Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni če kovni račun Trst, 1 1 /6 4 64 Poštnina plačana v gotovini D N I K NOVI Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb post. I. gr. bis SETTIMANAL E ŠT. 944 TRST, ČETRTEK 21. JUNIJA 1973, GORICA LET. XXII. Prvi komentarji Kaj pomeni rezultat deželnih volitev, kar zadeva Slovensko skupnost? Kaj nam pove tistih 10.180 glasov, ki jih je zbrala na Tržaškem in Goriškem? Predvsem je treba priznati, da se Slovenski skupnosti nikakor ne posreči prebiti »zvočnega zidu« 11.000 glasov, ki ga naskakuje že od prvih deželnih volitev, ko je zbrala 10.009 glasov; pri drugih deželnih volitvah l. 1968 je napredovala na 10.841 glasov in pri teh je nazadovala na 10.180 ter se spet približala stanju l. 1964. Drugič je treba naglasiti, da se Slovenska skupnost, kar zadeva odstotke celotnega števila oddanih glasov v deželi, dobro drži. Še vedno predstavlja 1,3 odst. vseh glasov v Furlaniji - Julijski krajini kot leta 1964, čeprav je zdrsnila nazaj na to razmerje z 1,4 odst., ki ga je dosegla leta 1968. To pomeni, da v odstotkih vendarle ne nazaduje, medtem ko so od l. 1964 procentualno, nazadovale Krščanska demokracija, socialno-demokratske stranka, liberalna stranka, torej vladne stranke z veliko večjimi možnostmi, in tudi indi-pendentisti. In to dokazuje, da Slovenska skupnost v bistvu krepko drži svojo pozicijo, kljub vsem naskokom z leve in desne, kljub izpodkopavanju njenih postojank tudi s strani slovenskih političnih skupin (in posameznikov), ki so se vključile v italijanske stranke, kljub vsemu obrekovanju, da je to »meščanska stranka«, in podobno (da najhujših obrekovanj niti ne omenimo). Tokrat je ponovno dokazala svojo vitalnost in svojo upravičenost. Naj rege kci0' £ar h0če' toda edini slovenski deželni svetovalec, ki res velja in bo tudi v tretjem deželnem svetu veljal predvsem za slovenskega predstavnika, ne pa za predstavnika kake stranke, ki nosi v svojem imenu pridevnik Italijanska, in ki bo zato lahko zastopal res predvsem slovenske narodne interesse, ne pa interesse kake italijanske stranke, je predstavnik Slovenske skupnosti. V tem pogledu so torej te volitve dejansko spet prinesle polno afirmacijo Slovenski skupnosti in upravičile njen obstoj in njeno politično linijo in delo. To je najvažnejše dejstvo. Drugo pa je, da se Slovenska skupnost s tem ne sme zadovoljiti in da mora odkrito priznati, da je v tej stabilnosti tudi nekaj negativnega. Vse, kar ni napredovanje, je v bistvu že začetek nazadovanja. Zato se Slovenska skupnost nikakor ne bi smela zadovoljevati s tem, da le drži svoje pozicije. Preiti mora v napad, zavzeti mora nove postojanke in se prebiti naprej ter stalno napredovati. Ne sme se zanašati zgolj na volilce, ki (Nadaljevani« na S. stranii Po deželnozborskih volitvah V središču pozornosti tukajšnje javnosti so še vedno izidi nedeljskih deželnozborskih volitev. Politični opazovalci soglašajo, da je glavna značilnost teh volitev določen premik na levo, in sicer predvsem v okviru strank leve sredine. Sestava novega deželnega sveta je nekoliko drugačna od prejšnje, kajti po zaslugi socialistične stranke ima leva sredina tri svetovalce več. Socialisti so v deželi dosegli znaten uspeh, ker so izvolili skupno osem svetovalcev. Primerjava s prejšnjimi volitvami pa ni mogoča, kajti takrat so socia-listi nastopili skupno s socialdemokrati in so poleg tega po nerodnosti zamudili rok za SESTAVA NOVEGA DEŽELNEGA SVETA STRANKE ŠTEVILO SVETOVALCEV Demokristjani 26 Komunisti 13 Socialisti 8 Socialdemokrati 4 Fašisti 4 Liberalci 2 Furlansko gibanje 2 Republikanci 1 Slovenska skupnost 1 61 predložitev kandidatne liste v videmskem volilnem okrožju, ki je po številu volivcev najmočnejše v vsej deželi. Ne glede na to je treba vsekakoor priznati znatno napredovanje socialistov, saj so svoj položaj izboljšali tudi v primerjavi s prvimi deželnozborskimi volitvami leta 1964. Socialdemokrati so rahlo nazadovali, in sicer za 0,2 odstotka v primerjavi z lanskimi državnozborskimi volitvami. Poglavje zase predstavljajo demokristjani, ki bodo imeli v novem deželnem svetu tri svetovalce manj kot doslej. Ostali so seveda še vedno zdaleč najmočnejša politična stranka v deželi, saj so zbrali 39,7 odstotka vseh glasov ter izvolili v deželni svet 26 svojih predstavnikov, to je natančno še enkrat toliko kot komunisti, ki so v deželi po številčni moči druga stranka z 20,9 sodtotka vseh glasov. Krščanska demokracija je nazadovala tako v primerjavi s prejšnjimi deželnimi kot z zadnjimi državnozborskimi volitvami, in sicer za več kot pet odstotkov. Očitno je, da je začela volilno množico te stranke pretresati določena kriza, pri čemer je tudi značilno, da sta dva njena najvidnejša predsednika deželne vlade Berzantija, ki je po številu preferenčnih glasov na tretjem mestu, in za predsednika deželnega sveta Ribez-zija, ki je celo na zadnjem mestu. Iz tega moremo sklepati, da je prišlo do izraza pri demokristjanskih volivcih določeno nezaupanje v strankin vodilni razred, čemur pa se ni preveč čuditi glede na njegovo v bistvu pragmatično politiko, pobarvano s klientelistič-nimi odtenki. Komunisti so v deželnem svetu ohranili svojih trinajst predstavnikov, čeprav so rahlo napredovali po številu prejetih glasov tako v primerjavi s prejšnjimi deželnimi (0,8 odstotka) im z zadnjimi državnozborskimi volitvami (0,7 odstotka). Zanimivo pa je, da komunistična stranka ni prejela glasov socialproletarcev, čeprav so ti po razpustu svoje stranke uradno vstopili v KPI. Skrajna levica je zato dejansko zgubila dva predstavnika v novem deželnem zboru, ker so social-proletairci imeli dva deželna svetovalca. Republikanci so napredovali v vseh volilnih okrožjih, a so kljub temu ostali le pri enem svetovalcu v novem deželnem svetu. Razlika je le vtem, da jih bo tokrat ponovno zastopal tržaški predstavnik, medtem ko jih je prej videmski. Na desnici je treba beležiti znatno nazadovanje liberalcev, ki so izgubili enega svetovalca v primerjavi s prejšnjimi volitvami ter ostali z dvema zastopnikoma v deželnem zboru. Nadaljuje se torej postopno, a neizprosno nazadovanje liberalne stranke, kot ga si-oer že nekaj let opažamo po vsej državi. Liberalcem ni očitno koristila prisotnost v An-dreottijevi sredinski vladi, na osip njihovih glasov pa je morda tudi vplival izid demo-kristjanskega vsedržavnega kongresa, ki je liberalca izključil iz vladne koalicije, kar se je zgodilo teden dni pred deželnimi volitvami. Zaskrbljenost pa mora zbuditi okrepitev glasov za misovsko fašistično stranko, ki je napredovala v vseh volilnih okrožjih ter bo imela v novem deželnem zboru enega svetovalca več kot doslej (skupno štiri). Preseneča predvsem sorazmerno veliko število fašističnih glasov v mestnih središčih, še bolj pa glasovi, ki jih misovci prejemajo tudi na podeželju. Gre za pojav, ki bi ga bilo treba natančno raziskati ter zlasti proučiti prave in resnične vzroke, zaradi katerih se tolikšno število ljudi še vedno navdušuje za totalitarizem na j slabše maže. O uspehu liste Slovenske skupnosti pišemo na drugem mestu. Tu moramo le poudariti, da je Slovenska skupnost v bistvu ohranila svojih deset tisoč glasov na Tržaškem in Goriškem ter ponovno izvolila svojega predstavnika v deželni svet. Njeno rahlo nazadovanje v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami je treba pripisati križnemu ognju, kateremu je bila izpostavljena med volilnim bojem zlasti s komunistične strani, ki je — kot se zares čudno sliši — videla (dalje na 3. strani) Izidi volitev na področju Furlanije-Julijske krajine STRANKE Deželne 1968 Glasovi odst. Pokrajinske 1970 Glasovi odst. Politične 1972 Glasovi odst. Deželne 1973 Glasovi odst. KD 344.039 44,9 323.882 41,1 360.031 43,2 315.199 39,7 KiPI 153.923 20,1 148.610 18,9 168.147 20,2 166.018 20,9 PSIUP 35.677 4,7 24,245 3,1 16.637 2,0 — — PSI | 83.824 10,6 91.306 10,9 97.289 12,2 76.694 10,9 PSDI | 83.896 10,6 70.439 8,4 64.947 8,2 PRI 19.138 2,5 20.267 2,6 22.581 2,7 21.302 2,7 PLI 37.092 4,9 39.099 5,0 35.232 4,2 28.941 3,6 MSI - DN 39.197 5,1 49.036 6,2 63.814 7,7 59.537 7,5 PD UJM 3.880 0,5 — — — — — — U. N. Rep. 775 0,1 — — — — — — Slov. Skupnost 10.841 1,4 9.931 1,3 — — 10.180 1,3 Mov. Friuli 38.879 5,1 — — — — 23.629 3,0 Indip. F.V.G. — — — — — — 1 i 4.683 0,6 M.I. TLT 5/337 0,7 4.642 0,6 — — I PC(ml)I — — — — — — 2.067 0,3 M.P.L. — — — — 2.835 0,3 — — Manifesto — — — — 3.471 0.4 — — SKUPNO 765.672 100,0 787.432 100,0 834.493 100,0 793.792 100,0 Mihec in Jakec se menita, da vseglih ne moremo biti brez skrbi RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 24. junija, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Von Weber: Kvintet v h-duru. 10,15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder »Brez aoma«. Radijska igra, po povesti Hectorja Malota in v prevodu Nade Konjedic napisala Mara in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.30-15.45 Kalan, četrti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera Glasba po željah. 15.45 »Slana voda«. Veseloigra, napisal Lojze Cijak. Izvedba: Stalno slovensko gle dališče v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. 17,00 Glasbeni cocktail. 17.40 Popoldanski koncert. 18.25 Zgodovina italijanske popevke. 19.00 šport in glasba. 20.00 šport. 20.30 Sedem dni x sxetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske više in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 25. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.36 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce, pripravlja Danilo Lovhečič. 18.30 Alban Berg: Komorni koncert za klavir, violino in pihala. 19.00 Poje Elton John. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 športna tribuna. 20.35 Slovenski ragledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti -Tenorist Mitja Gregorač in Trio Lorenz: violinist Tomaž Lorenz, violončelist Matjaž Lorenz in pianist Primož Lorenz. F. J. Haydn: škotske in vali-ške ljudske pesmi; Igor Štuhec: Consolation za trio -Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 26. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Motivi na klaviaturi. 13.30 Glasba po željah. L7.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. Mezzosopranistka Ja-net Baker. English Chamber Orchestra. 19.10 Odmevi kmečkih puntov v slovenskem pripovedništvu in pesništvu (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 šport. 20.35 Hein-rich Marschner »Heons Heiling«, romantična opera v treh dejanjih. V odmoru: »Pogled za kulise«, (Dušan Pertot). 22.25 Zabavna glasba. ♦ SREDA. 27. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Godalni kvartet iz Celovca. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Piero Bellugi. Sodeluje pianist Dino Ciani. V odmoru '21.05) Zla vašo knjižno polico. 22.15 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 28. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 13.30 Glasba po željah. 17 00 Za mlade poslušavce (Danilo Lovrečič). 18.30 Glulio Viozzi. 19.10 Govorimo o ekologiji (Tone Penko). 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki, radij ski tednik (Krasulja Simoniti). 20.00 šport. 20.35 »Pogovor s Shmuelom«. Radijska drama, napisa. Shimon Levi, prevedla Marija Raums. Izvedba: RO. Režija: Jože Peterlin. 21.25 Zabavni orkester RAI. 21.50 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 29. junija. 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Motivi v kontrapunktu. 11.00 Mladinski oder »Mrtvo srce«. Pravljica, napisal Jože Tomažič, dramatizirala Alenka Javornik. Izvedba: RO. Režija: Lojzka Lombar. 11.35 Opoldne z vami. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Glasbeni collage. 16.40 Duo Tonžetie-Bjelinski. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. 18.40 Sodobni sound. 19.10 Elio Bertolini: »Odkritje«. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Delo ir. gospodarstvo. 20.50 Vokalno-instrumentalni koncert Vodi Ferdinand Grossmann. 22.50 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 30. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avto- adio. 17.00 Za mlade poslušavce (Danilo Lovrečič). Violinist žarko Hrvatič, pri klavirju Neva Mer-lak-Corrado. Jožko Jakončič: Tri glasbene misli; Marij Kogoj: Andante, Alojz Srebotnjak: Sonati-na. 1850 Orkester proti orkestru. 19.10 Družinski obzornik (Ivan Theuerschuh). 19.26 Revija zborovskega petja. 20.00 šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 -Mučeniki tržaške Rižarne«. Napisal Jožko Lukeš Izvedba: Stalno slovensko gledališče v Trstu. Režija: avtor. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu ane 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Grapharl Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 — Mihec, reči kar češ, ma vselili gre zmi-ram vse na bulše. Vsaj vojske ne bo več. Vsi veliki diplomati se kar naprej obiskavajo j n se ne menejo druzga, koker kaku bojo za-gvišali mir! Tisti nemški Brandt hode z an-ga kcnca ina drugi jn samo mire jn tolaže ledi. Jn Brežnjev u Ameriko, jn Pompidu jn Cu Em Laj jn evropska varnost jn razorožitev jn koeksistenca jn suverenost jn še tolkc drugeh lepeh besed. — Si pozabu. kulturne stike jn gospodarsko sodelovanje jn samostojno pot u socializem jn neumešavanje u notranje zadeve drugeh držav jn človečanske pravice jn zaščito naravnega okolja... — razen Kraševcev. — jn demokracija jn enakopravnost vse sorte. Pr tolkeh lepeh besedah je skori nemogoče, de be bla vojska. Prfina u Vietnami so sklenili premirje. — Res je. Zdej tam ni več vojske. Ubiva-jo se magari še, ma tu ni vojska ma samo kršitve premirja. — Sej važno je, de ni vojske. Zastran kršitev premirja pej si ni treba delat skrbi. Tudi na severnem Irskem si jih dajejo jn kar naprej štejejo mrtve. Ma vojske ni. Tudi kršitve. premirja ni, zatu ke niso nardili premirja. Kršitev premirja bo šele tabat, kadar bojo nardili premirje. Ma tudi premirja ne morejo naredet, zatu ke ni vojske. Za nare-det premirje, mora najprej bet vojska, pole pride premirje jn šele pole kršitev premirja. Videš Jakec, de ni lahko. — Ja, tam dol u Palestini je dosti lažje. Tam je vojska vre bla jn tudi premirje, zatu je tam lahko kršet premirje. — Jakec, poslušej me! Pej tisto ses vse sort atentatami, ke so še drugod po sveti, tudi tle pi' nas! Kej je tisto? Vojska al kršitev premirja? — Tisto, dragi moj Mihec, ni ne amo ne drugo. Tisto jema več jemen. Ce je tu u Južni Ameriki (denmo reč u Argentini al Braziliji) je tu gverila. Ce je pej tu, denmo reč na Španskem ses tistmi Baski, pole je tu borba za narodno neodvisnost. — Jn če je tle pr nas? — Tu je pej, dragi moj, leb jezen do domovine. Taku velika lebjezen, de prou prekipeva, de prou vreje ku uada u lonci jn zatu more naj det an šfogo. — Ja, ma ledje pr tem umirajo? — Znam, ma ni za pomagat. Zatu ke človek je še zmirarn bojevit jn more dat duška svoji veliki lebjezni. — Vse prou, Jakec. M a pole sez miram vselih ni taku gvišno, koker praveš ti. Tudi si pozabu na genocid, ke je biu ne dougo tega u Biafri, u Sudani, u Bangla Deš... — Tito, dragi moj, ni vojska. Mi jema mo Združene narode, de ne bo vojske jn ne zastran genocidov al pej kršitve premirja. Tu se nas ne tiče. — Ma taku zgleda, de vselih ne moremo bet prou brez skrbi. Zatu ke je videt, de marsikje samo čakajo, kadaj se bojo udarli! Taku je tle na bližnjem Vzhodi, taku je u Južni Afriki; Rusi jemajo na kitajski meji aneh strašanskeh soudatov jn Kitajci pej jemajo cine rampe, od koder be lahko speščevali rakete vele do Moskve. Jn pole jemamo še konflikt med Islandijo in Angležami, kamer ke so tudi že spestili kašen šus. Jest ne znam, če smo res lahko taku brez skrbi... — Ti Mihec si an paničar, an defetist jn če boš taku govoru, boš jemu Še sitnosti. Nečko ah tej se! PRVI KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. ttrani) si jih je že pridobila, ampak mora težiti za tem, da si pridobi nove in sicer tam, kjer jih lahko najde. Analizirati bi bilo treba vzroke, zakaj to: liko slovenskih ljudi voli italijanske stranke. Ali je temu kriva narodna nezavednost ali samo premajhna občutljivost za probleme slovenskega narodnega življenja in obstoja? Ali iluzija, da bodo italijanske stranke bolj skrbele za naše narodne pravice in za naš narodni obstoj kakor slovenske stranke? Ali neinformiranost? Ali morda zgolj zato, ker glas Slovenske skupnosti ne seže do vseh tistih Slovencev, ki bi volili zanjo, če bi jo slišali in občutili ob sebi? To je težko vprašanje, ki ga tu ni mogoče reševati. Lahko pa se reče, da je ravno v tem verjetno največja hiba Slovenske skupnosti, da nima stika z vsemi Slovenci, pa naj so zavedni ali ne; vse preveč se obrača samo na zavedne Slovence, posebno na tiste s krščanskim svetovnim nazorom, in že nekako vnaprej odpiše vse druge. Slovenska skupnost mora najti pot do vsakega Slovenca in potrkati na njegovo zavest ter ga spomniti na njegovo narodno dolžnost. Biti mora v stalnem dialogu s svojimi volivci, dejanskimi in potencialnimi. V-stvariti mora kot pobudnica in strešna organizacija široke ljudske organizacije za kmete, delavce, za slovensko mladino, ki dela v obrti, trgovini, industriji in pomorstvu in ne samo za dijake. Preučiti mora nove oblike prosvetne dejavnosti, ki bi pritegnila mlade, npr. v obliki iger, orkestrov in folklornih skupin. Skrbeti mora za primerne, moderne in zdrave oblike družabnega življenja in zabave za naše ljudi in posebno za mladino. Namesto smešnih bivših »Slovanskih (?) plesov« in podobnih »elitnih« zabav naj bi dajala pobudo za večje družabne prireditve Za naše preproste ljudi in za mladino. In predvsem si mora ustvariti dinamičen. Privlačen, moderen program, prilagojen stvarnosti italijanske države in njene druž-be, pa tudi (in še posebno) stvarnosti slovenskega naroda. Ne sme se vživeti v vlogo Zgolj »etnične« stranke in v takoimenovano manjšinsko miselnost, ki za mladino ni privlačna. Postati mora stranka med strankami, ki zastopa interese slovenskih ljudi in vse naše narodne skupnosti, a ki je lahko po svojem naprednem programu, stremečem po reformah in po človeški vzajemnosti ter sporazumevanju in sodelovanju med narodi, pri- Predsednik republike Leone je zaupal v sredo zvečer mandat za sestavo nove vlade krščansko-demokratskemu politiku in dosedanjemu notranjemu ministru Marianu Rumorju. Ta je sprejel mandat z rezervo. Izjavil je že, da bo skušal sestaviti sredinsko-levo vlado s socialisti vred. S pogajanji s strankami bo začel v ponedeljek, potem ko bo dobil navodila od vodstva krščansko-demokratske stranke, ki se bo sestalo v soboto dopoldne. Socialisti so poveritev mandata Rumorju ugodno sprejeli, celo njihova levica, ki se najbolj upira sodelovanju socialistične stranke v vladi. Vendar vsi pričakujejo, da bodo pogajanja med Rumorjem in drugimi sredinsko-le- vlačna tudi za marsikaterega takega človeka, ki še ni pozabil, čeprav ne zna več slovensko, da so bili njegovi stari starši doma s Krasa, iz Vipavske doline, z Goriškega ali s Tolminskega, če ne še kje iz globljega zaledja. Kot nevarno skušnjavo naj bi odvračala od naše manjšine idejo slovenskega »ghet-ta«, ki je nekaterim tako draga. In taka Slovenska skupnost bo lahko krenila naprej in stalno napredovala. Sedanje volitve nudijo priložnost za to. —o— TEŽNJA K EKSTREMIZMU? Nekateri politični opazovalci so v komentarjih o teh deželnih volitvah v Furlaniji - Julijski krajini opozorili na dejstvo, da se kaže v volivnih rezultatih težnja po zavzemanju ekstremističnih političnih stališč. Tako so izgubile glasove v primerjavi z zadnjimi parlamentarni in z zadnjimi deželnimi volitvami vse sredinske in politično umerjene stranke, od krščanske demokracije in Slovenske skupnosti do Furlanskega gibanja in tržaškega gibanja za neodvisnost (indipendenti-stov). Edina izjema je republikanska stranka. Pridobili pa so glasove in celo znat-mi vse sredinske in politično umirjene stran-no novofašisti (misovci), saj so napredovali od zadnjih deželnih volitev za 15.000 glasov, na levici pa socialistična stranka, medtem ko je komunistična stranka v zastoju, število fašističnih glasov v deželi se je dvignilo od zadnjih deželnih volitev 1. 1968 od 5,6 na 7,5 odst., v Trstu pa je doseglo celo 13,8 odst. Vsak sedmi volivec v tržaški občini je torej fašist in MSI je tretja najmočnejša stranka na Tržaškem. V TRSTU: Coloni, Stopper, Vigini, Del Conte in Masutto (KD); Cuffaro, Colli, Lovri-ha in Donadel (KP); Morelli in de Ferra (MSI); Pittoni (PSI); Lonza (PSDI); Mauro (PRI); Stoka (SS); Trauner (PLI). V GORICI: Tripani, Cocianni in Ginaldi (KD); Bergomas in Zorzenon (KP); Deve-tag (PSI). V TOLMEČU; Varisco in Martinis (KD); Magrini (KP); Ermamno (PSI); Puppini (MF). V VIDMU: Romano, Comelli, Berzanti. Ni-colini, Ribezzi, Mizzau, Chinellato, Del Gob* bo, Specogna, Biasutti (KD); Moschioni, Pa- vimi strankami, posebno pa še s socialistično, dolga in težka. Toda druge izbire ni, tudi ne za socialiste, če nočejo obtičati v togi opoziciji, v neplodnem zavezništvu s komunisti — čakajoč na revolucijo, ki noče in noče priti, a ki bi v primeru, če bi le prišla, najprej opravila prav s socialisti, kot dokazujejo izkušnje drugod. —o— MIŠ’j nehale polemike okrog njega med raznimi političnimi strujami Slovencev. To se bo zgodilo temprej, čim-prej bo »Slovenik« sam dokazal s svojim delovanjem upravičenost svojega delovanja in svojo nepolitičnost. scolat, Baraoetti, De Cecco (KP); Boschi (MSI); Nardini, Volpe in Zanfagnini (PSI); R. Bertoli (PSDI). V PORDENONU: Giust, Cogo, Rigutto, Persello, Vicario, Bianchini (KD); Bettoli, Bosari (PCI); De Carli, Manzon (PSI); Dal Mas (PSDI); Parigi (MSI). PO DE2ELNOZBORSKIH VOLITVAH '.Nadaljevanje s 1. strani) tokrat prav v Slovenski skupnosti svojega največjega političnega nasprotnika. Pozabiti ne smemo dalje na delovanje Krščanske demokracije in socialistične stranke, ki sta se obe potegovali za zaupanje tradicionalnih volivcev in volivk slovenske liste. Nič čudnega, pa ni, če sta kak glas tudi ujeli, saj vemo, s kakšno prepričevalno močjo lahko vpliva na določene ljudi stranka, ki je na oblasti. BREŽNJEV OSVAJA AMERIKO Z NASMEHI Brežnjev je na obisku v Združenih državah, da je vrnil Nixonu lanski obisk v Moskvi. Z žarečimi nasmehi, s pol j ubijanjem rok gospem v slogu nekdanjega carskega dvora in s kaviarjem si osvaja Američane. Pri pogovorih vlada baje optimistično vzdušje. Gre predvsem za omejitev tekmovanja v atomski oborožitvi in na poravnavo arabsko-izra-elskega spora. To pa se seveda ne da doseči le z nasmehi in kaviarjem. Rumor želi sestaviti sredinsko-levo vlado Novoizvoljeni deželni svetovalci Volitve so potekle zelo mirno Deželne volitve v Furlaniji - Julijski krajini so potekle zelo mirno, kar rutinsko, bi lahko rekli. Ljudje so zdaj že davno navajeni, kako se svobodno voli z glasovnicami in kako izbrati med desetino strank in izluščiti iz stotin kandidatov tistega, kateremu hočejo dati preferenčni glas. Incidentov mi bilo nikjer. Le iz Gorice so poročali v nedeljo zvečer, da se je ineki volivec menda po nerodnosti zaletel v volivno kabino in jo podrl. Ko so jo »popravili«, je glasovanje steklo naprej. V slovenskih občinah v tržaški okolici jc bila v nedeljo udeležba med najvišjimi v tža-škem volivnem okrožju. To velja posebno za devinsko-nabrežinsko občino. Zaostajala pa je volilna udeležba v Zgoniku. V nedelj' dopoldne je bilo bolj pusto vreme in ker so mnogi menili, da bo takšno tudi popoldne, so odložili odhod na volišče na popoldne, čeprav so bila volišča odprta že ob sedmih. Okrog poldneva pa se je nebo razjasnilo in posijalo je toplo poletno sonce, kar je ljudi zvabilo ina izlet. Tako je bilo popoldne na voliščih bolj mirno. Proti večeru, ko so se začeli izletniki vračati, pa je postalo tudi v volilnih prostorih bolj živahno. Volišča so zaprli ob desetih. Odprli so jih spet v ponedeljek ob enajstih in so ostala odprta do dveh popoldne. Tako so imeli tudi zamudniki še obilo priložnosti za glasovanje DOKONČNI IZIDI V OKOLIŠKIH OBČINAH DEVINSKO NABREŽINSKA OBČINA (v oklepaju izidi zadnjih deželnih volitev 26. maja 1968): KPI 1.341 (1.256), MSI 317 (155), SS 808 (841), PSI 512 (PSU - socialisti in so-cial-demokrati 466), PRI 120 (69), KD 1.626 (1507) PLI 173 (186), PSDI 214 (PSU 466), Ind. F.V.G. 20 — Skupaj veljavnih 5.140. ZGONIK: KPI 435 (395), MSI 29 (7), SS 273 (232), PSI 103 (PSU 62), PRI 29 (7), KD 63 (71), PLI 27 (16), PSDI 27 (PSU 62), Ind. F.V.G. 6 — Skupaj veljavnih 992 glasov. REPENTABOR: KPI 149 (1'54), MSI 31 (9), SS 132 <144), PSI 76 (PSU 38), PRI 6 (6), KD 52 (46), PLI 12 (8), PSDI 8 (PSU 38), Ind. F.V.G. 5 — Skupaj veljavnih 471 glasov. DOLINA: KPI 1.948 (1869), MSI 73 (53), SS 688 (746), PSI 349 (PSU 219), PRI 78 (39), KD 628 (507), PLI 48 (36), PSDI 125 (PSU 219), Ind. F.V.G. 31 — skupaj veljavnih 3.968 glasov. MILJE: KPI 4.709 (4.414), MSI 299 (193), SS 86 (85), PSI 499 (PSU 591), PRI 379 (395), KD 2.528 (2.500), PLI 187 (317), PSDI 386 (PSU 591)), Ind. F.V.G. 114 — Skupaj veljavnih 9.287 glasov. Po uradnih podatkih je volilna udeležba dosegla nia celotnem področju Furlanije -Julijske krajine 89,8 odst. volivcev in volivk, medtem ko je znašala na zadnjih deželnih volitvah 1968. let 87,9 odstotkov. Tokrat je volilo 824.413 volivcev in volivk od skupnih 918.605 vpisanih v volilne sezname. Volilna udeležba v tržaški občini je bila najnižja in je znatno višja v vseh ostalih okoliških občinah. V tržaški občini je glasovalo 193.705 volivcev in volivk ali 90,7 odst., v miljski 9.635 ali 94,9 odst., v dolinski 4.128 ali 95,7 odst., v devinsko-nabrežkiski 'j.324 ali 95,5 odst., v repentaborski 490 ali 93 odst. in v zgomiški 1.025 ali 92,9 odstotkov. Tudi volivna potrdila in druge dokumente, potrebne za volitve, so lahko dobili tisti volivci, ki si jih niso mogli prej preskrbeti, na občinah še oba volilna dneva. Takoj po 14. uri v ponedeljek so začeli šteti glasove. Za izid je vladalo veliko zanimanje, čeprav je vsakdo vedel, da kakih velikih presenečenj me bo. Največ radovednosti so seveda vzbujali volivni rezultati, ki naj bi pokazali razmerje sil med krščansko de- KULTURNI KROŽEK »DEVIN - ŠTIVAN« in PEVSKI ZBOR 'FANTJE IZPOD GRMADE' vabita na ZAKLJUČNO PRIREDITEV letošnje sezone, ki bo v soboto, 23. t.m., v društvenih prostorih v DEVINU z naslednjim sporedom: Pozdravni govor dr. Dragomira Legiše Nastop pevskega zbora »Fantje izpod Gr made« pod vodstvom Iva Kralja Predavanje prof. Sama Pahorja, tajnika odbora za etnično-jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Furlaniji - Julijski krajini o temi: JEZIKOVNE PRAVICE SLOVENCEV V ZAMEJSTVU Začetek točno ob 21. uri! Vstop prost! Vljudno vabljeni! mokracijo, misovci (movofašisti) in komunisti. Od tega razmerja je inamreč odvisna usoda demokracije v Italiji, čeprav so važne tudi manjše »figure« na politični šahovnici. Slovence pa je najbolj zanimalo, kako se bo odrezala Slovenska skupnost in kako bo s slovenskimi kandidati na nekaterih italijanskih listah, kot npr. na komunistični in socialistični. Zato so napeto poslušali volivne rezultate po radiu. Dokončni rezultati so bili znani šele v torek zjutraj. Nekaterim so pri- nesli manjše, drugim večje razočaranje, popolnoma zadovoljen pa ni bil najbrž nihče. Fronte so ostale bolj ali mainj nespremenjene, čeprav je bila kakšna frontna črta potisnjena rahlo nazaj, druga pa naprej. Razmerje političnih sil v naši deželi je zdaj že tako ustaljeno, da lahko prinese kako bistveno spremembo le čas — ali kak nepričakovan politični potres. V DEVINU ZADNjTnASTOP GOJENCEV GLASBENE MATICE V četrtek, 14. t.m., j imela Glasbena Matica svojo zadnjo produkcijo v Devinu. Nastopili so gojenci devinske podružnice GM in reči moramo, da je nastop tudi tokrat izredno dobro uspel. Razveseljivo je namreč dejstvo, da se je večera udeležilo precejšnje število ljudi. Starši so torej lahko videli, kako po membno je za otroka učenje nekega inštrumenta, ker lahko glasba bistveno pripomore pri izgrajevanju in oblikovanju otrokove osebnosti. Devinsko podružnico GM že eno leto požrtvovalno vadi gospa Dorina Kante - Žerjal, ki je tudi tokrat dokazala vse svoje znanosti. Ker imamo v Devinu samo harmonikarski odsek, pa tudi zato, da bi bil program bolj pester, so poleg malih harmomikašev nastopili še nekateri učenci nabrežinske in tržaške glasbene šole. Občinstvo je navdušil harmonikarski ansambel, katerega člani so že izredno dobro dojeli misel glasbe, čeprav obiskujejo glasbeno šolo išele nekaj let. Na koncu je v imenu Kulturnega krožka Devin-štivan spregovoril devinsko-nabrežin-ski župan dr. Drago Legiša, ki se je zahvalil Glasbeni Matici, predvsem pa prof. Dorini Kante - Žerjal za ves trud, napovedovalka Veronika Brecelj, pa je gospe Zerjalovi v imenu kulturnega krožka izročila šop rož. A. L. VPIS V ŠOLE Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu, ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1943 oz 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure«. Volilni izidi v tržaškem volilnem okrožju Deželne 1968 Pokrajinske 1970 Politične 1972 Deželne 1973 STRANKE Glasovi odst. Glasovi odst. Glasovi odst. Glasovi odst. KD 70.057 33,4 69.943 33,1 87.270 35,9 66.373 31,9 KPI S 1.219 24,4 47.436 22,5 54.345 24,9 50.997 24,5 PSIUP 4.915 2,3 4.334 2,1 2.850 1,3 — — PSI | 11.976 '6,1 14.251 6,5 17.241 8,3 22.160 10,6 PSDI 1 17.485 8,3 13.642 6,3 11.391 5,5 PRI 7.032 3,4 7.899 3,7 9.443 4,3 10.659 5,1 PLI 19.887 9,5 18.239 8,6 16.959 7,8 13.834 6,7 MSI - DN 19.703 9,4 22.056 10,’j 27.350 12,6 26.758 12,9 PDIUM 883 0,4 — — — — — — U.N. Rep. m 0,4 — — — — — — Slov. skupnost 7.816 3,7 6.994 3,3 — — 7.191 3,5 Indip. F.V.G. — — — — — — 1 \ 3.402 1,6 M.I. TLT 5.201 2,5 4.642 2,2 — — I PC(ml)I — — — — — — — — M.P.L. — — — 775 0,4 — — SKUPNO 209.648 100,0 211.004 100,0 217.885 100,0 207.846 100,0 Pevski večer V soboto, 16. junija, je v Kulturnem domu v Sovodnjah gostoval moški pevski zbor iz Mirna, ki ga vodi Antek Klančič. Občinstvu se je predstavil s 16 umetnimi in ljudskimi slovenskimi pesmimi, na koncu pa je dodal še »U boj« hrvatskega skladatelja Ivana Zajca. če odštejemo nekatere pomanjkljivosti, je bilo petje zbora dovršeno, upoštevati je treba tudi, da je bil koncert v Sovodnjah prvi celovečerni nastop Mirencev po presledku 3 let; vmes so peli le na manjših nastopih. Med sobotnim gostovanjem je v odmoru zapel tri pesmi domači sovodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan. Ob zaključku prireditve so pevci iz Mirna in Sovodenj skupno zapeli znano Vodopivčevo »Pobratimijo«, ki je požela navdušeno odobravanje poslušav-cev. Na koncertu so bili prisotni tudi nekateri ugledni javni delavci, V imenu domačinov, ki so popolnoma napolnili dvorano Kulturnega doma, se je gostom z onstran meje zahvalil predsednik prosvetnega društva Janko Cotič. Po koncertu je bil v gostilni Hmeljak družabni večer, na katerem so izrazili željo, da bi se stiki med obema sosednjima vasema, ki ju loči le državna meja, nadaljevali in še krepili. Naj ob tej priložnosti spomnimo, da sodelovanje med obema krajema, ki sta pred vojsko spadala pod isto občino, traja že skoraj deset let. Prav v Mirnu je nam- PO VOLITVAH Deželnozborske volitve so v mestu in v sosednih vaseh potekale mirno in brez velikih sprememb kot menda še nikoli. Zadnji volilni dnevi so bili že pretihi, če izvzamemo nekaj letečih shodov in metanja volilnih letakov misovcev, socialistov in nekaterih demokristjanskih kandidatov. Med ljudmi se je opazila neka volilna utrujenost in tudi politična brezbrižnost, kar pa seveda ni zdrav pojav. Ugibanj o volivnih izidih je bilo pa vse polno. Večina jc ugibala, da bodo porastli komunisti in novofašisti, kar se je tudi res zgodilo; za.krščansko demokracijo ni bilo ugodnih predvidevanj, slovenski listi so pa politični preroki pripisovali enako številčno moč, kot jo je imela lipa doslej. Zanimajo nas predvsem številke, ki se tičejo slovenske liste. V mestu je bilo zanjo oddanih 1.892 glasov ali 6,5 odst. V vsem goriškem okrožju je Slovenska skupnost prejela 2.982 glasov. Med njenimi kandidati se je najbolj uveljavil dr. Štoka, ki je dobil 1.151 preferenčnih glasov. Drugi goriški kandidati Slovenske skupnosti pa so po vrsti: Andrej Bratuž 584 glasov, Albin Sirk 123, Stanislav Bratina 96, Marijan Terpin 72, Edvin Kovic 44, Remo Devetak 42. V mestu Gorica pa so preference sledeče: Stoka 741, Bratuž 412, Sirk 85, Bratina 73, Terpin 26, Kovic 18, Remo Devetak 10. Goriški slovenski volilci čestitajo dr. Štoki z željo, da bi v okviru Slovenske skupnosti še dalje zastavljal svoje moči tudi za goriš ko pokrajino. NAŠE SOŽALJE V tržiški bolnišnici je po dolgi in mučni bolezni umrl duhovnik Albin Bratina, župnik v Škrbini na Krasu. Pokojnikovim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. v Sovodnjah reč prišlo do prvega obmejnega srečanja na Goriškem, naslednje leto pa v Sovodnjah. POLETNI PRAZNIK Domače prosvetno društvo prireja od 21. do 25. junija že ustaljeni poletni praznik. Na sporedu so nastopi judoistov iz Nove Gorice, kotalkarjev z Opčin, folklorne skupine iz Sovodenj. V soboto bo poseben večer mladine z različnimi tekmovanji v igrah in plesu. Vse dni bo odprta tudi razstava slovenske knjige. —o— LETNI IZIDI Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici so izpostavljeni končni šolski izidi v letošnjem šolskem letu. Učiteljišče: I. razred, vseh dijakov je 16. Izdelalo jih je 9, popravne izpite jih ima 5, zavrnjena sta dva. II. razred, vseh dijakov je 7, izdelali so vsi. III. razred, skupno 3 dijaki, izdelali so vsi. IV. razred, 3 dijaki. Vsi so pripuščeni k maturitetnim izpitom. Gimnazijci - Licej: IV. razred, 10 dijakov, vsi izdelali. V. razred, '6 dijakov, eden ima popravne izpite, 4 so izdelali. I. lioej, 9 dijakov, dva imata popravne izpite, sedem jih je idelalo. II. licej, štirje dijaki, vsi izdelali. III. licej, 'štirje dijaki, vsi so pripuščeni k maturitetnim izpitom. POZIV STARŠEM Ponovno opozarjamo starše, naj ne pozabijo vpisati svojih otrok v slovenske šole. Vpisovanje v 1. razred osnovnih šol traja do konca meseca, v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani. Poziv za vpisovanje lahko berejo tudi na posebnih lepakih slovenskega šolskega odbora, ki jih letos prvič vidimo nalepljene po mestnih ulicah. ZASLUŽEN POKOJ Sredi meseca je stopil v pokoj dolgoletni ravnatelj goriške državne knjižnice dr. Gui-do Manzini. Po rodu je Florentinec, a je že pred triindvajsetimi leti prišel v Gorico, kjer je prevzel vodstvo državne in mestne biblioteke ter uredništvo zgodovinskega zbornika »Studi Gariziani«. Uredil je tudi občinske knjižnice po večjih goriških vaseh. Mož in znanstvenik širokega kulturnega obzorja je navezal stike s kulturnimi ustanovami onstran meje. Goriško knjižnico je stalno bogatil z vsemi novimi knjižnimi izdajami. Manzini je bil tudi pobudnik za mnoge slovenske književne irazstave. Ko odhaja v zasluženi pokoj, mu želimo, da bi še ostal prijatelj našega kulturnega življenja in udejstvovanja. VOLINI REZULTATI V GORIŠKI OBČINI Volilni rezultati v goriški občini: KPI 3.465, PSDI 2.446, PRI 87'5, MSI 3.055, PSI 2.837, KD 12.642, PLI 1.368, SS 1.892, MF 413, Indip. 155. VOLILNI IZIDI V OBČINAH OBČINA DOBERDOB: (v oklepaju deželne 1968 in posl. zbornica 1972: KPI 455 (377 -441); PSDI 20 (— 25); PRI 20 (7, 10); MSI 13 (4, 7); PSI 81 (—, 89); KD 67 (83, 244), PLI 2 (5, 4); SS 206 (217, —); MF 2 (—, —); Indip. 0 (—, —); PSIUP — (64, 30); PDIUM — (2, —); PSU — (94, —); MPL — (—, —); Manifesto — (—, 12). OBČINA SOVODNJE: KPI 331 (188, 288); PSDI 55 (—, 59); PRI 19, (9, 21); MSI 11 (8, 18); PSI 217 (—, 358); KD 70 (108, 329), PLI 7 (9, 12); SS 373 (315, —); MF 2 (—, —); Indip. 2 (’j, —); PSIUP — (38, 33); PDIUM — (1, —); PSU — (424, —); MPL — (—, 1); Manifesto — (—, 8). OBČINA ŠTEVERJAN: KPI 104 (73, 94); PSDI 14 (-, 30); PRI 11 (7, 14); MSI 13 (7, 13) PSI 66 (—, 87); KD 41 (36, 261); PLI 1 (7, 6); SS 248 (238, —); MF 2 (—, —); Indip — (3, —); PSIUP — (9, 8); PDIUM — (1, —); PSU — (120, —); MPL — (—, —); Manifesto — (-, 4). Izidi volitev v goriškem volilnem okrožju Deželne 1968 Pokrajinske 1970 Politične 1972 Deželne 1973 STRANKE Glasovi odst. Glasovi odst. Glasovi odst. Glasovi odst. KD 37.840 40,5 37.387 39,4 42.368 42,6’ 37.309 38,63 KPI 23.404 25,1 23.203 24,’j 25.381 25,5 26.617 27,56 PSIUP 4.755 5,1 3.485 3,7 2.252 2,3 — PSI 14.081 15,1 8.582 9,0 9.052 9,1 10.021 10,37 PSDI | 8.159 8,6 7.337 7,4 6.615 6,95 PRI 1.180 1,3 2.040 2,2 2.537 2,5 2.253 2,33 PLI 4.264 4,6 4.303 4,5 3.164 3,2 2.993 3,10 MSI - DN 4.151 4,4 4.767 5,0 6.424 6,5 6.519 6,Tj PDIUM 337 0,4 — __ Slov. skupnost 3.025 3,2 2.937 3,1 2.989 3,09 Mov. Friuli — — — 948 0,98 Indip. F.V.G. I 1 236 0,24 M.I. TLT 336 0,3 — — 1 M.P.L. — — — —- 282 0,3 . Manifesto — — — — 607 0,6 — — SKUPNO 93.372 100,0 94.836 100,0 99.404 100,0 96.633 100,0 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Razstava domačega orodja v Škednju V prosvetnem domu »Jakoba Ukmarja« v Šktdnju je bila odprta pretekli teden zanimiva razstava domačega orodja nekdanjih Skedenj-cev, od posodja in kmečkega orodja do krušne peči, v kakršni so nekdanje Skedenjske kruša-rice pekle svoj znameniti in dobri kruh, dokler jim tega ni prepovedal policijski dekret pod zavezniško vojaško upravo leta 1954, dozdevno iz higienskih razlogov, v resnici pa najbrž na pritisk pekov, ki so se hoteli znebiti konkurence. Pobudnik in organizator razstave je bil škoden j ski kaplan g. Dušan Jakomin. Zodovoljen nam je pripovedoval, na kakšen odmev je nate tela razstava pri naših Škedenjcih in Škedortj-kah. Od vseh strani so mu nosili predmete za OB SMRTI PISATELJA MAURICEA DEKOBRE V začetku tega meseca je umrl v Parizu pisatelj Maurice Dekobra (njegovo pravo ime je bilo Ernest Maurice Tessier), ki si je pridobil v času med obema svetovnima vojnama evropski sloves s svojimi napeto napisanimi pustolovskimi romani in potopisi. V njih je opisoval dogodivščine v eksotičnem okolju, ki ga je spoznaval na svojih številnih potovanjih. Njegova dela so radi prebirali tudi slovenski brav-ci, največ v nemških prevodih, s katerimi so bile založene vse ljudske knjižnice po slovenskih mestih. Najbolj brana njegova romana sta bila »Mala Madonna spalnih vozov« in »Gondola prividov«. V zadnjem času je izšla v Franciji nova izdaja njegovih romanov. razstavo, tudi taki, ki se sicer težko ločijo od njih. Nekateri pa so se gar odločili in mu jih prepustili za etnografski muzej, ki ga pripravlja in za katerega je poslopje že izbrano. V veliki dvorani je razstavljenih na stojne predmetov, ki so jih nekdaj rabili Škedenjci in Škedenjke pri domačem in gospodinjskem delu, pa tudi predmeti nekdanje hišne opremo, od petrolejk in svečnikov do slik, prtov in drugega. Prti so še poseben ponos vsake gospodinje. Z njimi so prekrivali plenirje (jerbase), ko so nesli za veliko noč blagoslovit jedi, pa tudi ko so kru-šarice nosile svoj kruh naročnikom. G. Jakomin nam je ob tej priložnosti omenil, da ni res, kot je bilo kje zapisano, da so škedenjske krušarice prenašale z osli kruh v Trst. To so delalo Istn-janke tam od Kopra in od drugod, a ne Ške- Po nedavnem gostovanju ljubljanske folklorne skupine »France Marolt« v Združenih državah se je razvnela v delu izseljenskega tiska živahna razprava o njenih nastopih. Skupina je namreč imela na sporedu več srbskih in drugih balkanskih plesov kakor slovenskih in tudi v pevskem sporedu je bilo precej neslovenskih pesmi. Tako so ostali razočarani tisti slovenski gledalci, ki so z veseljem prihiteli na njen nastop. Po drugi strani pa so bili zadovoljni in celo prijetno presenečeni Srbi in morda tudi pripadniki drugih narodov v Jugoslaviji, denjke. Te so svoj kruh raznašale v plenirjih na glavi. Na razstavi smo lahko vioeli poleg peči, zelo točno obnovljene, tudi loparje, s katerimi so porivale hlebce kruha v peč, lesene naprave za mesenje, posode za sol, sladkor, nečke ali nečice za moko in testo, izvotlene iz enega de bla, kar je še posebno zanimivo in spominja na enako napravljene nekdanje posode in čolne v severni Evropi (kjer jin tudi podobno imenujejo) ter drugod, in še marsikaj. Želeti je, da bi bili razstavljeni predmeti na prihodnjih razstavah opremljeni z imeni, da bi ta ne utonila v pozabo, in morda tudi z imeni darovavcev. Tudi poklicni etnograt je lahko odkril na tej razstavi marsikaj takšnega, kar je vzbudilo v njem živo zanimanje in ga obogatilo za nove znanstvene podatke. V resnici moramo biti g. Jakominu hvaležni za njegovo pobudo in upamo, da bo z njim krepko nadaljeval, da bomo tako vedno bolje spoznavali našo staro ljudsko kulturo, na kateri smo lahko ponosni — in tudi moramo biti ponosni. f) ko so videli, da pleše skupina, ki je prišla iz Slovenije, tudi njihove folklorne plese. Nekaj posebnega smo doživeli pri gostovanjih iste skupine v Trstu. Tako npir. skupina ni plesala primorskih ali koroških plesov, plesala pa je makedonske, šiptar-ske in celo madžarske. Diskusija o tem je pravzaprav nepotrebna. Gre samo za pojme. Pod folklorno skupino se razume tako skupino, ki pleše ljudske plese svojega naroda fj (Dalje na ti. strani) Folklorne skupine ali gledališki ansambli Razgovor s skupino literarno zainteresiranih pri časopisu »Kladivo« in pri reviji »Mladje« Zadnji čas doživlja literatura še eno kritiko, ki prihaja iz vrst socialno angažirane mladine. Ta kritika trdi, da je literatura — tako kot se recimo danes kaže na slovenskem prostoru, a tudi v svetu — luksus in privilegij site in bogatejše družbene plasti, že izobrazba sama po sebi predstavlja privilegij, literatura kot estetski fenomen pa je končno privilegij v sami izobrazbi. Zakaj medtem ko na primer tehnični strokovnjaki, a tudi učitelji in zdravniki neposredno ali vsaj posredno sodelujejo v proizvodnem procesu, pa je literatura IZVEN PROIZVODNJE, Ce jo lahko pojmujemo kot blago, potem komaj v tistem trenutku, ko njen izdelovalec (pisatelj) postane producent jm sam ali pa preko posrednikov (založnikov, revij in časopisov, radia in televizije ter filma) začne prodajati svoje blago, literarno delo. Toda tudi tisti trenutek, ko začne literatura krožiti kot blago, je v resnici estetski fenomen, nekaj takega, kar ni v skladu s trdo realnostjo, v kateri žive veliki deli družbe. Literaturo pišejo in berejo SITI SLOVENCI (narod?), za LAČNE SLOVENCE pa ni duhovnega programa in prebujenja; za to plast ostane kot edini umetnostni nadomestek jpčaža, šund, pa naj bo ta na liniji seksualnega vala, idilike nasilja ali pa tistega tipa literature, ki na Slovenskem ni redek in bi ga mogli imenovati »verski kič«. To je klerikalni in domačijski šund, ki ga berejo še vedno veliki deli slovenskega naroda, ne da bi se jim nudilo kaj boljšega, ne da bi se jim pomagalo doseči kaj boljšega. Medtem ko včasih govorimo, kako smo vsi in popolnoma v sodobnosti, tako stojimo v marsičem še popolnoma v strukturi 19. stoletja. če človek - pisatelj premišljuje o tej situaciji, potem je, če sprejmemo gornje teze, sšmo literarno ustvarjanje postavljeno pod vprašaj, če namreč to literarno ustvarjanje služi le zadovoljevanju site družbe in lastnemu snobizmu, če je to »literarno ustvarjanje« le igračkanje z lastnim egocentrizmom in lastnim priviligiranim položajem, navadna bombastična fraza na račun nepriviligiranih družbenih plasti, potem je s tem »literarnim ustvarjanjem« res nekaj narobe, potem je to »literarno ustvarjanje« postavljeno pod vprašaj, potem je tudi NEMORALNO. Pisatelju tu ne bi ostalo nič drugega, kot da se notranje zlomi in konča s svojim življenjem, ali pa da radikalno prekine s svojim dosedanjim življenjskim načinom in se ne le v teoriji, temveč tudi praktično vrne tja, kjer je edina moralna možnost bivanja, med nepriviligiranimi sloji, med zatiranimi, med ponižanimi in razžaljenimi. Tu bi pa vendarle postavil vprašaj k takemu načinu razmišljanja in k takemu postavljanju zaključkov. Literatura namreč v resnici ne more biti le bombastična fraza in nekaj priviligiranega, temveč more, prav tako kot sociologija in filozofija, služiti RAZKRIVANJU ZAKRITEGA sveta. Literatura velikokrat na sicer čisto specifičen način, ki se ga je treba naučiti brati, registrira in odkrije tisto, kar je zaradi represivnih mehanizmov oblasti ostalo zakrito. Prav v literaturi višje kvalitete so skozi specifična umetniška sredstva (metaforika, ritem, melodija, paradoks, stopnjevanje, nakazovanje, namigovanje, izpuščanje, grotesknost, črni humor itd.) položeni temelji kritike družbe, a tudi boj za tisto, kar so pred časom tudi v Sloveniji imenovali »mali človek«. Literatura (in sploh umetnost) ni torej sama sebi namen, temveč je v svojem bistvu zelo važna družbena nadstavba s posebno funkcijo, ki se včasih dostopneje, včasih pa tudi nedostopneje pojavi. Prav zaradi njene posebne umetniške specifike pa se tudi ne da zaobseči s sociologijo, filozofijo, pozitivistično pogruntacijo in podobnim, temveč zahteva poseben, specifičen pristop, ki se kot kirurški nož zarije v tkivo umetnine in ga na literaturi primeren (adekvaten) način razjasni (razsvetli). Tu Je literarna veda s pomočjo formalizma, ki se je sprožil v Rusiji pred petdesetimi in več leti ln potem prodrl do Češke in kot strukturalizem in nova kritika prav do Amerike in v Francijo, a zadnji čas tudi do Slovencev in v Jugoslavijo, našla svoj kongenialni pripomoček, ki res jasneje razsvetli tiste tipično karakteristične OSNOVNE PLASTI u-metnlne, ki bi drugače ostale nedosegljive. Nova kritika ali strukturalizem se tu poslužujeta dialektičnega načina mišljenja. Z določenimi elementi standardne, v osnovi sociološke kritike marksističnega tipa z osnovnim postulatom o ODTUJITVENIH RAZMERJIH, more ta nova strukturalistlčna metoda razjasniti odtujeni položaj nove literature. Tu torej priznavamo, da je nova literatura ODTUJENA. Toda ta odtujenost proizvodnji, osnovni plasti svetš, ljudstvu itd., ne trdi, da mni nikakršne zveze med to literaturo in ljudstvom. Lev Detela (dalje) Edvard Kocbek: Sodobno I Uveljavitev cvetličarske kmetijstvo | zadruge -------------- na tržaškem sejmu Posebna privlačnost letošnjega mednarodnega sejma v Trstu je cvetlična razstava, ki kljub utesnjenosti prijetno deluje, zlasti razstavljeno cvetje naših domačih cvetličarjev. Rezano cvetje je vabljivo in učinkovito razporejeno na lepih belih zabojčkih na sredini razstavnega prostora, kjer resnično izstopa. Rcsnici na ljubo niso drugi razstavljavci iz raznih krajev naše dežele, zlasti razstavljavci sobnih in okrasnih rastlin, imeli srečne roke pri ureditvi svojih prostorov in razpo-stavitvi rastlin. Potrjena je bila str.ra resnica, de je treba vsako razstavo skrbno pripraviti, kar pa zmore najbolje iznajdljiv oblikovalec. Mogoče pa prav zato učinkuje del, ki ga je s cvetjem, ki so ga prispevali domači cvetličarji, Člani cvetličarske zadruge, pripravila Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), bolj sveže in sodobno. Domači pridelovalci cvetja so ponovno dokazali visoko kakovost svojih pridelkov in prepričani smo, da jim bo tudi širša javnost izrazila svoje priznanje. Vso pohvalo zasluži tokrat tudi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, ki ima tudi precej zaslug, da so se domači cvetličarji in vrtnarji združili v zadrugo in ki je vztrajno skupno s pokrajinskim kmetijskim nadzorstvom delala, da bi se domači cvetličarji uveljavili v javnosti. To je sad požrtvovalnosti njenega strokovnjaka Muttona, ki se je tudi zelo zavzel in dosegel, kljub ugovorom vodstva sejma, da je v razstavne prostore tržaškega sejma prodrla slovenščina. Tu so vidni sadovi načrtnega dela in tu je več kot razvidno, kaj pomeni v sodobnem gospodarstvu in zlasti v kmetijstvu biti in nastopati združeno. Skoda, da je načrtno delo omejeno bolj na cvetličarstvo in ne zaobjema tudi drugih panog kmetijske dejavnosti na Tržaškem. Nujno je, da Deželna ustanova za razvoj kmetijstva okrepi svoje predstavništvo na Tržaškem in da pristopi k reševanju problemov tržaškega kmetijstva na osnovi dobro pripravljenega področnega načrta. Pričujoča cvetlična razstava najbolje potrjuje spoznanje, da je treba kmetijstvo, in to vse njene panoge, stalno spremljati in jim nuditi vso tehmično-stro-kovno pomoč. Podatki o cvetličarstvu na Tržaškem in v deželi pa na drugi strani nič manj zgovorno kot razstava sama kažejo, kakšne velike možnosti razvoja ima ta panoga, zlasti na Tržaškem. Delež tržaške pokrajine pri vrednosti iztrženega rezanega cvetja na deželni ravni je skoraj polovičen, pa tudi njen delež pri sobnih rastlinah vedno bolj narašča, čeravno je glavni poudarek — in bo verjetno ostal in tako je tudi prav, na rezanem cvetju domače proizvodnje. Možnosti razvoja za domače cvetličarstvo so še velike in pobude, kot je pričujoča cvetlična razstava na tržaškem sejmu, bodo prav gotovo spodbudile k večjemu zanimanju za cvetličarstvo tudi ostale kmetovalce. Vzorčni cvetličarski obrat 'na Proseku Za še nadaljnjo uveljavitev domačega cvetličarstva bo nedvomno velikega pomena gradnja vzorčnega obrata na Proseku. To bo obenem tudi šolski in prikazovalni obrat, na- menjen zlasti šolanju naraščaja in pa dopolnilnem izobraževanju vseh domačih cvetličarjev. Posebno pozornost bodo posvečali prodaji pridelkov in uveljavljanju domače proizvodnje. Mladi cvetličarji, ki se bodo šolali v novem središču, bodo imeli tudi priložnost, da tesneje sledijo vsestranski cvetličarski dejavnosti od pridelovanja do prodaje pridel kov in bodo zato tudi lahko prebivali v samem središču. Model bodočega cvetličarskega središča na Tržaškem in informacijski material dobro dopolnjujeta cvetlično razstavo na tržaškem sejmu. Ogled razstave je tudi zategadelj zelo priporočljiv. —o— DRAGO UPANJE Skoro vsak človek izda tisočake za potrebne stvari, 'še več pa menda za nepotrebne. Nekako na sredi so pa sitrošlki za take potrebe, ki vzbujajo samo upanje. Sem prištevamo 'izdatke za razne loterije, staive, igre, kot so totocaloio, loterija Agnano, Merano in dolga vrsta podobnih, pri katerih vsakdo, 'ki je kupil srečko, upa na milijonski zadetek. Za petsto ali kaj več lir si je kupil vsaj za nekaj tednov upanja. In takih ljudii je na tisoče in tisoče. Po uradnih številkah izdajo samo v naši deželi Furlaniji - Julijski krajini kar sedem milijard lir na leto za te srečolove, ki dajo nekaj upanja, denarja pa le malo ali nič. V bolj ali manj rednih presledkih se pojavijo v tisku »novice«, da je nekdo nekje dosegel starost, ki za desetletje presega stoletnico, celo 150, 160 let ali še kakšno leto več. Tako »novico« smo »zvedeli« pred kratkim spet iz sovjetske osrednje Azije. Sploh prihajajo skoraj vse vesti o takih »nadsto-letnikih« iz srednje Azije, s Kavkaza, ali z drugih takih odmaknjenih in zaostalih delov sveta. Iz tega bi se dalo sklepati, ali da je tamkajšnje podnebje najboljše, ali da ljudje tam najbolj zdravo živijo in se hranijo, ali da so tamkašnje človeške rase najbolj zdrave in najtrdnejše. V resnici pa le ni tako. Pri kritičnem pretresu se izkaže, da take vesti nikoli ne vsebujejo točnega rojstnega datuma stopetdeset-ali stošestdesetletnika in da gre vedno za mohamcdance iz zelo odmaknjenih in zaostalih krajev. Tam pa ni bilo še pred 100 leti nobenih rojstnih in krstnih knjig. Tako lahko kak mohamedanski starec, ki se mu zdi, da je že zelo dolgo na svetu, mirne duše trdi, da je star 160 let, saj mu ni mogoče s podatki v rojstni knjigi dokazati, da to ni res. V njegove »spomine« se seveda meša ljudski spomin na dogajanja prejšnjih časov. Temu se pridruži še primitivno časnikarstvo, ki radevolje širi take »novice« kot senzacije. To je tiste vrste časnikarstvo, ki ima rado novice o teletih z dvema glavama, o C AS PESMI Rekli so: čas pesmi zahaja, človek je razprodal presežke, preseganje je utrudljivo, kar govoriš, sproti mineva, in kar pišeš, so le znamenja, samo norec je to, kar ni. Vse to v utrujenem prostoru. Čas pa zahaja in vzhaja. Sleherna tema je čudežna. Sleherna zmeda je zdravilo. Sila in nemir se ne ustavita. Domačija je odšla na tuje kakor deklica pred zrcalo, razveselila se je obraza, morje je neznansko globoko. Zdaj se vračam, mila moja. Vrtnarici sije dlan od čarov. Nikoli ne ponovi kretnje. Posnemam jo v tetoviranju, igrivost mi je izgubila strah. Iz sedmih ran svete norosti puhti omama s hranljivim medom. Vse je blago podivjalo v meni. Vse svoje njive sem dal v prelog. Matica mi je kar naprej na prahi. Spoznali me boste po bosih nogah in po globokih sanjah o gori, ki je odšla k preroku. Vjludno prosimo da plačate naročnino. »kanadskih petorčkih«, če ne sedmorčkih, o morski pošasti v Loch Nessu, o Soraji, o Jac-queline in Onassisu, o »strašno napetih« in ganljivih zgodbah iz kraljevskih družin itd. Pri tem je opaziti celo posebno specializacijo. Medtem ko je sovjetski tisk specializiran za zgodbe o nadstoletnikih s Kavkaza in iz Srednje Azije, živijo avstrijski tedniki od Soraje, italijanski tedniki so specializirani na Jacqueline Onassis, Indijci na zgodbe o otro-kih, ki so jih baje ugrabili volkovi, in balkanski tisk nas zalaga s strašno interesantnimi zgodbami o spopadih med kmeti in vol-govi v srbskih in bosanskih gorah in z drugimi takimi napetimi dogodivščinami, katerih neizčrpni vir je že desetletja beograjski dnevnik »Politika«. Starejši ljudje se gotovo spominjajo, da je imel ljubljanski popoldnev-nik »Slovenski dom« pred zadnjo vojno posebno rubriko s samimi takimi balkanskimi senzacijami, ki so si jih izmišljali lokalni dopisniki »Politike« za svoje primitivne brav-ce, v prid nakladi lista in svojih mesečnih dohodkov. Vesti o nadstoletnikih pa seveda tudi prijajo tistim, ki se boje smrti in se vdajajo iluzijam, da bo moč človeško življenje nekoč podaljšati v nedogled. Toda kdo bo plačeval penzije v dobi, ko bodo 60-letniki prestari za službo in ljubezen, 160-letniki pa premladi za smrt? In kaj bodo ljudje s tistimi sto let vmes? ZAPAŽANJA IN MNENJA 160-letniki in Soraja F. J. -139 SMRT V POMLADI DRUGI DEL Sedel je v vlaku proti Novem mestu, ki je mučno počasi drdral skozi sivi jesenski mrak. Vagon je bil skoraj prazen. Le na drugam koncu je sedel starejši moški in malo bliže dve ženski. V mraku je komaj še razločil njihove obrise. Slišal je tihi pogovor žensk in le tu pa tam razločil kako besedo, a pojoči ton njunega dolenjskega narečja je zvenel v mraku čudno prijazno in domače. Skoraj nenavadno se mu je zdelo, da ljudje v tem divjem času še vedno govorijo v enakem tonu kakor prej. Imel je občutek, da bi morali govoriti drugače, v tonu, ki bi bil bolj v skladu z vojno in novimi razmerami pod tujo zasedbo, s pomanjkanjem hrane in svobode, bolj izraz zadržanega besa in pritajenega strahu. Tako, kakor govorijo ludje v Ljubljani. Toda saj morda govorimo tudi v Ljubljani enako kakor pred vojno in zasedbo, je pomislil. Kak tujec najbrže ne bi opazil nikake spremembe. Toda vendarle se je zdelo, da je zdaj slišati iz govorice ljudi tam podmolkel sovražen ton, ki je vseboval vse to. Tudi njegova lastna govorica. Nekaj mu je reklo, naj vstane in gre sedet bliže ženskama. Toda po njunih glasovih je razločil, da sta mladi, in tako je premagal ta glas v sebi. Bilo mu je neprijetno ob misli, da bi se jima zdel verjetno vsiljiv, ko bi prišel v poltemi sedet blizu njiju in bi vzbudil v njima nezaupanje. Lahko bi ju kaj vprašal, a najboljše je čim manj govoriti, si je rekel. Spet se je potipal po duhovniškem kolarju pod vratom. Bilo mu je malo neprijetno pri misli, da je tako maskiran-v žepu je imel tudi ponarejeno osebno izkaznico in prepustnico, ki sta potrjevali, da je kaplan iz neke vasi pri Ljubljani. Toda do kraja, kjer bi moral izstopiti, sta bili le še dve postaji. Ni se več izplačalo, da bi vstal in se predstavljal drugim, čeprav si je rekel, da bi bil v njuni bližini najbrže bolj varen. Vsaj tako mu je govoril neki notranji glas. Vlak se je spet ustavil na majhni postaji. Nihče ni izstopil, v tem času so se ljudje malo vozili. Bilo je nevarno zaradi partizanskih zased in poskusov iztirjenja z vsemi mogočimi sredstvi, največkrat pa z odvitjem kosa tračnice. Vse se je zdelo mrtvo Majhna postaja se je izgubljala v mraku. Le po štetju postaj je vedel, kje je. Na peronu je zagledal nekaj italijanskih vojakov. Oddahnil si je, ko se je vlak že čez nekaj minut spet sunkovito premaknil. Stara lokomotiva je sopihala in vagoni so razmajano ropotali, toda v tem tresenju, sopihanju in zveličanju je bilo nekaj pomirljivega in domačega. Grozeča je bila le mračna tišina zunaj, ki jo je razparal od časa do časa osamel strel v daljavi ali dolg rafal, ki mu je spet sledila čudna tišina. Dekleti sta vsakokrat, ko je ustrelilo, umolknili, nato pa nadaljevali pogovor, kot da se ni nič zgodilo. A občutiti je bilo, da vlečeta na uho strele v daljavi, ki so preglasili ropot vlaka, in si jih znata tolmačiti. Tine pa je skušal uganiti, ali streljajo Italijani ali partizani. Mikalo ga je, da bi ju vprašal, pa se je premagal. Saj v bistvu je bilo to zanj brez pomena. Njegova naloga jo bila, spraviti na cilj kovček s pošto in materialom, prebiti dan ali dva skrit pri ljudeh, kjer je bila javka, nato pa se vrniti z morebitno po što od partizanov. Ker je nosil duhovniško obleko in imel dokumente v redu, ni bilo verjetno da bi ga preiskali. Italijani so navadno pustili duhovnike v miru. Spet si je potipal trdi beli ovratnik pod brado, ki mu je dajal videz kaplana, kakor bi se hotel prepričati, da je še vedno tam. Od njega je bila odvisna njegova varnost. Že večkrat je kot kurir in aktivist Osvobodilne fronte srečno potoval s tem vlakom sem in tja. Vendar si je želel, da bi bilo te vožnje hitro konec. Vlak je začel voziti vedno hitreje. Skozi okna je bilo opaziti gozd na obeh straneh. Še dve postaji... (dalje) —o— V oceno smo prejeli: »Glasnik Slovenskega duhovniškega društva«,, št. 2, leto III., 1973. Ivan Dolenc: »Moja rast-. Spomini. 248 strani. Založila Slovenska kulturna akcija. Buenos Aires, 1973. »Knjiga za vse«. Spisal dr. Janez Jenko SDB Izdale in založile »Knjižice« Ljubljana - Rakov nik. Št. 47. 1973. Iz Goriške OSEBNA SPREMEMBA Dne 20. junija je zapustil svoje službeno mesto goriški šolski skrbnik dr. Martu-scelli. Odhaja v pokoj, ker ima polna službena leta. Vsem šolam je poslal poslovilno pismo, v katerem jim želi dosti uspehov in da bi postale bolj funkcionalne, kot so bile doslej. Njegova oskrbovalna doba ni nič posebnega doprinesla za slovenske šole. V. V marsikateri od teh trditev se približujejo tudi najbolj vročim marksističnim kritikom križarske kulturno - umetnost-nastne ideologije tedanjega časa, posebno v paradoksalnem sklopu dveh izključujočih se trditev: očitajoč kulturnoumetnostnemu nazoru, ki so ga zagovarjali tudi križarji, lapur-lartizem, ga v isti sapi obdolžujejo, da je »duhovno kulturo začel podrejevali svojemu 'kapitalističnemu profitarstvu.« Osnova spora je bila potemtakem na politični, strankarski ravnini, kar bi ne bito nič napačnega, če bi za vsem tem ne tičala usodna in tipično slovenska zmota, ki je v naši zgodovini povzročila že morje gorja. Ta usodna zmota, 'ki je posledica slovenske zgodovine in za 'katero nosijo vso odgovornost zaviralni momenti njenega organskega razvoja, je obstajala v tem, da je 'bilo vse naše strankarsko življenje zasnovano ne na podlagi stvarnih političnih potreb, temveč na ideoloških temeljih, da so bile torej stranke organizirane ideološko' ne pa politično, kar je povzročalo, da se ni «gledalo na notranje človekovo prepričanje, marveč zgolj na zunanji videz strankarske pripadnosti.« Od tod ves dualizem slovenskega javnega življenja, od tod ves skoraj verniški patas in vsa skoraj konfesionalna pravovernost pripadnikov obeh nasprotujo- FOLKLORNE SKUPINE ALI GLEDALIŠKI ANSAMBLI (Nadaljevanje s 6. strani) z namenom, da bi jih gojila in ohranila, hkrati pa pospeševala tudi v drugih rojakih ljubezen do te oblike ljudske narodne kulture in narodno zavest ter pripomogla g proučevanju folklore. To pove že sama beseda folklora (folk — ljudstvo in lor(a), kar pride dz besede nemškega izvora Lehre - - učenje, preučevanje, nauk). Beseda je sicer angleško-škot-ska. Resnična folklorna skupina torej ne more plesati drugih plesov kot plese svojega naroda ali določenega narodnega področja (prave folklorne skupine so pravzaprav ljudske skupine iz krajev, kjer so plesi še živi ali kje bi jih lahko spet oživili.). Kakor hitro pa začne kaka skupina vaditi plese drugih narodov in nastopati z njimi, bodisi zato, da bi popestrila svoj program in ga napravila komercialno vabljivejšega in da bi več iztržila zanj, bodisi iz kakih drugih razlogov, ni več folklorna, ampak se spremeni v poklicno gledališko skupino, ki izvaja tuje plese, kakor bi lahko igrala Shakespeara ali Schillerja poleg avtorjev svojega naroda. Take so sovjetske »folklorne« skupine in zdaj tudi že glavne slovenske, s skupino »France Marolt« na čelu. Zato je nesmiselno očitati taki skupini, če nastopa z balkanskimi plesi in vozi s seboj v kovčkih poleg slovenskih narodnih noš tudi bunjevač-ke, šiptarske, makedonske ali srbske. Vso pravico ima, da si služi denar z njimi. Le da bi se morala imenovati, če hoče ostati poštena in ne varati gle-davcev, »gledališka skupina za folkloro- ali »poklicna skupina za prikazovanje folklornih plesov teh in teh narodov«. S pravo folkloro in narodopisjem pa nima to seveda nič več opraviti. To naj bi veljalo tudi za morebitne folklorne skupine na Tržaškem, ki bi hotele izbirati svoje programe po komercialnih kriterijih in bi se odrekle svojemu narodnemu značaju. Zakaj ne bi potem nastopile npr. s škotskimi, s kitajskimi ali s tanzanijskimi plesi? Ljudi bi gotovo zelo zanimalo. čih si političnih polov. Od tod zamenjavanje svetovnega in življenjskega nazora in povzročanje krivic, ki morajo iz te zamenjave nujno slediti. Od tod misel, da 'je katolicizem nujno povezan s konservativnostjo, brezverstvo pa da nujno vodi v napredek. Od tod tisti dve za slovensko vsesplošno nezrelost tako značilni imeni »'klerikalec« in »naprednjak«, čeprav se je pod imenom »naprednjak« lahko skrival še tako zaostal družbeni element. Slovenska javnost ali kača Publikum, kot jo je imenoval Ivan Cankar, je spočetka v te nazore verovala, pozneje pa se jih je pričela samo še posluževati. Taka nezrelost in zlonamernost 'je pri svojem svetovnonazorskem nasprotniku tajila vse njegove stvarne in življenjsko nazorske kvalitete, pri svojih svetovnonazorskih somišljenikih pa je budno pazila na vsak njihov samostojnejši korak in na vsakršno njihovo odstopanje od zunanjeorganizacijske sheme, kajti tak zunanji odstop bi 'ji pomenil tudi njih notranjo odtujitev. Od tol vsa bipolarnost našega življenja, od tod tudi tako rekoč dve 'kulturi, ki sta se na obeh straneh na škodo 'kvalitete zdrževali s silnimi napori, namesto da bi se bile delovne moči strnile 'in ustvarile eno, slovensko in kvalitetno. Od tod prepričanje’ da ne moreš biti socialist, če si katoličan, ali jasneje povedano: če 'si socialist, nisi več katoličan, ampak si komunist. KONEC Odprt človek tako včeraj kot danes