 ,57- 28.6. 700,0 714,0 719,0 697,0 3.982 Rim HTKITI fflTP 4000 (23.5.94) 26.161" 26.6. 28.000 TNP 27.353" 21.6. 30.000 1GSP (6) 610,0 ,42 ' 28.6. 611,0 660,0 610,0 610,0 43 UBKP 7.437" 22.6. 9.990 UP 40.900 31.5. 40.300 41.450 MK STKIH iHTTPT LEK 12,0 4.(1.11.94) 99,0 15.6. 96,2 KG 11,0 4.(1.1.95i 91,5 1,80 29.6. 91,1 91,5 91,5 53 =CE 12,0 6.(1.12.94) 99,5 26.6. 99,5 101,5 TM 10,0 1.(1.6.941 99,1 ,123 28.6. 99,0 99,5 99,3 99,0 239 ISGSl 10,0 4.(1.6.94j 31,0 26.6. 31,0 43,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 119/95-28. 6. 1995 Vrednost. obr. papir m.div. ex kupon 5t.da[(3) enotni % tečaj sprem datum povpraš ponudba | Max. Min. prav 1000 srr GEAR GRDO HBR0 m RDR0 RGSR 119 (8.3.94.) 4.171 7.500 2.639 3.250A 14.200 300,0 ,46 3,44- 9,16 19.6. 22.6. 28.6. 28.6. 14.5. 28.6. 2.560 6.500 2.610 3.000 10.100 300.0 3.900 7.500 3.990 3.250 11.500 350,0 2.651 3.250 301,0 2.610 3.250 293,0 71 8.762 219 IttT.riTT HBP0 JOKBPI KBPP UBKC 2.930A 30.000 3.587 ,06 28.6. 21.6. 27.6. 2.410 16.000 18.000 3.110 3.099 30.000 im 2.930 2.930 62 iiTffi GORO LOK KLjO OSMO 3LS0 ONM OPO UBKK mo 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6(1.2.95| 2.(15.4.95) (1.10.94) 100,OA 92.0 94.1 85.1 88.1 93.0 90.1 100,0 98,5 ,86- 2,07- 28.6. 266. 27.6. 23.6. 28.6 27.6 28.6. 19.3. 30.1. 98.2 88,0 94.0 80.0 85J 92,5 88.2 25.0 98.0 100,5 94.9 98.0 87.2 93.3 91.9 100.0 100,0 86,9 91,0 100,0 85,1 90.0 9 1.257 2.564 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (* SIT) 120 dnevni |v SIT) 94,1 19.4. * Timmun BSB3breznak.bona(l. 12.95) delnakbona(vSn)NBS3 delnak.bona(vSIT)NBS2 95,1A 14.942 3.903 ,02 5,96 19,73- 28.6. 28.6. 28.6 95,0 14.830 3.630 95,2 15.240 3.769 95,1 16000 4.500 95,1 16650 3.400 53.741 79.640 17.247 n»:k« 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 98,3 5.6. CD, 28.6.95 prejšnji d T d% 0DI 1.031,64 1.034,10 -2,46 -0,24 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-stotm (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izpladlo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. junija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor ru deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih p noseben 1157,5894 2317,4580 8140,0000 6,9306 178,7544 113,0646 »slih je moZno odsi doaovor. 1160,4336 2323,1520 8160,0000 7,9474 179,1936 113,3424 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 panje. 81,63 * Tečajna lista za odkup in proddjo deviz podjetij Tečaj velja dne 29. juniia 1995 od 00.00 do 24. ure .banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx vefavm' tečqnid Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025-ocfetotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri več^i prSvih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi Bčaji veljajo zc upir se tečaj kupovati in pogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,41 igi srednjih teča metje Banke Slov 3 ockup ptivov i joloči vsporazurr xodajati tujo vok a ali prodaje. 81,60 81,60 81,65 81.59 81.60 ev po trenutno 3nije povečano prodajo deviz XJ. jto po objavfje- /0 ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A . D i a z 2 M i I a n o I tel.: 0039 2 864 65300 faz: 0039 2 864 65358| MILANSKI DEVIZNI TRG 28. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1631,780 — ECU — 2164,070 — nemška marka — 1175,380 — francoski frank — 334,550 — funt šterling — 2583,430 — holandski gulden — 1049,380 — belgijski frank — 57,170 — španska pezeta 13,456 — danska krona — 300,010 irski funt — 2662,410 — grška drahma — 7,228 — portugalski escudo — 11,113 — kanadski dolar — 1185,710 — japonski jen — 19,295 — švicarski frank 1420,170 avstrijski šiling — 167,140 — norveška krona — 263,590 — švedska krona 224,520 finska marka — 383,230 — avstralski dolar — 1166,230 — 14. JUNIJ 1995 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7000 10,2000 kanadski dolar 7,0500 7,4500 funt šterling 15,5500 16,3500 Švicarski frank 834,0000 866,0000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,5900 0,6240 danska krona 177,5000 185,5000 non/eška krona 156,0000 163,0000 švedska krona 134,7000 141,3000 finska marka 226,0000 236,0000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 11,4000 11,9000 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna 188,00 215,00 Tečaj velja za 100 enot. pri prvih treh pa za 1 enoto valute. TENIS / TRETJI DAN V VVIMBLEDONU NOVICE Izpadla peta nosilka Pierce, med moškimi brez presenečenj Ivaniševič zlahka odpravil Starka Sampras pa domačega upa LONDON - Tretji dan teniškega turnirja v Wim-bledonu je minil brez presenečenj. Izjemo predstavlja izločitev pete nosilke v ženski konkurecni, Francozinje Mary Pierce, ki po izredni lanski sezoni spet igra nekoliko slabse. Tolažiti se ne more niti z dejstvom, da jo je izločila rojakinja Natahlie Tauziat, ki je kljub vsemu 20. igralka na svetu in ji igra na travnatih površinah dokaj leži, če vemo, da je prejšnjo soboto osvojila turnir v Eastboumeu. Niti poraz 12. nosilke Amy Fra-zierove ne sme presenečati, saj se Romunka Spirlea počasi, a vztrajno vžpenja proti vrhu Zenske teniske lestvice. Lanska zmagovalka VVimbledona Con-chita Martinez se je morala proti 18-letni Nemki Jani Kandarr, hčerki slovite atletinje Petre Vogt, precej truditi, saj je nasprotnici prepustila sedem iger. V moški konkurenci je Hrvat Goran Ivaniševič z dobro igro premagal Američana Starka, ki je zanj večkrat neugoden nasprotnik. Hrvat je, kajpak, odlično serviral (21 asov), zelo dobro pa je tokrat tudi vračal udarce na nasprotnikovem servisu. Ivaniševič je prepričan, da je v izjemni formi in da je tudi psihološko dovolj trden, čeprav to vsem razlaga že nekaj let, v ključnih trenutkih pa mu živci še vedno popuščajo. Razmeroma brez težav je zmagal tudi Pete Sampras, ki je med gledalce poslal mladega upa britanskega tenisa Tima Henma-na, 174. na svetovni jakostni lestvici. V drugem setu se je mladi Anglež enakovredno upiral Američanu, vendar Se ni sposoben dobro odigrati tri sete. Izidi 2. kroga - moški: Kafelnikov (Rus, 6) - Kar-bacher (Nem) 6:4, 6:4, 7:5; Delaitre (Fra) - Thoms (Nem) 6:3, 6:4, 6:4; Ivaniševič (Hrv, 4) - Stark (ZDA) 6:4, 6:2, 7:6 (7:5); Sampras (ZDA, 2) - Henman (VB) 6:2, 6:3, 7:6 (7:3); Martin (ZDA) - Nestor (Kan) 6:4, 7:6 (7:3), 6:3; Volkov (Rus) - Gloria (ZDA) 1:6, 6:1, 6:2, 6:7 (4:7), 6:4; Krickstein (ZDA) - Kucera (Sik) 6:0, 7:6 (7:5), 7:6 (8:6); Carbo-nell (Spa) - Shelton (ZDA) 6:4, 6:1, .6:3; Rostagno (ZDA) - Jonsson (Sve) 6:1, 6:2, 7:5; Boetsch (Fra) - Ho (ZDA) 6:4, 3:6, 6:2, 7:6 (7:4); Joyce (ZDA) - Burillo (Spa) 7:6 (9:7), 6:4, 6:1; VVilkinson (VB) - Maclagan (VB) 6:1, 6:0, 6:2; Frana (Arg) - Jarryd (Sve) 6:1, 6:2, 6:4; Matsuoka (Jap) -Knowles (Bah) 6:1, 6:4, 6:2; Palmer (ZDA) - Fetter-lein (Dan) 6:3, 7:6 (7:0), 6:3. Ženske: Huber (Nem, 9) - Reinstadler (Avt) 6:2, 7:6 (7:5); Martinez (Spa, 3) -Kandarr (Nem) 6:4, 6:3; Sanchez-Vicario (Spa, 2) -Endo (Jap) 7:5, 6:2; Tauziat (Fra) - Pierce (Fra, 5) 6:4, 3:6, 6:1; Sabatini (Arg, 8) -Farina (Ita) 6:2, 6:2; Garri-son-Jackson (ZDA) - Reina-ch (JAR) 6:4, 6:2; Feber (Bel) - Monami (Bel) 7:5, 6:0; Rajmond (ZDA) - Mc-Quillan (Avs) 6:4, 6:2; Spirlea (Rom) - Frazier (ZDA) 6:3, 6:1; Zrubakova (Sik) - Courtois (Bel) 6:3, 6:2; Stafford (ZDA) - Te-mesvari (Madž) 7:5, 6:2; Kamstra (Niz) - Cacic (ZDA) 7:5, 7:6 (9:7); Sawa-matsu (Jap, 14) - Strand-lund (Sve) 3:6, 6:4, 6:0; Ba-suki (Ind) - Nagatsuka (Jap) 7:5, 6:0. Sanjske dvojice Grai-Navratnova le ne bo LONDON (STA/dpa) -Nemka Steffi Graf in Američanka Martina Navratilova na tretjem letošnjem Grand slam teniškem turnirju v VVimbledonu le ne bosta skupaj zaigrali v igri dvojic. Novico, ki je mnoge precej presenetila, so organizatorji sporočili včeraj oz. javno razobesili na »črni oglasni deski« pred novinarskimi prostori vvimbledonskega teniškega centra. O tem, da bosta Grafova in Navratilova zaigrali v ženskih dvojicah, se je pred tekmovanjem veliko govorilo in pisalo. Tekmovalki sta se tudi uradno prijavili in vsi so z nestrpnostjo pričakovali prvi obračun omenjenih tenisačic, ki sta z velikimi črkami zapisani v zgodovino tenisa. Za Navratilovo bi bil hkrati to eden zadnjih nastopov v karieri nasploh. Slednja se je že pred tem poslovila s tekmovanj v posamični konkurenci in se na turnirjih oz. reprezentančnih nastopih pojavlja le še v igri dvojic. Kaj bil vzrok te nenadne odločitve se še natanko ne ve, Grafove. Nemka je še ne dolgo tega imela težjo poškodbo roke, zaradi tega je nekaj časa tudi ni bilo na tekmovalnih prizoriščih, nastop v posamični in konkurenci dvojic na tako velikem in pomembnem tekmovanju pa bi bil ta čas za Grafovo bržkone prevelik napor. HELSINKI - Na sinočnjem atletskem mitingu Grand prix v Helsinkih so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Moški, 1500 m: 1. Martin Johns (Nzl) 3:40, 66; 2. Cri-stina Cushign-Murray (Zda) 3:42, 12, 3. Ken Nason (Irs) 3:42, 55.400 m z ovirami: 1. Mitchell (Zda) 49, 29, 2. Vadim Zadinov (Mol) 49, 84, 3. Rohan Robinson (Avs) 50, 04.100 m: 1. Fredericks (Nam) 10,10; 2. Braithvvaite (Vbr) 10, 22, 3. Julian Gol-ding (Vbr) 10, 30. 400 mf Damell Hall (Zda) 45, 32, 2. Adrian Patridc 8 Vbr) 46,02, 3. Ivvan Thomas (Vbr) 46, 03. 5000 m: 1. Larbi Zeroual (Mar) 13:20, 20, 2. Gormac Finerty (Irs) 13:21, 50, 3. Hendirk Ramala (Jar) 13:24, 78. 110 m z ovirami: 1. Tony Jarret (Vbr) 13, 13, 2. Roger Kingdom (Zda) 13, 19, 2. Igor Kovacs (Sik) 13, 38. Krogla: 1. Mika Halvah 8fin) 20, 71,2. Charles Hun-ter (Zda) 20, 62, 3. Oliver Buder (Nem) 20, 03. 200 m: 1. Geir Mbn (Nor) 20, 40, 2. Anthuan Maybank (Zda) 20, 59, 3. Kevin Little (Zda) 20, 68. 800 m: 1. Vebjorn Rodal (Nor) 1:46, 36, 2. Tony Parilla (Zda) 1:46, 81, 3. Tor Odegaard (Nor) 1:47, 66. Kopje: 1. Seppo Raty (Fin) 83, 94, 2. Ham Hakka-rainen (Fin) 83, 38, 3. Aki Parviainen (Fin) 81, 30. Palica: 1. Victro Cistjakov (Rus) 5, 85, 2. Maxim Tarasov (Rus) 5, 80, 3. Pat Man-son (Zda) 5, 75. Zenske, 200 nrl.Galina Malčugina (Rus) 22, 84, 2. Mary Onyali (Nig) 22, 91; 3. Sanna Hernesniemi (Fin) 23, 26. 800 m: 1. Kelly Holmes (Vbr) 2:00, 43, 2. Ljudmila Rogačova eRus) 2:00, 64, 3. Natalija Duhovna (Blr) 2:00, 77. Kopje: Nata-lija Siholenko (Blr) 66,22,2. Trine Hattestad (Nor) 63, 10, 3. Kinga Zsigmond (Mad) 61, 60. 5000: 1. Gabriela Szabo (Rom) 15:08, 64, 2. Annemari Sandell (Fin) 15:12, 77,3. Sara Wed-lund (Sve) 15:17, 97. Daljina: 1. Vikrotija Versinja (Ukr) 6, 64, 2. Nicole Boeg-man (Avs) 6, 61, 3. Valentina Gotovska (Lat) 6, 52. 400 m: 1. Lee Naylor (Avs) 52, 59, 2. Fatima Yusuf (Nig) 52, 88, 3. Solvi Meniseth (Nor) 53,05. Goran Ivaniševič je v 2. krogu brez težav zmagal (AP) ATLETIKA / HELSINKI Na nizkih ovirah Jarret (Vbr) boljši od Kingdoma (Zda) KOLESARSTVO / PRED ZAČETKOM FRANCOSKEGA TOURA To, kar je dobro za sponzorje, je naporno in nevarno za tekmovalce LONDON - Prevozi z vlaki, letali in avtomobili med posameznimi etapami postajajo vse večja nadloga za udeležence velikih kolesarskih prireditev. To, kar je dobro za sponzorje, je večinoma hudo naporno in celo nevarno za tekmovalce, ki jih takšni prevozi vržejo iz utečenega ritma. Štirikratni zmagovalec Toura Spanec Miguel In-durain je pred dvema letoma spoznal posledice prevoza z vlakom, ko je v klimatiziranem vagonu dobil prehlad in je moral zaključek Toura prevoziti z vročino 40 stopinj. Tudi letos se prevozom med posameznimi mesti ne bo mogoče izogniti. Tako se bo karavana kolesarjev dan pred prvo gorsko etapo iz Liega do Ženeve pripeljala z letalom, nato jih čaka še poldrugo uro dolga pot do hotelov, kjer bodo nastanje- ni, medtem ko bo spremljevalna karavana 1.500 vozil morala prevoziti kar 700 kilometrov. Dva tedna pozneje se bodo kolesarji s slovitim vlakom TGV prepeljali v bližino Pariza za zaključek dirke po Franciji. Prav vlaka TGV se spominja Američan Andy Hampsten (na sliki): »Potovanje z vlakom mi je načeloma všeč, saj se lahko sprehajaš, hrana v TGV pa je nekaj povsem drugega. Nekoč smo dobili zrezek, ki je bil sicer lepo zapečen, znotraj pa je bil Se globoko zmrznjen.« Grenko izkušnjo glede prevozov z letalom ima Urs Zimmerman, ki iz osebnih razlogov ni želel na letalo, temveč je rfamesto tega ure in ure presedel v avtomobilu na poti iz Nantesa v Pau in ko je naposled prišel na Start je izvedel, da je disk-vahficiran, ker ni uporabil * ■r k ' v in mkm uradnega prevoznega sredstva. Temu so se naslednji dan na Startu uprli vsi kolesarji in Zimmermana so naposled »rehabilitirali«, vendar Sele tedaj, ko je krivdo prevzel direktor ameriške ekipe Jim Ochovvicz, ki je bil zato izključen iz Toura. Kakšno moč imajo sponzorji je razvidno iz namenov francoskih in italijanskih prirediteljev, ki v prihodnosti načrtujejo start Toura na Irskem ter Gira v Grčiji, pa dejstvo, da se je dirka nekoč začela v Breta-niji in nato odšla v Anglijo samo zato, ker so si pridelovalci artičok obetali boljšo prodajo svojih pridelkov in ker so želeli predstaviti izboljšanje ponudbe na trajektih, ki vozijo prek Rokavskega preliva. Leta 1974, ko je Tour prvič prečkal Kanal je eden izmed direktorjev dirke Jac-ques Goddet prvi dan v Angliji preživel v zaporu, saj je prek kanala prišel brez potnega lista. Dodatna težava, s katero se ubadajo tekmovalci so tudi pozni začetki posameznih etap, saj s tem orga- nizatorji zadovoljijo željam televizije, ki je odvisna od sponzorjev, oglaševanje v jutranjih mah pa ni enako uspešno kot popoldan in zato se nemalokrat zgodi, da kolesarji po prevozu na Start naslednje etape pridejo v svoje hotele šele ob 11. uri zvečer in lezejo k počitku s polnimi želodci. Prevozi in slaba skrb organizatorjev za želje in zdravje tekmovalcev so leta 1978 povzročili stavko kolesarjev. Ti so 500 metrov pred ciljem 148 kilometrov dolge etape od Tarbesa do Valence d’Agena stopili s koles in pešačili do cilja. Vse skupaj pa očitno ni zaleglo, saj je Danec Rolf So-rensen izračunal, da so prevozi med posameznimi etapami, poti v hotele in nazaj na letošnjem Giru znašali 2.000 kilometrov. Kot da že samo kolesarjenje ni dovolj naporno. Dušan Puh danes na cilju PORTO SANTA MARGHERITA - Ce ne bo prišlo do nenapovedane spremembe vetrovnih razmer se bo danes zvečer končala petsto milj dolga regata »500x2 od Caorl so Susaka, Tremitov in nazaj. Končala pa se bo naj verjetno z zmago »Fanatica GPS Buste Ecologiche, ki ga upravljata Dušan Puh in Paolo Bevilacqua. Se naprej mu sledi Citta di Bi-sceglie, ki pa Se naprej zaostaja za dve uri. Po 54 mah plovbe pa je regato 200x2 že osvojila jadrnica »Splash by Marina 4« z uro prednosti pred »Duffyjem«, ki ga vodita Tržačana Suban in Patri. Prepočasnim so štete ure PARIZ - Mednarodna avtomobilistična zveza je včeraj med drugim sklenila, da bodo v prihodnji sezoni formule ena prepovedali nastop tistim dirkalnikom, ki bodo na treningu dosegli za 107 odstotkov slabsi čas od najboljšega. Ce bi to pravilo uveljavih že na zadnji VN Kanade, bi iz dirke izločili oba dirkača Fortija Morena in Diniza. Stojčkov na bi se v soboto dogovorila s Parmo PARMA - Pred odhodom na počitnice je predsednik nogometnega kluba Parma Giorgio Pedranesdri prepričan, da mu Barcelonin Bolgar Stojčkov ne more uiti. Zadevo naj bi razrešil Športni vodja kluba Giambattista Pastorello, ki bo v soboto odpotoval v Bolgarijo po dragocen podpis bolgarskega nogometaša pod pogodbo z italijanskim klubom Aleši bi želel zmagati v Monzi MODENA - V intervjuju za neko modensko televizijsko postajo je Ferrarijev dirkač Jean Aleši izjavil, da pričakuje nove zmage. »Najraje bi zmagal v Monzi, vem pa, da organizatorjem to ne bi bilo všeč, ker bi potem navijači od veselja razdejali dirkališče,« se je pošalil Aleši, ki bo na dirki v Franciji tekmoval z najnovejšo inačico Ferrarijeve-ga dvanajstvaljnika 044. Z njim je na treningu brez težav prevozil 425 kilometrov. Olympique proti Napoliju MARSEILLE - Generalni dirketor 01jmpiquea, ki po znani podkupovalni aferi nastopa v drugi francoski nogometni ligi, bo od Napolija zahteval vrnitev nogometaša Alaina Boghossiana. Italijanski klub je v hudi finančni stiski, ki ogroža celo njegov obstoj, 01ympiqueu pa je dolžen še pet milijonov francoskih frankoKonec sezone za Leroya Burrella HOUSTON (STA/AP) - Nosilec svetovnega rekorda ameriški Sprinter Leroy Burrell zaradi poškodbe ahilove tetive v tej sezoni ne bo več tekmoval. Ameriški atlet, ki je lani v švicarski Lausanni z devetimi sekundami in 85 stotinkami postavil svetovni rekord v teku na 100 metrov, je v letošnji sezoni doživel veliko razočaranje, ko se ni uspel uvrstiti v moštvo ZDA za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v švedskem Gdtteborgu. Na domačih kvalifikacijah je bil šele peti. Burrell je izjavil, da se bo zdaj posvetil le Se pripravam na olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Atlanti. Ouirotova spet zmaguje HAVANA (Reuter) - Kubanska tekačica na srednje proge Ana Fideha Quirot, ki je pred dvema letoma dobila hude opekline po vsem telesu, se je po plastični operaciji zmagovalno vrnila na atletske steze. Quirotova je v torek na državnem prvenstvu Kube zmagala v teku na 800 metrov s časom 2:03.55. 31-letna atletinja je v požaru v domači hiši leta 1993 dobila hude opekline po obrazu in vratu. Na tartanske steze se je vrnila še istega leta, pozneje pa ni več nastopila, saj so jo čakale številne operacije. Zdaj pa je na odlični poti, da se kar najbolje pripravi na prihodnje poletne olimpijske igre v Atlanti. Seattle prodal Gilla SEATTLE (STA/Hina) - Profesionalno košarkarsko moštvo NBA Seattle Supersonics je Charlotte Hor-netsom prodalo branilca Kendalla Gilla. V zameno bosta iz moštva Hometsov v Seattle prišla branilec Hershey Havvkins in krilo David VVingate. Sedemindvajsetletni Gill, ki na tekmo povprečno doseže 15.2 točke, je za Hometse igral že med leti 1990 -1993. Deportivo La Coruha španski pokalni zmagovalec MADRID (STA/dpa) - Deportivo La Coruna je novi prvak španskega nogometnega pokala. V finalni tekmi je Deportivo premagal Valencio z 2:1 (1:0). Prva tekma v soboto je bila v 79. minuti pri izidu 1:1 prekinjena, v 11. minuti nadaljevanja pa je tokrat odločilni zadetek dosegel Alfredo. Karembeu in Loko prosta • NANTES (STA/dpa) - Na svojevrsten način pa sta izpisnice pri prvaku FC Nantesu izsilila Christian Karembeu in Patrice Loko. Nogometaša z moštvom nista odpotovala na priprave v Švico, zato jima je predsednik kluba Guy Scherer dovolil zapustiti moštvo. Karambeu je vreden 7.5 milijona mark, kot možen kupec pa se je že pojavila Sampdoria iz Genove, Loko pa je vreden 4.5 milijona mark. Za oba nogometaša se zanima Pariš St. Germain, ki pa nima potrebnih sredstev v klubski blagajni. ________KOŠARKA / MOŠKO EVROPSKO PRVENSTVO V ATENAH_ Italija se bo jutri v četrtfinalu pomerila s Kukočevo Hrvaško V zadnjem dnevu predtekmovanja so »azzurri« gladko premagali Švede Slovenija se od prvenstva poslavlja z zmago proti Finski - Danes prost dan Italija - Švedska 93:61 (46:28). ITALIJA: Coldebella 4, Gen-tile 3, Magnifico 16, Pittis 7, Esposito 26, Centi 11, Pucka 10, Pieri 5, Prešini 4, Carera 3, Ru-sconi 4, Abbio ni igral. S VEDSKA: Hakansson 11, Andersson, Ch.Larsson, Gad-defors 13, Jo.Larsson 7, Lefvvert 2, Blom 1, Gehrke 3, Marcus 6, LundaM 8, Sahlstrom 10, Evers. Sodnika: Radič (Hrv) in Kaparji (Tur). PM: Italia 23:30, Švedska 7:17. PON: Lundahl (25). ZA DVE TOČKI: Italija 26:47 (55%), Švedska 18:39 (46%).ZA TRI TOČKE: Italia 6:10 (Gentile 1:1, Esposito 5:8, Centi 0:1); Švedska 6:18 (Hakansson 1:2, Gad-defors 3:7, Jo. Larsson 1:1, Gehrke 0:2, Lundhal 1:4, Sahlstrom 0:2). Tekma s Švedsko je bila za Italijo le gola formalnost na poti v uvrstitev v četrtfinale, toda pokazala je, da v taboru »azzur-rov« pred jutrišnjim odločilnim srečanjem (z uvrstitvijo v polfinale bi si že priborih nastop na prihodnjih olimpijskih igrah v Atlanti) ne vlada najboljše razpoloženje. Selektor Ettore Messina je že po osmih minutah centra Ru-sconija zamenjal s Carero, Ru-sconi pa je trenerjevi odločitvi glasno nasprotval. Čeprav Messina pravi, da je žalitve na svoj račun preslišal in da so igralci z zamenjavami venomer nezadovoljni, je dejstvo, da Rusconija odtlej ni več poslal na igrišče, po tekmi pa dokazoval, da je to storil edinole zato, ker ni bilo potrebe, da bi se Rusconi proti šibkim Švedom preveč utrudil. Messina se je sprl tudi z Ab-biom, z njim kar odkrito. Igralca je kot zadnjega poslal na igrišče, ko so »azzurri« že voidii s 36 točkami prednosti, Abbio pa je zavrnil trenerjev poziv, češ da NOVICE Trije najboljši letošnji izidi na svetu, Cankar drugi LUZERN - Na mednarodnem atletskem mitingu v švicarskem Luzernu so bili v torek doseženi trije najboljši letošnji izidi na svetu. V teku žensk na 100 metrov z ovirami, je Kazahstanka Olga Sišigina dosegla Cas 12.44 in s tem za 17 stotink sekunde izboljšala izid Američanke Gail Devers. Najboljša izida sta dosegla tudi Američana Derrick Atkins z izidom 47.68 v teku na 400 m z ovirami in Mark Crear, ki je 110 m z ovirami pretekel v 13.02 sekunde. Celjan Gregor Cankar je v skoku v daljavo z izidom 804 cm osvojil 2. mesto za Američanom Crocksom Percyjem, ki je bil za 5 centimetrov boljši. Novi odbor ŠD Juventina Športno društvo Juventina je sporočilo sestavo novega upravnega odbora kluba, ki bo društvo zaCel upravljati s 1. julije,. Predsednik: Ladislao Marchi, podpredsednik: Dario Prinčiči, športni direktor: Giuseppe Giotta, uradnik: Gianfranco Vecchiato, odborniki: Bruno Pavio, Marco Kerpan, Robert Ker-pan in Alessandro Ozbat. Trener 1. ekipe: Franco Zuppicchini, trener mladincev: Giuseppe Giotta. ga boli gleženj. Prava otročarija, saj je tudi zdravnik reprezentance, dr. Vianello pojasnil, da z Abbiom ni nič narobe. Messina je bil zelo jezen (»Abbio pozablja, da je lahko vesel, da je sploh član reprezentance«), vendar je svojemu košarkarju že odpustil. Vse do 10. minute sta si bili moštvi enakovredni, nato pa je zablestel Vincenzo Esposito,, ki je dosegel 12 zaporednih točk, Švedi pa dobrih pet minut niso zadeli koša, tako da je Italija v 17. minuti vodila z 39:24. Tekme je bilo tedaj že konec. Najvišje vodstvo (85:48) je Italija dosegla v 33. minuti. Poleg Esposita sta dobro igrala še Magnifico (16 točk) z odstotkom meta 10:12 in Pučka, ki je pristal pri 10 točkah, petih skokih in dveh asistencah. Po tekmi so »azzurri« že razmišljali o jutrišnji tekmi s Hrvaško. »Ene olimpijske igre sem že zamudol, drugih nočem. Tudi Hrvatje, kot mi, imajo sam dve roki in dve nogi,« je dejal Pittis. ZRJ-Nemčija 92:79 (55:27) ZRJ: Bodiroga 11 (2:5), Dani-lovič 17 (6:6), Obradovič 11 (0:2), Sretenovič, Paspalj 13 (3:5), Berič 12 (2:2), Djordjevič 4 (2:2), Rebrača 11 (1:1), Divac, Savič, Tomaševič 5 (1:2), Kotu-rovičS. NEMČIJA: Freyer, Rodi 9 (1:1), Koch 24 (10:10), Musch, Jutrišnji četrtfinalni spored 15.00 ZRJ - Francija 17.00 Hrvaška - Italija 19.00 Rusija - Litva 21.00 Grčija - Španija VVucherer 20 (5:6), Welp 10, Otzturk, King, Gnad 12 (4:4), Niimbeiger, Okulaja 2, Knorr 2 (2:2). PM: ZRJ 17:25 (68%), Nemčija 22:23 (95%). ZA DVE TOČKI: ZRJ 30:49 (61%), Nemčija 21:47 (44%). ZA TRI TOČKE: ZRJ 5:16 (31%), Nemčija 5:13 (38%). Litva-Izrael 91:75 (45:29) LITVA: Homičius 3 (1:1), Lukminas 2, Visockas 3 (1:1), Timinskas 2, Markevičius 6. Stombergas 9 (3:4), Krapikas 6, Kurtinaitis 6 (3:3), Romaš Sabo-nis, Karniso vas 24 (3:5), Marčiu-honis 9, Einikis 21 (2:4). IZRAEL: Hanefeld 11 (3:5), Fleisher 3 (1:2), Goodes 12 (1:2), Leaf 4, Cohen 2, Gordon 2 (0:1), Moochtary 4, Sheffer 16 (2:4), Gamchi, Baloule 11 (1:2), Ar-dity 3 (1:2), Daniel 7. PM: Litva 13:18 (72%), Izrael 9:18 (50%). ZA DVE TOČKI: Litva 30:53 (56%), Izrael 27:48 (56%). ZA TRI TOČKE: Litva 6:14 (42%), Izrael 4:18 (22%). Skupina A Včerajšnji izidi: Italija - Švedska 93:61, ZRJ Nemčija 92:79, Litva - Izrael 91:75. KonCna lestvica ZRJ 6 6 0 490:410 12 Litva 6 5 1 513:442 11 Grčija 6 4 2 438:430 10 Italija 6 3 3 438:433 9 Izrael 6 2 4 419:417 8 Nemčija 6 1 5 448:488 7 Švedska 6 0 6 393:528 6 Skupina B Slovenija - Finska 94:72 (43:33) SLOVENIJA: Horvat 6, Tovornik, Daneu 11 (3:4), Jeklin, Kraljevič, Zdovc 8, Tušek 8, Ali-begovič 19 (7:10), Mitič 19 (2:4), Gorenc 1 (1:2), Kotnik 20 (12:14), Kunc 2 (2:2). FINSKA: Kuisma 17 (6:6), Mottola 6 (0:1), Markkanen 2, Pehkonen 8 (3:4), Tuomala 5, Larkio 5, Marttinen 10 (2:4), Tahyanainen 6 (2:2), Luhtanen 6 (4:4), Lehtonen, Klinga 2, Niira-nen5. PM: Slovenija 27:36 (75%), Finska 17:21 (81%). ZA DVE TOČKI: Slovenija 23:39 (59%), Finska 20:46 (43%). ZA TRI TOČKE: Slovenija 7:17 (41%), Finska 5:18 (28%). Kljub dvema zmagama slovenska reprezentanca ne more biti zadovoljna, saj si je pred prvenstvom zastavila cilj uvrstitev v četrtfinale. Tega so imeti na tekmi proti Španiji na dometu roke, vendar so ga v zadnjih sekundah izpustili in tako bodo danes odpotovali v domovino. Tokratno srečanje je bilo bolj prestižnega pomena, kar se je videlo že od samega začetka, ko sta moštvi zaigrali povsem nezbrano in nezainteresirano. Slovenska reprezentanca je sicer skozi vso tekmo vodila, vendar s prikazano igro ni navdušila, kar še posebej velja za prvi polčas. Razliko desetih točk, s katero so Magnifico in ostali so brez težav zaustavili Švede (AR) odšli na odmor, so si priigrali šele v zadnjih dveh minutah. V nadaljevanju je razlika v kakovosti prišla še bolj do izraza, tako da so slovenski igralci brez težav prišli do 20 točk prednosti (73:53) in srečanje je bilo odločeno. V zadnjih treh minutah je Sagadin v igro poslal še »rezervista« Aleša Kunca, ki je s tem debitiral na evropskem prvenstvu. Ob koncu je bil najboljši igralec srečanja Marko Mitič z 19 točkami in odstotkom meta 7:7 za dve točki ter 1:1 za tri, Teoman Atibegovič pa se je z 19 točkami še bolj utrdil med prvo trojico strelcev na tem prvenstvu po predtekmovanju. Zmago Sagadin, ki se je s to tekmo poslovil od trenerskega stolčka, je po tekmi dejal: »Pred srečanjem sem se nekoliko bal, da bodo igralci dvoboj vzeti premalo resno, vendar smo do konca odigrali organizirano in zbra- Skupina B Včerajšnji izidi: Slovenija - Finska 94:72, Turčija -Rusija 93:102, Hrvaška - Francija 81:72. KonCna lestvica Hrvaška Španija Rusija Francija Slovenija Turčija Finska 534:464 499:473 577:508 496:466 505:506 462:539 457:574 12 10 10 10 8 7 6 no, tako da sem z izidom zadovoljen. Nasprotno pa ne morem biti zadovoljen s celim prvenstvom, saj smo prve štiri tekme odigrati izredno slabo v obrambi, dovoliti nasprotnikom, da so nam nasuli 50 točk, tako da smo nato porabiti preveč moči za izenačenje. Pred prvenstvom nisem pričakoval, da se bomo tako hitro poslovili, vendar nam je sreča v srečanju proti Španiji obrnila hrbet. V zvezi z mestom trenerja vam moram povedati, da tako kot sem napovedal pred prvenstvom, je bila to moja zadnja tekma, saj zdaj odhajam v Split in ne bom več vodil reprezentance.« Rusija - Turčija 102:93 (46:46) RUSIJA: KaraSev 16 (8:8), Kudelin 2, Domani, Kisurin, Pašutin, Bazarevič 10 (2:3), BabkoV 25 (3:3), Mihajlov 19 (1:1), Fetisov 18 (4:4), Ivanov, Panov 7 (1:2), Nossov 5 (3:4). TURČIJA: Konuk 2, Turkcan 14 (2:2), Evliyaoglou 13 (3:5), Ene, Kutluay 16 (3:3), Erdenay 12 (3:5), Apaydin 12 (0:1), To-psakal, Buyukaycan 20 (4:6), Oyguc, Yildirim 4 (2:3). PM: Rusija 22:25 (88%), Turčija 17:25 (68%). ZA DVE TOČKI: Rusija 37:62 (59%), Turčija 26:52 (50%). ZA TRI TOČKE: Rusija 2:7 (28%), Turčija 8:21 (38%). Hrvaška - Francija 81:72 (40:40) PLAVANJE / PO IZLOČILNIH TEKMAH V deželnem finalu bo nastopilo več borovcev Za konec zelo dobro nastopa M. Feruglia in B. Cesar V plavalnem svetu se bliža Cas finalnih deželnih tekmovanj. Borovi plavalci so bili konec minulega tedna zaposleni še na treh zadnjih kvalifikacijskih preizkušnjah, na katerih so si prizadevali doseči norme za nastop na finalih. V Cordenonsu je bila 3. izločilna tekma za začetnike B kategorije. Na splošno so bili rezultati dokaj skromni, ker se pri tekmovalcih pozna nasičenost zaradi dolge in naporne sezone. Bor Fo-lijaplast (novi sponzor) je nastopil s štirimi tekmovalci. Čeprav končne lestvice še ni na razpolago, lahko zapišemo, da sta si Luka Peric (v delfinu in hrbtnem slogu) in Daniel Pettirosso (100 in 200 prsno) zelo verjetno zagotovila nastop na deželnem finalu. V Cordenonsu pa sta sorazmerno bolje od njiju (glede na pričakovanja) plavala Matija Ciac-chi na 100 m prosto in Marco Coletta, ki je na 100 m prsno celo izboljšal svoj osebni rekord. V Trstu so nastopili začetniki A kategorije. Res odličen je bil nastop Biserke Cesar (na sliki), ki je 100 m prosto preplavala v Času 1:12, 4, kar je njen nov osebni rekord, popravila pa se je tudi na 100 m hrbtno (1:21, 3). Zelo dober je bil tudi nastop Mat-tea Feruglia na 100 m prosto. Na tej razdalji se je s Časom 1:06, 8 popravil za celi 2, 6 sekunde, na 100 m prsno pa se je izboljšal za 0, 6 sekunde (1:18, 3) in se tako po Času še približal deželnemu prvaku te kategorije, PordenonCa-nu Fantarossi, od katerega ga sedaj loCi le nekaj desetink sekunde. V Trstu sta solidno tekmovala tudi Marko Zupan in Oskar Perosa, slabše kot bi se lahko pa se je odrezal Miloš Kalc, ki pa je sicer zanesljiv deželni finalist. V Vidmu pa sta v absolutni kategoriji na razdalji 50 m prosto osebni rekord izboljšala Nicoletta Coros-sez (mladinke) in Christian Chirani (dečki). Chi-rani je solidno tekmoval tudi na 200 m prosto. KOŠARKA / TURNIR V GORICI Ekipa domovcev in jadranovcem bližja polfinalu Goriziana Caffe - Cattivi Pensieri 87:71 (44:34) CAFFE’: Gruden, Corsi 2, Oberdan 9, Hmeljak 20, Rauber, P.Nanut 6, Arena 14, Samec 16, A.Nanut 12, Podbersig 4, Bobic-chio 4; trenerja Asiti in Damiani. PENSIERI: Caterini 13, Bernardi 6, Rosa 4, Scropetta 8, Tirel 1, Bannello 23, Cassani 2, Miniussi 5, Porcari, Godeas 9. Tudi v drugi tekmi B skupine zanimivega košarkarskega turnirja v Gorici, na katerem nastopa veliko znanih košarkarskih obrazov, je ekipa Goriziana Caffe, v kateri igrajo številni jadranov-ci in dva domovca, osvojila Se drugo zmago in je na pravi poti do uvrstitve v jutrišnji polfinale. OSTALI IZIDI: Caffe Morocco - Red System 88:79 (49:40); I Piombi - Sys 93:84 (36:37); Piadinomania - Cronomarket 89:88 (44:49). VRSTNI RED: Skupina A: Morocco 4 (2-0), Cronomarket 2 (1-1), Piadinomania 2 (1-1), Red System 0 (0-2). Skupina B: Goriziana 4 (2-0), I Piombi 2 (1-1), Sys 2 (1-1), Cattivi Pensieri 0 (0-2). NOCOJŠNJI SPORED: ob 20.00 Goriziana Caffe - Sys; ob 21.30 Piadinomania - Red System Turnir »open« na Opčinah: v polfinalu tudi Bor Košarkarski »open« turnir na Opčinah se približuje sklepnemu delu. Nocoj sta na sporedu polfinalni tekmi, jutri zvečer pa bosta finalna dvoboja, tekmovanje v metu za tri točke in nagrajevanje ekip ter najboljših posameznikov. SINOČNJA IZIDA: Skupina A: Opčine - Prosek 67:56. Skupina B: Bor - Kontovel 96:75 KONČNI VRSTNI RED: Skupina A: Cicibona 6, Polet 4, Opčine 2, Prosek 0. Skupina B: Breg in Bor 4, Kontovel in Sokol 2. POLFINALE (danes): ob 19.30 Cicibona -Bor; ob 21.30 Breg - Polet; 21.00 met za tri točke (Vjj Obvestila SK KRAS sklicuje jutri, 30. t. m. 32. redni občni zbor, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: odobritev novega društvenega statuta, 2. razno. Upravni odbor se priporoča vsem članom za pristotnost. SK DEVIN - odsek za rekreacijo organizira 9. julija na letališču v Gorici »Krstni polet«. Zanimivega predavanja in poleta nad Goriškimi brdi se lahko udeležijo vsi elani kluba. Informacije in prijave do 29. t.m. na tel. 220423 (Sarah). SK BRDINA organizira za vse ljubitelje smučanja poletno delovanje. Zbirališče vsak torek in Četrtek od 27. t.m. dalje, ob 18. uri na Brdini. »Mrzlo« vabljeni. SD SOVODNJE sklicuje jutri, 30. junija 39. redni občni zbor, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: Otvoritev občnega zbora, izvolitev predsednika občnega zbora ter volitve komisije, poročila: predsednika, tajnika in blagajnika; predstavnika nogometa in predstavnika odbojke, pozdravi gostov, diskusija o poročilih, razrešnica staremu odboru, izvolitev novega odbora, razno. SK KRAS- odsek za rekreacijo organizira teCaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. st. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure ŠPORT Četrtek, 29. junija 1995 JADRANJE Cas jadralnih tečajev JK Čupa in TPK Sirena Zaradi močne burja odpadla regata Sesljan-Piran-Sesljan V soboto je zaradi izredno močne burje, ki je v Trstu, kot znano, presegla celo 130 km na uro, odpadla predvidena regata Sesljan - Piran -Sesljan za kajutne jadrnice (organizator JC Cu-pa). 2e v soboto popoldan so namreč sodniki, (med katerimi Sain, Vuga) odločili, da so vremenske razmere za regato, predvsem pa nočno, povsem neprimerne, kasneje pa se je izvedelo, da so regato prestavili na soboto 14. julija. Vsekakor pri klubu v Sesljanu vlada živahno ter delovno vzdušje, saj se odvija že drugi jadralni tečaj za optimiste. Letos so pri Cupi organizirali dva vzporedna tečaja in sicer prvega od jutra pa do 14. ure, drugega pa od 14. do 18. ure, kar je za klub nekakšna novost. Pri Cupi so dobili tudi novega trenerja tekmovalne skupine in sicer mladega Maurizia Benčiča, ki je prevzel mesto dolgoletnega trenerja Nika Kojanca. Tudi na bolj vzhod- nem predelu tržaškega zaliva in sicer pri Sireni, je vzdušje podobno, le da se tečaji za najmlajše še niso začeli, saj se bo prvi pričel šele naslednji teden in sicer od 3. do 14. julija, drugi pa od 17. do 18. julija. Povejmo še, da sta odgovorna trenerja jadralnih šol Adriano Ferfolja za Cupo ter Bruno Bogateč za Sireno in da je pri obeh klubih vse več mladih trenerjev, kar pa včasih, predvsem v času mature, izpitov na univerzi ter podobno, povzroči marsikatero nevšečnost. Kar se tiče tekmovalne skupine optimistov lahko povemo, da so starejši ta teden na conskih treningih v Al-pagu in sicer na jezeru Santa Croce (Belluno), mlajši (prima vela) pa so v soboto in nedeljo imeli v Tržiču regato in sicer consko selekcijo za spomladanski pokal, na žalost pa se nobeden ne od Cupe ne od Sirene, ni kvalificiral. Med 48 tekmovalci jih je napredovalo osem. (Domeniš) Priznanje za Borovo telovadko Karin Mezgec Kot terja tradicija je deželni odbor italijanske gimnastične federacije tudi letos pripravil nagraditev najuspešnejših telovadcev in društev iz vse dežele. Prijetna prireditev, katere so se udeležili tudi vidni predstavniki domačega javnega življenja, deželnega odbora CONI in seveda gimnastične zveze, je tokrat potekala v San Vitu pri Tilmentu. Med nagrajenci je bila tudi letos znana Borova ritmičarka Karin Mezgec, ki je prejela lep pokal za osvojitev naslova deželne prvakinje v kategoriji teko-valk z žogo (na sliki), ta uspeh pa je dopolnila se z osvojitvijo dragega mesta v deželi v vaji s trakom. Organizator je za uspešno sodelovanje v minulem letu na deželni ravni nagradil tudi SZ Bor, ki je prejelo lepo plaketo, (-boj-) PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Prisrčno srečanje Bazovica in Glinščica sta bili prizorišče nedeljskega tradicionalnega srečanja med pobratenima SPDT in planinskim društvom Integral iz Ljubljane. Tržaški planinci so svoje ljubljanske goste pričakali na mejnem prehodu Lipica in jih najprej odpeljali na bazovsko gmajno, kjer so se skupno poklonili spominu štirim bazoviškim junakom, žrtvam fašističnega nasilja, ki je hotelo Slovence izbrisati z obličja zemlje. Skupini 32 Integralovcev se je potem na Jezeru pridružilo večje število SPDT-jevcev. Vsi so se zaskrbljeno ozirali v sivo nebo, kajti ravno tedaj je začelo spet deževati in se je udeležence pohoda polascal obup ob teh zimskih dnevih sredi koledarskega poletja. S trdnim zaupanjem v vremenoslovske napovedi o popoldanskem izboljšanju vremena, se je okrog 60 ljudi v pravem planinskem duhu z odpri trni dežniki napotilo po robu kraške planote proti Steni, odkoder so se lahko raz-gledovali na tržaški zaliv in na privlačno sotesko Glinščice od BotaCa tja do Boljunca. Prenehalo je deževati in planinci so se potem spustili v Botac, nadaljevali pot mimo slapu Glanščice do cerkvice na Pečeh in piramide Gornici ter ves cas uživali lep razgled na prečudovit skalnati svet, ki jih je obdajal. Ljubljančani so strmeli nad raznoliko, edinstveno skalovito pokrajino v bujnem zelenju, ki se bohoti v neposredni bližini Trsta in je pravi biser narave. Očarana nad doživetji je potem skupina zakorakala po strmi stezi pod Jugovimi stenami in se za nekaj Časa ustavila pod spominsko plošCo, ki jo je SPDT postavilo svojim trem, v zadnji vojni padlim elanom. Nadaljevala je potem pot ob reki Glinščici, jo prečkala in začela vzpon na Jezero, kamor so planinci dospeli po dobrih štirih urah hoje nekoliko utrujeni a zadovoljni in zadoščeni. Družabnost (na sliki, foto Zvonko Vidau) se je potem nadaljevala v Bazovici v prostorih nekdanjega gostišča pod Lipo, kjer so se pridružili Se številni elani in prijatelji SPDT. Tam so odborniki za laCne in žejne pohodnike pripravili kosilo in zavladalo je prisrčno, veselo razpoloženje ob zvokih harmonike, da so podplati zaskrbeli in nadaljevalo se je z razposajenim plesom kar na dvorišCu. Družabnost se je v prijateljskem vzdušju nadaljevala do večera, ko so ljubljanski planinci izredno dobre volje zapuščali Bazovico. Veselje je prevladovalo tudi med tržaškimi planinci, katerim gre zahvala, da so se udeležili srečanja, zlasti pa članicam SPDT, ki so pomagale in obogatile mize s slaščicami ter tistim članom, ki so denarno prispevali za uspeh srečanja med pobratenima planinskima društvoma iz Trsta in Ljubljane. Vzpon na Kanin V nedeljo, 2. julija, se tržaški planinci odpravljajo na Kanin. Kot napovedano, se bodo izletniki SPDT peljali z žičnico do vrhnje postaje in zaceli pohod po grebenu in mimo Petra Skalarja na vrh Kanina, na katerega bodo prišli po približno treh urah hoje. Prav toliko bo treba tudi za povratek, zato je priporočljivo, da se izleta udeleže trenirani planinci. Izletniki se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali iz Trsta in sicer s trga Oberdan ob 5.30, četrt ure kasneje pa izpred hotela Pošta v Sesljanu ter se usmerili v Bovec preko mejnega prehoda Rdeča hiša. Prihod v Bovec je predviden ob 7.30, ker prva žičnica odpelje že ob 8.00 uri. Povratna vozovnica za žičnico stane 1200 tolarjev. Povratek v Bovec pa je predviden z zadnjo žičnico, ki odpelje z vrhnje postaje ob 16.00 uri. Časa je torej dovolj za vzpon na vrh Kanina in za povratek. Vsa potrebna pojasnila daje vodja izleta Aleksij Civardi, ki odgovarja na telefonsko številko 415336. Prireditelj priporoča primerno obleko in opremo ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Na Škrlatico Za 15. in 16. julija pripravlja SPDT dvodnevni izlet z vzponom na Škrlatico. Tudi tja se bodo tržaški planinci z osebnimi avtomobili in sicer v Vrata odkoder se bodo povzpeli na Kriške pode do Pogačnikovega doma, kjer bodo prenočili. V nedeljo, 16. julija, bo vzpon na Škrlatico in povratek v Vrata. Izlet vodi Stojan Bolčina (tel. 213701 doma in 765209 Edigrai), ki je na voljo za vse potrebne informacije. Vsekakor bomo uro odhoda in druge podrobnosti o izletu še objavili v tej rubriki. (L.A.) Alpinistični podvigi članov SPDT Proti koncu letošnje pomladi so se zvrstili pomembni alpinistični podvigi elana Alpinističnega odseka SPDT Erika Švaba v Franciji in Italiji. Švab je s soplezalko Danielo Consolaro najprej obiskal gorovje v francoski Dauphineji, ki so jo elani SPDT občudovali na lanskem enotedenskem pohodu po gorati skupine La Meije. Erik Švab se je z Danielo Consolaro podal v osrčje gorovja Les Ecrins, kjer se dviga južna stena Tete d’Aval, po kateri je speljanih mnogo novejših plezalnih smeri. Ena izmed teh je smer »Ranxerox«, ki je znana zlasti po lepih prehodih in trdni skali. Ocenjena je s kompleksno oceno ED, kar pomeni ex-treme difficile, ker upošteva težavnost smeri, izpostavljenost, opremljenost, dostop, nadmorsko višino in še druge faktorje. Najtežje prosto preplezljivo mesto je ocenjeno s stopnjo Vin, smer je dolga 300 metrov. Za vzpon po tej smeri, ki ga je Erik Švab opravil prosto in na pogled, sta soplezalca potrebovala 5 ur. Po tem podvigu sta se Švab in Consolarova vračala v Italijo in v gorski skupini Le Grigne, nad Lec-com, kjer so se urili znani alpinisti kot Cassin in Bonatti, preplezala smer »Dieci piani di morbidezza« v južni steni Sassa Cavallo. Gre za lepo, moderno smer v odlični skali, dolgo 360 metrov, na kateri je treba obvezno preplezati težavnost VIII-. Poleg tega sta v tej smeri dve mesti ocenjeni AO (tehnično plezanje). Tako se je pravzaprav zaključila zimska in spomladanska sezona naših alpinistov, ki se sedaj ozirajo v nebo in pričakujejo konCno lepo vreme in sončne poletne dni, da se bodo lahko preiskušali v domačih in tujih stenah in tako pripomogli k ugledu Alpinističnega odseka SPDT. (Erik Švab) Priprave za večdnevni izlet v skupino Brenta Goriški planinci se v prihodnjem tednu odpravljajo na nekajdnevno turo v Dolomite. V naCrtu imajo prečenje skupine Brenta. Izlet bo vodil Vlado Klemše, ki sprejema tudi prijave, vendar samo do 30. junija. Prevoz je predviden z lastnimi sredstvi. Zahteva se poprečna planinska kondicija, primerna oprema (tudi vrvica z vponko). Na pot bodo šli v četrtek, 6. julija, vrnili pa se bodo predvidoma v nedeljo, 9julija v poznih večernih urah. V slučaju slabega vremena, oziroma snežnih padavin, kar je še zmeraj možno, kakor smo videli ob koncu prejšnjega tedna, se izlet odpove, oziroma cilj prilagtodi ali spremeni. Smo plačali članarino? Glavna planinska sezona se pričenja. Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešCa elane in vse, ki hodijo v gore in v planinskih zavetiščih tudi prenočujejo, da imajo elani zamejskih planinskih društev v kocali iste ugodnosti kot elani planinskih društev v matični domovini, seveda, če imajo s sabo člansko izkaznico in če so poskrbeli za plačilo članarine za letos. Društvo zato vabi člane, ki tega še niso naredili, naj čimprej poskrbijo za plačilo članarine, ker bo sedež v juliju in avgustu odprt samo občasno. PD Nova Gorica končno v novih prostorih Planin sko društvo Nova Gorica se je konec prejšnjega tedna vselilo v nov sedež in sicer v prostore pod tribuno športnega igrišča. Doslej se je društvo dobesedno "stiskalo” v kletnih prostorih na Delpinovi ulici 1. Ob vselitvi je bila pred novim sedežem krajša slovesnost z govorom presednika inž. Cveta Hvala, elana alpinističnega odseka pa sta prikazala spust in plezanje po vrvi. Planinci in gostje - med njimi novogoriški Zupan Špacapan ter predstavniki planinske družine iz Benečije ter SPD Gorica - so novi pridobitvi zatem nazdravili. Due Pizzi in Ojstemik Kljub temu, da je bilo vreme zadnji dve nedelji precej muhasto in predvsem nestalno, so goriski planinci opravili načrtovana izleta v Kanalsko dolino, oziroma nad Kanalsko dolino. 18. junija se je manjša skupina povzpela na goro Due Pizzi, znano zaradi vojaških itrdb iz prve svetovne vojne, prejšnjo nedeljo pa so Goričani obiskali Ojstemik in imeli še kar srečo z vremenom. GORICA / 17. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA OLVMPIA V ospredju skupščine vprašanje sodelovanja z ostalimi društvi S petkovega občnega zbora Olympie v Gorici (Foto Studio Reportage) V komorni dvorani glasbene Sole Emil Komel v Gorici je bil prejšnji petek 17. redni občni zbor Športnega združenja 01ympie, zadnji pred 35. obletnico društva, ki jo bodo prosla-valjali prihodnje leto. Skupščina, ki se je je udeležilo lepo število, zlasti mladih elanov društva, je potekala v sproščenem vzdušju, a je bila s formalnega vidika kljub temu neoporečna. Predsednik Simon Komjanc je v uvodu svojega poročila opozoril na prvenstveno vlogo društva, ki je v tem, da slovensko mestno mladino vzgoji v zdravem slovenskem okolju in v skrbi po občevanju v slovenskem jeziku ob vseh priložnostih, torej tudi na tekmah in treningih. Poudarek je sicer sam po sebi umeven, a ne odvečen, če vemo, da se v nraksi tega načela marsika- tero društvo ne drži več. Potem ko je poudaril velik uspeh ženske ekipe, ki je napredovala v deželno C2 ligo (»mesto Gorica že dolgo let ni imelo ekipe v tako visoki ligi, če bi z na--mi igrale vse naše igralke, pa bi bili lahko še boljši«), se je Komjanc dotaknil kočljivega vprašanja sodelovanja odbojkarjev oziroma nesodelovanja smučarjev s sorodnimi slovenskimi društvi. Glede odbojke je izrazil pripravljenost in željo 01ym-pie, da se nadaljuje po poti sodelovanja, a je obžaloval, da to sodelovanje ne poteka v zadostnem prijateljskem vzdušju, temveč, da je še vedno dosti kon-taktiranja igralcev in igralk po domovih, do zapleta pa je prišlo tudi z združeno ekipo under 16. Ostrina tega posega je med pozdravi gostov izzvala odgovor predstavnika OK Val San- dra Corve (»incident z ekipo under 16 ne sme pogojevati sodelovanja, od tega ima koristi tudi 01ym-pia«) in SD Sovodnje Iva Roječa (»ekipi Kmečka banka in 01ympia sta dve realnosti, ki ju pri iskanju potrebne skupne strategije razvoja ne smemo podreti«), vse skupaj pa se je končalo v zelo spravljivih tonih, s potrjevanjem obojestranske želje po sodelovanju. Glede smučarskega odseka, ki deluje nekoliko v senci odbojke, je Komjanc (kasneje pa v svojem poročilu tudi prof. Martin Kraner) obžaloval dejstvo, da ostala slovenska smučarska društva 01ympie nikoli niso povabila na smučarska zamejska tekmovanja. V FISI je vpisanih 40 članov 01ym-pie (to so pretežno odbojkarji ali bivši odbojkarji, najmlajših je malo, društvo pa na goriški ravni zavze- ma 5. mesto med 9 društvi), res pa je tudi, je poudaril Komjanc, da društvo to dejavnost premalo propa-gandira. Samokritično je bilo tudi Komjančevo opozorilo, da so odborniki premalo seznanjeni s tem, kaj se resnično dogaja v društvu, premalo pa je tudi neposrednih stikov s člani. Tajniško poročilo, v katerem je podrobno navedel vse, kar se je pri 01ympii dogajalo v zadnjih dveh letih, je prebral Andrej Vogrič, kot je že tradicija pa so o dejavnosti posameznih ekip poročali tudi trenerji, ki jim je vodstvo izročilo tudi spominsko plaketo. Razčlenjen poseg je med pozdravi imel predsednik ZSSDI za goriško pokrajino Marko Lutman. Poudaril je pomen meddruštvenega sodelovanja. Včasih so to sodelovanje pogojevale ideološke pregrade in kampanilizem, zdaj pa se je stanje bistveno popravilo, čeprav je potrebno veliko vztrajnosti, sodelovanje pa mora biti uravnovešeno. Ce so nesporazumi, je treba ponovno sesti za mizo, ker so rezultati sodelovanja že vidni, je poudaril Lutman, ki se je tudi obvezal, da bo glede smučarjev v ZSSDI posegel na deželni ravni. Pripravljenost za sode- lovanje je naglasil tudi podpredsednik SZ Soča Edi Pellegrin, števerjanski župan in predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi pa je pogrešal podrobnejše blagajniško poročilo. Razrešnico staremu odboru je v imenu nadzornega odbora podal Marko Brajnik, na volitvah, ki jih je vodil David Grinovero, pa so izvolili novi odbor (funkcije si bodo porazdelili na prvi seji), ki je takole sestavljen: Simon Komjanc, Gianni Sus-si, Andrej Vogrič, Martin Komjanc, Edi Lutman, Matej Terpin, Igor Černič, Franko Bagon, Aleksander Pintar, Gianni Mania, Igor Povše. Smučanje: Marjan Vogrič in Marko Lutman. Nadzorni odbor: Marko Brajnik, Mirko Spazzapan, Aleš Pintar. Razsodišče: Marjan Markežič, Ciril Terpin. (A. Koren) ZA RAZVEDRILO 26 Četrtek, 29. junija 1995 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4.: Vaše potrebe so velike, želje prevelike, denarnica se ne meni ne za eno ne za drugo, v sredini pa ždi vaša zmedena pamet, ki mora krmariti med umetno povzročenimi Čermi. BIK 21.4-20.5.: Nihali boste kot list na valovitem morju. Se zmeraj boste preveč delali in premalo počivali. Čeprav se boste vseskozi predobro zavedali, da bi bilo najbolje storiti drugače. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Uvideti boste, da bi bilo najbolje, da bi se pustolovščini preprosto odrekli, vendar vas bo srce preveč bolelo, ko boste pomisliti, da se bo vanjo podal tekmec. * RAK 22. 6. - 22. 7.: Videti bo, kakor da hoCete iz življenja izcimiti nekaj neskončno vrednega. Energije imate resda dovolj, ampak to je premalo. Se kanček modrosti, pa bo morda šlo. LEV 23.7. - 23.8.: Aktivni boste kot mravljica, ki nabira iglice za gradnjo zavetja, v katerem se bo šopiril brezdelni gospodar, za katerega bo treba garati do konca življenja. DEVICA 24 8.-22.9.: Naložili si boste kup novih načrtov, vendar vam počutje ne bo dopuščalo, da bi jih uresničiti, vsaj ne tako, kot si boste želeti - zagotovo pa ne slabše, kot si zaslužite. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nekoliko zadržani boste, najbrž zaradi povečanega dvoma o svojih sposobnostih. O njih vam resda ni treba biti v dvomih. Dvomite pravzaprav o prisvojenih merilih zanje. ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Imeti boste nekaj težav s počutjem in zdravjem, vendar boste vseskozi ohranjali videz močne, nezlomljive osebnosti. A videz je žal zgolj videz, zato... STRELEC 23. 11.-21. 12.: Po dolgih urah garanja boste končno zaslišali lastovko zmage. Prepričala vas bo o možnosti resnične sreCe, vam vlila novega zagona in vam zaželela srečno pot. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Enkrat boste pretirano navdušeni, drugič pretirano potrti, vsaj v oCeh drugih. NiC ni pretirano, če je le pristno, zato se ne brzdajte v ničemer, kar vam leži na duši. VODNAR 21.1.-19. 2.: Na trenutke boste tako zelo teCni, da boste želeli skočiti iz kože. Dober znak; pripravlja se nevihta, ki bo dokončno posesala muCno navlako iz vaše duševne kleti. RIBI 20.2. - 20.3.: Čeprav se boste želeli okopati v ognju strasti, boste v ljubezenskem gnezdecu hladni in ravnodušni, kakor da bi prišli s pogreba svojega Erosa. Se bo vstal od mrtvih. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. začetnici švicarskega slikarja Kleeja, 3. verski voditelj šiitskih muslimanov, 7. spremljevalec bliska, 9. deska v plotu, 10. prebivalec rudarskega mesta v Šaleški dolini, 12. nemški pisatelj (Bruno), 13. najve-Cji morski sesalec, 14. palica, prot, 15. pritok jezera Van v Turčiji, 16. skupnost trgovcev večine sevemo-nemških mest v srednjem veku, 18. začetek dneva, 21. Cm prah, ki ostane po gorenju, 24. prvotna grška muza petja, 26. nekdanji naslov turških velikašev, 27. diamant, vdelan v msko carsko žezlo, 28. stalna vojaška posadka v mestu, 30. ime italijanske filmske igralke Magnani, 31. angleška površinska mera, acre of land, 32. muslimansko moško ime (iz Crk mani), 33. začetnici slovenskega slikarja Kralja. Navpično: 1. gibanje zraka, ki nastane v zaprtem proštom med dvema odprtinama, 2. zasilno bivališče iz desk, 3. Tilen, Egidij, 4. hišna žival, 5. zvezda 1. velikosti v ozvezdju Orla, 6. starejši športni avto znamke opel, 7. slikanje z vodenimi barvami, 8. luCanje, 11. avtomobilska oznaka Nove Zelandije, 15. duhovno, nravno očiščenje, 17. avtomobilska oznaka nekdanje Sovjetske zveze, 19. ostanek iz prejšnjih Časov, 20. prašiček, ki še sesa, 21. francoska pisateljica (Francoise, roman Dober dan, žalost), 22. glavno mesto ameriškega tihomorskega otoka Guam, 23. hrvaški nogometaš (Robert), 25. Ober, 27. kratica za Olimpijske igre, 29. jezero v Tibetu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 XL ‘uireN ‘ja^e ‘euuy ‘eliziureS ‘aojio ‘b§b ‘epav ‘afes ‘opni ‘bsubj-i ‘bib)} ‘Bqrs ‘}p[ ‘zpdy 'UBo(uo]Oy\ ‘B}ei ‘uiojS ‘uibuii ‘>ij :ouACJopo/v AailSSH ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 HreišSt m s 'm±m 'trrrr.l a b c d e f g h Dejkalo - Jasnikovvski AVaršava 1990 Udor črne dame na prvo vrsto je beli zaustavil z lovcem in na morebitne vezave po poševnici a6 - fl preprečuje beli skakač, na poševnici fl - h3 pa dama, ki se vraCa na polje d3. Toda Črni, ki je na potezi, se ni sprijaznil s takim razpletom pozicije in odigral ... potezo, po kateri se je beli takoj vdal! Pa jo poiščite! Rešitev naloge Zagotovo je kot strela z jasnega na belega delovala naslednja poteza Črnega l...Dfl:+H, ki jo gotovo ni pričakoval. Hitro je spoznal, da je po 2.Kfl: Lh3+ 3.Kgl Tel matiran in nasprotniku ni privoščil tako lepega užitka ter se vdal. Dobro pazite, da se pri šahiranju tudi vi ne znajdete v podobni poziciji, saj veste kaj vas Čaka! Silvo KovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 303 AM. ALPSKA SMUČARKA (EWA) ČLOVEK, KI JE OBOROŽEN Z REVOLVERJEM NADUHA, DUŠICA DRAGO TRŠAR ITALIJANSKO DIRKALIŠČE ZA POLTON ZVIŠANI TON C IZOBRAŽENEC, INTELEKTUALEC OBDAJANJE RASTLINE Z ZEMLJO NIKOLA TESLA VZHODNJAŠKO RIŽEVO ŽGANJE HALICINO- GENA DROGA IVAN KRILOV KRATEK MOŠKI SUKNJIČ TEKSTILNA DELAVKA AVTOR: SIMON BIZJAK MOČAN PRIJEM ZGORNJI, OBLI DEL GLAVE ZENSKO IME, TUDI RUSJANOVO LETALO SL. JAZZOVSKI GLASBENIK (ANDREJ) OTKAPRI PLUGU FR. DIRKAČ PROST EGIPTOVSKO MESTO V NILOVI DELTI ČLOVEK, KI PRISEGA NA STARE VREDNOTE S0LSTEARI-NOVEKISL. ALB. POLITIK (RAMIZ1 ZNAMENITA LONDONSKA STOLNICA ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA BOS. PESNIK IN PREVAJALEC (JOSIPI UČENJE ANTON DERMOTA INDONEZ. IME BORNEA - MAKEDONSKI PRAZNIK MOZLEPE HELENE INREM PRIPOVEDNI PESNIK POKRAJINA V J.ITALUI OKRAS (STAR.) DEL DONSKEGA FRIZA KRAJ PRI GROSUPLJEM KOCINA IND. POLITIK SASTRI CUCEU MARKO ELSNER KONRAD ADENAUER FR. MESTO OB BUR-GUNDSKEM PREKOPU NOČNA PADAVINA HITER TEK IMEVECSL. KRAJEV KRAKAJOČA PTICA OLEG VIDOV KOS SUKANCA MOŠTVO, EKIPA DOBIČEK OD DELNIC GLAVNI STEVNIK EDEN OD ČUTOV MUSLIMANSKO M. IME REKA V ČRNOGORSKEM KRASU VRSTA KRM. SPOJINE (IZ CRK DIMA) SAMICA DIVJE MAČKE GROFUA NA JV. ANGLIJE NAKLJUČNA UGOTOVITEV, REŠITEV PROBLEMA MESTO V ČRNI GORI INSTINKT JEZERO MED KANADO IN ZDA NAUKO DREVESJU KNOCKOUT POLNJENJE S TEKOČINO BOLEZEN OBZOBNEGA TKIVA SLAVKO ŠLANDER MARKO OKORN BARVA KOZE, POLT HEBREJSKA ČRKA (IZ CRK JANI) PRIJETEN OBČUTEK OB ZADOVOLJEVANJU ZEUE ZANIMIVOSTI Četrtek, 29. junija 1995 VZHODNA AZIJA GRADBENI MOJSTRI ŽIVALSKEGA KRALJESTVA Severna Koreja odpira vrata tujim turistom Čaščenje državnega voditelja pa je še obvezno Severnokorejski mogočneži si najbrž niti v sanjah niso upali zamisliti boljše reklame za svojo deželo, kot so boksarska legenda Mohamed Ali in ameriški turisti, ki se priklanjajo velikanskemu spomeniku Velikega vodje Kirn H Sunga. Čeprav se je v zadnjem času precej turistov izmuznilo pritisku uradnih vodičev, da »morajo izkazati spoštovanje pokojnemu voditelju«, pa Številni v navzočnosti televizijskih kamer se vedno polagajo Šopke k spomeniku in se priklanjajo Kirnovi podobi. Od aprila posnetke tujcev ob spomeniku vsak večer prikazujejo na obeh državnih televizijskih programih. Napovedovalci svojemu dvajsetmili-jonskemu občinstvu razlagajo, da v Severno Korejo prihajajo gostje z vsega sveta, da bi se poklonili spominu velikega vodje, ki je umrl julija lani. Te televizijske ukane | so del propagandne stra-: tegije, s katero poskusa ] Vodstvo v Pjongjangu enega največjih svetovnih kultov osebnosti, ki je bil namenjen pokojnemu voditelju, preusmeriti k novemu Sefu države, ljubljenemu vodji Kim Jong Ilu. Statistike o Številu turistov so nedostopne javnosti, vendar je tujih obiskovalcev nedvomno Vec kot v preteklosti, saj Severna Koreja krvavo potrebuje devize, Zeli pa se znebiti tudi neprijetnega slovesa, da je zadnja trdnjava komunizma, ki 1 Se verjame v hladno voj-j no. Državne aparatčike je sicer se vedno strah, da bo s turizmom zavel tudi veter svobodomiselnih idej, ki bi lahko ogrozile j avtoritarni sistem, toda to je tveganje, ki so ga mora-I li sprejeti. Ljudska demokratična republika Koreja je bila j dolga desetletja zaprta za tujce iz kapitalističnih dr-j žav. Po letu 1989 so jo nehali obiskovati Se redki turisti iz Sovjetske zveze in vzhodne Evrope, letošnja pomlad pa je prinesla korenite spremembe. Aprila je Severno Korejo obiskalo deset tisoč turistov in novinarjev iz Japonske, Kitajske, Tajske, Tajvana, ZDA in Evrope. Tako je bil podrt rekord iz leta 1989, ko se je Študentskega festivala udeležilo 7000 tujcev. Severnokorejske oblasti so omilile omejitve vstopa ameriških in japonskih turistov v državo tudi zato, da bi privabile čim več obiskovalcev na veliki rokoborski spektakel, katerega pokrovitelja sta Mohamed Ali in japonski rokoborec Antonio Inoki. Obiskovalcem hoče nekdaj heremetično zaprta država prikazati svoje dosežke: bleščečo prestolnico z monumentalno arhitekturo in spomeniki Kim II Sungu ter slove- sno oblečenimi prebivalci, ki jih združuje predanost novemu vodji. »Stereotip, da smo zaprta družba, so zahodnim medijem vsilile Združene države in Južna Koreja,« razlaga uradni vodic. Tujci pa so vendarle deležni neprijetnega občutka, da živijo v strogo nadzorovani policijski državi. Na suknjičih imajo vsi značke s podobo Kim II Sunga, različna gesla in izreki kujejo genialnost pokojnega predsednika v zvezde, na množičnih prireditvah nepregledne množice občudujejo socrealistično koreografijo, otroci pa v Solo korakajo prepevajoč hvalnice obema Kirnoma. »Vesela sem, ker sem tukaj, toda ne vem, kako lahko mlade ljudi pripravijo do tega, da vse to počno,« se je čudila Ji Young Lee, Američanka korejskega rodu, potem ko je na stadionu Kim II Sung gledala prikaz gimnastike 50 tisoč otrok. »To že ni več normalno. To je žalostno.« Odpiranje v svet je začelo vsaj nekoliko krušiti podobo o »delavskem raju«, ki jo je severnokorejski propagandni stroj svojim podanikom prodajal zadnjih petdeset let. V hotelih in posebej izbranih turističnih krajih vodiči, hotelski uslužbenci in drugi mladi Korejci previdno sprašujejo tuje obiskovalce o tem, kakšno je življenje na Zahodu in v Južni Koreji. Verjetno pa bodo okosteneli režim bolj kot Američani korejskega porekla načeli drugi turisti, pripadniki korejske manjšine iz bližnje jugovzhodne Kitajske. Lahko namreč pripovedujejo zgodbo o uspehu, ki se je začela, ko je Kitajska opustila Maove ideje o kolektivizaciji in prevzela kapitalizem. Kitajskim turistom način življenja v Severni Koreji obuja spomine na čase kulturne revolucije v letih 1966 do 1976, ko so Mao Zedonga častili podobno kot Severni Korejci svojega Kim II Sunga. »Tukaj je tako kot na Kitajskem pred dvajsetimi leti - popolna mora. Taksnega sistema smo se mi že zdavnaj znebili in tile so res prismuknjeni,« je samozavesten kitajski poslovnež Ma Fengxian. Toda Severni Korejci se ne dajo. Vodiči v muzeju, kjer je shranjenih skoraj 80 tisoč daril, ki jih je dobil Kim II Sung, razlagajo, kako razstava dokazuje, da je bil pokojni predsednik veliki politični teoretik s svetovnim ugledom, medtem ko so vojaki v Panmundžonu, demilitariziranem območju med Korejama, popolnoma prepričani, da so ljubitelji miru - ki se ne bojijo spopada z ZDA. Tudi za ceno jedrskega holokavsta. Jeflrey Parker/Reuter i 1 radio GL4S ljubi ja ne d d 1 1 ^ 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz 1 LABIRINT ZNANJA i 1 VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 1 IME IN PRIIMEK 1 1 TELEFONSKA ŠTEVILKA t 1 1 NASLOV 1 1 | fil ASRFNA ŽFUA i 1 Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva ulica 6 | 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA 1 1 1 '-§><- V Muzeju finske arhitekture v Helsinkih je na ogled svojevrstna razstava, ki predstavlja dela anonimnih mojstrov arhitekture med živalmi, od čebel do polarnih medvedov. tkalec (samec) Samici dvori tako, da iz travnih bilk in vejic splete Čvrsto /ZZg-ilh le najboljši. Vozli in zanke, ki jih pri gradnji gnezda uporablja tkalec. Gradbene faze tkalčevega gnezda 1. Osnova je začetni, podporni prstan. 2. Med spletanjem gnezda stoji ptica na prstanu. 3. Premer je odvisen od tega, kako daleč doseže ptič. 4. Tkalec gnezdo konča z zunanje strani. 5. Nekateri kot piko na i dodajo še »hodnik« pred vhodom. končano gnezdo i—N svež ‘'zrak bivalni de! termitnjaka ^ zračna komora notranji Prezračevalni sistem v termitnjakih 1. Toplota, ki jo oddaja približno dva milijona termitov, dviguje izdihani zrak v komoro. 2. Notranji zračnik usmerja topel zrak z visokim pritiskom v predore ob robu termitnjaka. 3. Ogljikov dioksid gre v zunanjost; skozi predore pride v termitnjak svež zrak z nizkim pritiskom. 4. Zrak se na poti do kleti termitnjaka ohladi, od tam pa nadaljuje pot v bivalni del. IRAN Dežela na nekdanjem stičišču med vzhodom in zahodom Tržnica v Zahedanu Počasi sem se prebujal. S prijateljem sva prespala v majhni sobici. Ležala sva na tleh, obloženih s preprogami, na posteljnini, ki je bila čez dan spravljena v zidnih nišah. Poleg preprog sta bila edina oprema sobice velika slika Brucea Leeja, obkrožena z nekaj družinskimi fotografijami, in televizor. Očitno je bilo, da se je najin gostitelj Amat istovetil s tem karatejskim idolom, ki ga je kdo ve kdaj videl v kinu. Resnično mu je bil podoben. Bila sva v zadnjem obmejnem mestu Irana pred pakistansko mejo, v Zahedanu. To, da sva bila v bližini večjih meja, je potrjevala tudi raznolikost prebivalstva, pravi mali Babilon. Najinega gostitelja Afgani- stanca Amata sva spoznala dan prej. Prinesla sva mu darilce dveh slovenskih popotnikov, ki sta se bolna, po čudnem naklu-cju znašla pri njem pred letom dni. Čeprav ni znal niti besede angleško - da je prav on tisti, ki ga iščeva, sem se prepričal s fotografije - naju je sprejel kakor kralja. Gostitelj je takoj izpraznil sobico, v kateri je prebival z ženo. Sobica je bila del tipične muslimanske hiše. Majhno betonirano dvorišče, sredi katerega je na stebru kraljevala vodovodna pipa, so obkrožale sobice z ravnimi strehami. Stranišče v kotu dvorišča, ki ga je od ceste ločeval visok zid, je bilo hkrati tudi priročna kopalnica. Celota je izžarevala sterilno čistost. Bila sva posvečena gosta sedemčlanske družine, ki jo je vodil Amatov stric. Za naju je bil ta postanek hkrati koristen, pa tudi naporen. Slabosti, ki so jih sestavljali pogovori, omejeni na ogledovanje fotografij in vljudnostne nasmeške, ogled mesta, ki se je sprevrgel v razkazovanje tujcev Amatovim sorodnikom in znancem, ter večerno skupinsko buljenje v televizor so odtehtali hrana, kopanje, pranje in nočno spanje. S klopi razmajanega avtobusa, ki je majhno skupino potnikov peljal proti dvajset kilometrov oddaljenemu mejnemu prehodu, sem zrl na postavo sredi ceste, ki je ostajala za nami. Amat nama je s solzami v očeh Notranjost Amatove hiše (Obe fotografiji: J. J.) Se vedno mahal v slovo. do, ki ga je priklenila na Moja črna evropska duSa ta košček sveta, bogu za je ugibala: »So to solze za- hrbtom, in ki ji je le tu pa radi odhajajočih prijate- tam mogoče uiti v opoj-Ijev ali zgolj solze nad sa- nih opijskih hlapih?« mim seboj, nad svojo uso- J. Jaklič (Konec) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA < . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA OP 6 66 666 S!i\ c a VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka k nam topel in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1020 1010 1000 DANES čS-,- DUBLIN 9/19 ° OSLO STOCKHOLM , - 16/2» ,7/2» 'dS O a - H AMSTERDAM f f« A AMSTERDAM LONDON ,4/27° )ON^ PAR^1^ ° 21 /2 TRBIŽ e^1 CEDAD-^^ O NJSKA GORA ^ 10/25 ^ O 11 /26 CELJE O 13/27 LJUBLJANA 14/28 OVIDEM 16/29 -^N. GORICA GORICA o 14/28 PORTOROŽ ------- ZAGREB 14/28 O Slovenija: Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature od 10 do 16, najvisje dnevne temperature od 25 do 29° C. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih pokrajinah bo sončno. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.13 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 43 minut. Luna bo vzšla ob 6.4 in zašla ob 21.32. TEMPERATURE MORJA IN REK Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava Jadransko morje (Koper) °c °c 12,7 Crikvenica 21,0 10,2 Mal inska 21,0 12,5 Šibenik 23,0 13,4 Poreč 22,0 - Split 23,0 12,3 M. Lošinj 23,0 - Dubrovnik 22,0 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 5.04 najnižje -62 cm, ob 11.46 najvisje 34 cm, ob 17.04 najnižje -12 cm, ob 22.40 najvisje 42 cm. lutri: ob 5.31 najnižje -60 cm, ob 12.15 najvisje 36 cm, ob 17.41 najnižje -12 cm, ob 23.13 najvisje 38 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m "C 23 19 15 11 8 5 BI0PR0GN0L Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo Se naprej ugoden in spodbuden. VOX POPULI . Naredi vse, da se spoznaš, a ničesar, da spoznajo drugi. Izkušnja je vsota naših | razočaranj. JUTRI KRANJSKA GORA 12/26 OVIDEM 17/30 —^N. GORICA GORICA^ 0 16/30 GRADEC 14/25 KAADIDnn 9 GRADEC >12/23 MARIBOR On17/23 . SOBOTA 18/2» CELJE N. MESTO o ,s'“^ ZAGREB 16/29 KOČEVJE O m CRNOMEU REKA,7/27^ V Sloveniji: V petek bo sončno in toplo. Obeti: V soboto pozno popoldan in zvečer bodo predvsem v gorskem svetu posamezne vročinske plohe in nevihte. m h Atlantis se bo že danes srečal z rusko postajo Mir CAPE CANAVERAL -Vesoljski trajekt Atlantis je včeraj s Štiridnevno zamudo zaradi slabega vremena vendarle poletel na svojo doslej najzahtevnejšo misijo. Pri ameriški vesoljski agenciji NASA govorijo celo o »prvem koraku« nove dobe vesoljskih poletov. 2e danes naj bi se namreč Atlantis priključil na rusko vesoljsko postajo Mir. Ameriški in ruski kozmonavti bodo opravili nekaj poskusov, prihodnji teden pa se bo ameriški vesoljski trajekt vrnil na zemljo. Pri tem bo prišlo do zamenjave članov posadke pri Rusih, saj sta z Atlantisom v vesolje poletela tudi ruska kozmonavta, ki bosta zamenjala posadko v vesoljski postaji Mir. Do »srečanja« med Atlantisom in vesoljsko postajo Mir naj bi prišlo danes ob 14. uri. Sedanja skupna ame-riško-ruska misija ni prva v zgodovini. Že pred dvajsetimi leti sta se namreč v vesolju srečali ladjici tipa apollo in sojuz in pet kozmonavtov, trije Američani ter dva sovjetska kozmonavta, ki so v dveh dneh opravili nekaj poskusov. V času hladne vojne je bilo to srečanje zelo pomembno, seveda pa tudi sedanjega sodelovanja, ki je osnovano na višji tehnološki in znanstveni ravni, ni mogoče podcenjevati. Maček Socks in Mandela v novinarskih umotvorih ameriške prve dame Hillary VVASHINGTON Ameriški rumeni tisk bo imel sedaj novo klepetavo sodelavko, saj bo Hil-lary, žena ameriškega predsednika Clintona, poročala o vseh lahkotnih stvareh, ki se dogajajo, v Beli hiši. Prva dama je namreč podpisala pogodbo, s katero se obvezuje, da bo tedensko napisala po en stolpec za tiskovno agencijo Creators Syndicate, ki pošilja svoje članke približno osemdesetim dnevnikom in za katero dela tudi nekdanji podpredsednik Dan Quayle. »Hillary išče delo, ker ve, da ne bo za dolgo ostala v Beli hiši,« je zlobno pokomentiral neki jezični republikanski parlamentarec. Prva dama je po vsemu sodeč iskala nekaj ustvarjalnega, saj so ji iz rok vzeli zdravstveno reformo, tako da ji je ta ponudba prišla več kot prav. Na tiskovni konferenci je skrajno resno izjavila, da bo opisala številne protagoniste od mačka Socksa do Nelsona Mandele. »Mislim, da bo zame zelo zanimivo poskušati ljudem posredovati vse, kar jih zanima o tukajšnjem dogajanju. Prikazala bom kakšno smešno zgodbo, človeško izkušnjo, pravzaprav zgodbe o obiskih v Beli hiši, o katerih ljudje niso seznanjeni,« je ponosno poudarila Hillary. Trenutno se ni znano,, kako se bo imenovala ru- brika, nekateri pa predlagajo »Poglejmo jih od blizu«. V zgodovini Bele hiše Hillary ni prva. Najbolj znana dopisnica je bila Eleanor Roosevelt, žena predsednika Franklina Delana Roosevelta, ki je imela pri številnih ameriških časopisih svojo rubriko »Moj dan«. Za Hillary bi bilo vsakodnevno pisanje prehudo breme, ker bo s težavo napisala celo en samcat članek na teden. Tega pa niso povedali zlobni jeziki, to je izjavila kar sama. Za svoj novinar- ski napor ne bo prejela niti belica, agencija ji bo le krila stroške, vključno z morebitnim sodelavcem. V bistvu bo lahko Hillary najela pišočega človeka, ki bo v sprejemljivem jeziku posredoval njene bistroumne misli. Agencija je po vsemu sodeč imela slabe izkušnje s psevdono-vinarskimi politiki. Njenega najuglednejšega dopisnika Dana Quaylea so namreč televizijske kamere zalotile, ko je storil hudo pravopisno napako pri pisanju besede patatoes (krompir).