OopisL Iz Lelina na Poliorju. (Š o 1 a i n k r a j n i šolski svet.) Dozdaj z oštarijo pod eno streho združena šola v Lehnem ima 120 šolo obiskajočih otrok. Mislimo, da je že skoraj vsak občan videl ali slišal, da je šolska izba za gori imenovano število otrok premajhna in ker je zelo nizka in vlažna. za šolo nesposobna. Pa žalibog, malo je takih zdravomislečih občanov, kateri so te napake tudi spozuali, temvee razsrdijo se, ako slišijo, da se bode nov šolski hram stavil. Večina občanov živi v mislih, da se jiin bo posrečilo, to zelo potrebno šolo iztrebiti, ker pravijo oni, prišle bodo druge postave, hude vojske, strašna bolezea itd. in zmanjkalo bode otrok. 0, vi nespametui! Vi mislite, te nesreče bodo samo nedolžne otroke zadele in vi boste ostali? Vi pričakujete postav, katere bodo šle rakovo pot ia rekle: Šole proč ? Iu ta nespametna misel vas je tako zmotila, da ste proti stavljenju šole in da so vam vsi šolski prijatelji trn v peti in jih, akoravno nekatere veliko večji šolski stroški zadenejo kakor vas, sovražite? Ne bodite taki, bodite složni! Sloga jači, nesloga tlači. Ali ni najemnina, katero za najeti hratn placujete, zavržen denar, ako zidanje od leta do leta pre- lagate? Zidati se bo moralo, ker to tirja postava in višje oblasti, ne pa, kakor nekateri pravijo, predsednik krajnega šolsk. sveta in nadučitelj. N. pr. vi bi plačevali 50 let najemnino in to je skupaj 6000 gld. in šolsko poslopje še zmiraj ni vaše. Ali ni te vsote škoda, s katero bi si lahko novo šolo stavili ? Drugi nzrok, da se zidanje naše šole tako odlaga, je ta, da je večina občinskih odbornikov v St. Lovrenc in v Ribnico všolana, za tega del laliko prote, ker naše šole ne potrebujejo. Pa to ni prav! Ce postava reče: To se mora storiti in obč. odborniki se temu opirajo, kaj se bo Ijudstvo iz tega ucilo, kakor postavam nepokorno biti. Obe. odborniki morajo svojim soobčanom le lep izgled biti. Iz tega se razvidi, da se je zaradi šole Lehno sovraštvo občanov pomnožilo. Večini udov kraj. šolskega sveta, pa ne vsem, g. Pavel Pajtlar-ju in pa posebno slav. okraj. šolsk. svetu se imamo zahvaliti, da so naši sovražniki tako hitro obnemagali in da smo z zidanjem naše šole iia papirju sedaj tako daleč prišli, da se bode v kratkem zidanje šole razpisalo. Pa za denar se še bo peklo! Kar denar zadene, smo zelo v velikih stiskah in zadregah. Kakor drugod, je tudi tukaj mnogo takih, kateri svoje slovenske matere več pozuati nočejo, ampak v tujo kožo silijo in v tuj rog trobijo. A žalibog, tudi v kraj. šolskem svetu imamo dva uda, katerima je slovenščina smet v očesu, akoravno je eden le na slovenskih tleh obogatel in ni nemškega jezika toliko zmožen, da bi si v sili kruha izprositi zamogel. Kaj pa tirjajo ti možje od na3? Nič druga, kakor da moramo nemški šulverein za podporo k zidanju šole prositi. Ker smo jim pa to za vselej in pod vsakim podgojem zavrgli, začeli so všolane občane proti naui šouti, hočftjo nas prisiliti, da tisto vsoto, katero si oni od šulvereina dobiti upajo, iz svojih žepov dostaviti moramo. Pa hvala Bogu ne bojimosejih, gre naj ravno ali krivo. Nismo še celo zapuščeni, ker našo stvar podpirajo močni slovenski stebri in dokler bojo ti stebri stali, ni strahu, ker veliko zaupanje imamo, da jih bo čem dalje, tem več in zginila bo pajčina med njimi, v katero se le kaka omočena mulia vjame. Iz Rogatca. (Odgovor.) V štv. 5 od 3. febr. t. 1. je priobčil ,,Slov. Grosp." dopis z Donačke gore, s katerim me dopisnik brez uzroka in brez vse potrebe napada in se pritožuje, da sem zaliteval svoto od 137 gld. 50 kr. pri seji 6. nov. 1. 1. za uciteljevo stanovanje. Do lanskega leta sem občini nad 300 gld. ne le prihranil, ampak daroval, ko sem bil z luknjico, mesto postavnega atanovanja zadovoljen, in morda bi bil se zanaprej, ko bi me ne bil prvi obč. svetovalec g. Mikuš s par zavezniki za hrbtom in pismeno nadlegoval in dražil. Akoravno nima obč. odbor pri šoli besedice govoriti, ampak le kraj. šol. svet, vendar pa je obč. trojica za me stanovanje v najom vzela, ter pogodbo podpisala, ne zmeneč se, oe je zdravo ali postavno. Hotel sem v začetku v tniru in z lepa s kr. šol. svetom poravnati ter setn udom kr. šol. sveta postave preeital, a g. Mikuš s svojim adjutautom ni hotel dovoliti, rekoč: ,,To vse ni za nič in ne bo dolgo"; radi tega sem uradno in po postavnej poti naznaii.il, da stanovanje zapustim, temu pa sta se g. Mikuš in Kodrič debelo smejala. Za leto 1885/6 je kr. šol. svet vzel v prevdarek za učiteljevo stanovanje 137 gld. 50 kr. Zoper prevdarek, kakor zoper odškodnino za učiteljevo stanovanje je obč. odbor ugovor vložil in v tistem rekurzu me je obč. pisai- K. pri dež. odboru in okr. šol. svetu dolžil, da sem jaz sam prevdarek sestavil brez dovoljenja kr. šol. sveta, a sejni zapisuik je resnico odgovoril. Obč. ugovor je okr. šol. svet z odlokom 12. febr. 1886, št. 34 zavrgel, prevdarek potrdil ter meni odškodnino za stanovanje priznal. Ali misli dopisnik samo za leto 1885,6 in za naprej ne? Dalje mi očita, da sem rekel, da je svota od 44 gld. za stanovanje sekvestrirana. To ni resnica. Rekel sem, da bo kr. šol. svet primorau sekvestrirati obč. doklade Donačke gore, ker mi je sam blagajnik kr. šol. sveta. g. S. Korez rekel, da mu je obč. blagajnik g. Mikuš za šol. leto 1885/6 v denarju samo 10 gld. izročil, Očita tudi, da sem hotel jaz 44 gld. za se obdržati. to tudi ui res. Načelnik kr. šol. sveta me je pooblastil in pobotnici podpisal, da naj svoto od 44 gld. 94 kr. potegnem ter 13 gld. 71 kr. za-nj pridržim, ker mu kr. bol. svet uže 3 leta dolžuje (kar kaže sejni zapisnik od leta 1885), ostanek pa g. Korezu izročim. Nekega dne pride K. po denar, a ni hotel načelnikovega dolga pripoznati, in na to mu odvrnem: Jaz sem za svoto 44 gld. 94 kr. odgovoren, ako pa načelnik dovoli, prinesite pismeno potrdilo ali naj pride sam z Vami in jaz Vam denar izročim. V kratkem potem pripelje Korez načelnika s seboj, a načelnik mu reče: Plačaj moj dolg in ostanek vzemi! G. Korez ni bil s tem zadovoljen, ter je šel. Čez teden dni prinese pa k meni zopet nek list obč. urada s podpisom Cajzek in Kores. Na to mu odvrnem, da občina nima pravice do šolskega denarja. Ker ni hotel Korez svote razen odbitega dolga sprejeti, sem z načelnikovim dovoljenjem učila naročil v znesku nad 30 gld., kar svedočijo računi. Očita mi dopisnik, da mi je Lechnor gostilno prepovedal, to ni res. To pa lehko trdi, ker Lechner več ne živi, a vdova še živi, katera lehko dokaže, da sem vedno v največji slogi z Lechnerjem živel in še celo 15 mesecev pri njem stanoval. L. me je le prosil. da naj ne dohajam k istej mizi, pri katerej je sedel človek, ki me ,je proti drugim obrekoval, da sem jaz dopisovalec ,,Slidst. Post". Očita mi, da sem se hlinil. Komu uže? Sem li dohajal v Tlake k magnatu ali v Črmožiše k baronu? Krivi me tudi, da jaz ljudi obiram; bil sem prisiljen nekatere Imdobneže sodniji naznaniti, da jih je nekoliko spokorila zbog obrekovanja. Naj mi tudi dopisnik dokaže, da sern jaz zoper volitev rekuriral ali pa komu svetoval. Tudi slabo odgojo izročene mi mladine očita. Tega Vi soditi ne morete. ker niste strokovnjak, ampak drugi. To dopisnik najbolje ve od svojih dveh sinov, katera res nobenega ne pozdravita, še uoitelja ne, ampak glavo pobesita kot solnT-nica. Sta se pri meni to učilaV Isto tako naj dokaže, kedaj in komu sem nemške frajmavrarske knjige razdelil in sploh katero nemško razen iu-nih. *) Klanjšček, učitelj. Od Sv. Lorenca na koi\ žel. (Vabilo.) Občinski odbor pri sv. Lovrencn v puščavi si je na vso moe prizadeval, da bi zabranil zborovanje tukajšnjega braluega društva. Pa višje oblastvo je vse dotične sklepe ovrglo in bral. društvu naznanilo, da sme zborovati, kadarkoli hoče in je tudi krčmarju g. Audreju Pernatu dovolilo, da sme čez postavuo uro točiti. Vsled tega bode društvo zborovalo v nedeljo dne 20. febr. t. 1. po sledečem vzporedu: 1. Ouvertura k operi ,,Conte St. Bonifacio". 2. Grovor. 3. Senčica iz opere ,,Dinoralr\ 4. Poročilo tajnikovo. 5. ,,Don Cesar" Potpouri. 6. Bob iz Kranja, šaloigra s petjcm. 7 Prosta zabava s petjem in plesom Svira vojaška godba 47. pešpolka. Vstopnina za osebo 50 kr.; začetek o 3. uri popoldne. Ker ni bilo mogoce vsem posameznim rodoljubom poslati vabila, zato jih tukaj prav uljudno prosimo, da nas kolikor mogoče v obilnem številu počastijo, da tako visokim gospodoin, ki sedijo, sklepajo in kimajo v občinskem odboru, pokažemo, da nas s svojim brezobziruim ravnanjem vendar niso v kozji rog vgnali. Odbor ,,kmet. bral. društva" pri sv. Lovrencu pri kor. železnici. Kotmirske okolice na Koroškeiu. (Našašolska postava in nje nasprotniki.) Ne le pri vas doli ua Štajarskem, tudi mi Korošci imamo križe s sedanjo šolsko postavo. Posebno pa za naše gorjauske kraje ni osemletna, uemška in liberalna šola. Posebno ubogi starši, katerih v našej okolioi ni majhno število, ter še sami sebe težko preživijo, so primorani otroke celih osem let doma imeti in jih v šolo pošiljati, ker jih v službo nihče ne vzame. Ti se potetn še po¦ vrhu namesto dela navadijo postopanja, in ko tak otrok enkrat v službo stopi, ue zaa nobeuega dela, in je za *) Zvesti svoji cbljnbi ilali smo g. učitelju prostor za odgovor in sedaj nieiilmo, da ne boilo tcžko braleein izpoznati, kjo je resnica. Ured. _ nadlego sebi in kmetu. Kaj pa je potetn z nemško šolo? Saj vsak lehko spozna, kaj trpijo mali otroci, ako se jim že v tako mladih letih ubija nemščina v glavo, akoravno še svoje slovenščine ne zastopijo dobro. Kaj bo tak šestleten otrok druzega poznal, ko same tiste reči, ki jib. vsak daa okoli sebe vidi? Je pa dosti drugih reči na svetu, ki jih ne pozna, in tudi o takih mora kaj slišati, da bo kaj vedel. Da mu bo pa kaj v glavo šlo, povedati se mu mora vse v maternem jeziku, katerega vsaj toliko zna, kolikor se more od takega otroka pričakovati. Zato smo napravili po vseh slovenskih župnijah prošnje na državni zbor, za šestletne, slovenske šole. V njih naj še bo nemški jezik v 4—5 letu učni predmet. Nje je veliko število posestnikov podpisalo, ali žalibog jih. je še nekaj takih, od slovenskih mater rojenih posili-ntmcev, da jim to ni po volji in le-ti so tudi skovali protiprošnje, naj bi ostalo vse pri starem. Taki so podobni nekdanjim turškim janičarjem, ki so bili tudi katoliških Sloveucev sinovi ali Turki so jili pri nas naropali, jih v svoji veri poduoili, ia ti so prišli ropat in morit svoje nekdanje brate in roditelje. Kdaj bo prišel ias, ko se bomo vsi združeni potegnili za pravice, katere so nam vsem potrebne V Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Lurška pesen.) Zares milo se mi stori, ako slišim prelepo pesen ,,Zdrava Marija" o lurški Materi božji. Srce mi veselja utriplje v cerkvi, kjer jo ]epo zapojo. Upam, da ni župnije, kamor bi ona že ne bila prodrla. Tudi pri sv. Ani so jo že začeli krožiti, in mislil sem si pri tem: 0 da bi tudi v našo preljubo župnijo hotela lurška Mati božja priti v svoji podobi. Moje, in upam tudi drugih želje se bodo spolnile. Vrli kmet v Sicah g. Ivan Rokavec že ima v to svrho postavljeno lepo kapelico, za ktero je naročil pri našem znanem, slovenskem mojstru g. Lavoslavu Perku pri sv. Trojici prelepo podobo lurške Marije. Ta novica veseli vse prave čestilce lurške Marije pri nas. Zatorej le zanaprej še prepevajmo lepo peseii! Dobiva se v Cirilovi tiskarni, iztis velja eden krajcar.