t VLADA BO BAJE PREVZELA ZELEZNICE Postava glede meddržavne trgovine daje komisiji polno moč, da kontrolira vsa prometna sredstva v slučaju potrebe. — Hoover bo skušal pregovoriti strajkarje. Vlada je sestavila svoj načrt. Washington, D C\, 22. julija. — Da se vzdrži promet ter meddržavno trgovino lx> sekcija 15 meddržavne trgovske postave neposredno uveljavljena. Ta drastična p^ h tava daje vladi pravico, da potom meddržavne trgovske komisije prevzame kontrolo in obratovanje vseh zeleznic in z njimi zvezanih naprav, kadar se pojavi potreba. Ta kumlr i*- Int skl**n ien na — -- ŽELEZNIŠKI URADNIKI KOT STAVKOKAZI konferenci, ki se je vršila danes tvečer med generalnim pravdni-kom Ilanghertv-jem ter McOhar-d«iuj. ueetnikoM meddržavne trgovske komisije. 4Jlasi se, da *te bo izvedlo polno, nudeno avtoriteto ter jo izvajalo, 4* bo služba vlakov še nadalje skrčena in ce ne bo položaj v 'tavki prikazal nikakega izboljšanja v teku naslednjih osem in Štiridesetih ur IVitiena se-keija meddržavne trgovske pest a ve daje komisiji pravico obratovati vse transpor-taeijske smteme dežele kot enoten .sistem, za dobo potrebe. Predsednik Harding je bil tekom eel epa dneva zaposlen s konferencami, tikajočimi se položaja v Železnicarski stavki. Hen \V. Hooper, načelniik ie-le/nihkejra delavskega sveta, je dobil od predsednika navodilo, naj se vrne v Chicago ter vpri-zori zadnji odločni poskus, da pregovori stavka rje, naj se vrnejo na delo. (v mu to ne bo posrečilo. je administracija pripravljena prijeti k tnulnijskimi postopanji, da «e napravi konec sporu in sicer na temeljr obdolžit ve umešavanja v meddržavno trgovino. Glasi se. da se bo v takem .slučaju akc-ja obračala proti vsem. ki ftn odgovorni za omalovaževanje sklepov železniškega delavsltepra sveta. To so bili trlavni razvoji po konferencah, ki so se pričele s jn-diodo m načelnika H ao perja iz Chicaga, odkoder pa je predsednik Harding včeraj poklical. Takoj po prihodu je odšel v Belo hiao, kjer je ostal cele tri ure. % Edino ugotovilo, ki je bilo podano koncem sestanka, je podal Hooper sam. Rekel je: — S predsednikom sva premo-trila zelo natančno celi položaj in skušal sem podati zgodovino spora v vseh fazah. do sedanjega časa. Ne morem pa govoriti o posameznostih stvari, glede katerih «em razpravljal s predsednikom. HA^™™ LEPOTICE SI MA ŽEJO USTNICE. Washington, D. C., 22. julij*. V turških haremh, kjer je sedaj že precej izginila obrazna kopre-na, podaja vedno večje povpraševanje po mazilu, s katerim si ameriške takozvane "flapperice" mažejo ustnice. To je vsebovano v nekem poročilu na trgovinski department, v katerem se tudi poroča o yed-no večjem povpraševanju po awe rilcih kozmetičnih in toaletnih pripomočkih. ESKIMO UMORIL SEDEM LJUDI. Edmonton, Alta.. 22. — julija. Iz mrzlepa severa je ravnokar prišel član kraljeve canadske policije na konjih z novico, da je neki Eskimo na Hersehell otoku, ki je ponorel, umoril sedeiu ljudi. To se je zgodilo pred štirimi meseci. Njegove žrtve so bile konštab-ler Boack, član canadske policije. G. Binder, faktor Hudson Bay kompanije ter pet domačinov. OBNOVLJENJE POLETA KROG SVETA.. London, Anglija, 22. julija. — Major W. T. Balke, angleški avi-jatik, ki skuša poleteti krog sve ta, je obnovil danes svoj polet iz Karači v iztočni Indiji, kjer je prisrtal v torek. HERRICK MA POTOVANJU PROTI DOMU. Pariz, Francija, 22. julija. — Mvron T. Herriek, ameriški poslanik v Franciji, se je danes odpeljal z avtomobilom v Havre, kjer se bo vkrcal na parnik 44 Paris", s katerim bo odpotoval v Združene države. V njegovem spremstvu se nahaja njegov tajnik. VOJAŠTVO V MAJNARSKIH OZEMLJIH Polkovnik Stackpole je šel preko svojega ozemlja, ko ko so čete zasedle važne postojanke. — Washington okraj je dobil oddelek konjenice. — Poziv governer-ja iz Indiane- — Državna kontrola premoga. Cokesburg, Pa., 22. julija. — Brez šotorov in bojne (»preme so glavni stani polkov in prvi oddelk 104. kavale-rijskega polka iz P'tinsylvanije preživeli današnji dan na prostem, na mestu, ki obvladuje važen del premogar-skega stavkarskega ozemlja v Washington okraju. Polkovnik Stackpole je šel pre- , Slika nam kaže štiri uradnike Millwaukee in St. Paul železnice, ki opravljajo delo snažilcev kar, kateri so zastavkali. Da dobro jedo in pijejo, se vidi na sliki. Kako so pa karo očistili, pa ni razvidno iz .slike. ko tozadevnega okraja, kjer se bo vprizorilo poskuse, da se zopet otvori rove. zaprte vsled stavke ter postavilo vojaške oddelke pri Oharleroi in Morganza. Naldalj-ne postojanke so bile že preje določene pri Johnstown in Ebens-burg. v Cambria okraju ter pri Possum Glory. Indiana okraj. Kakorliit.ro so čete dospele sem. so poslale patrule po cestah v bližini. Glasilo se je, da bodo ti patrulni pohodi razširjeni v v teku enega ali dveh dni, da bodo krili celo »sekcijo možnega obratovanja premogovn_\:ov. ..Indianapolis, Ind., 22. julija. Zastopniki premogarjev in delodajalcev v Indian i so bili vabljen i danes o«l governerja Me-Crav-a. naj se vdeleže skupne mezdne konference, ki naj bi se vršila tukaj v četrtek, v poskusu. da se uradna premogarvko stavko ~t kolikor se slednja tiče premogovnikov mehkega premoga v Indian i Govern er je namignil, da se bo predlagalo arbitracijo. t John He*-sler. predsednik di-strikta 11. United Mine Workers, je odgovoril iz Terre' Haute ter izjavil .da se ne bo vdeležil konference v namenu, katerega se navaja v povabilu governerja ter rekel nadalje, da se ne bodo pre-mogarji sestali z zastopniki delodajalcev. razven na temelju. new-vorškega dtojrovora. t i določa konferenco, obsegajočo štiri države. Hessler pa je dostavil, da se bo sestal z governerjem, da razpravlja z njim o položaju v premogovnih poljih Indiane. Phil Penna. tajnik zveze delodajalcev v Indiani, je izjavil; , — Mi bomo sprejeli povabilo odkritosrčno ter brez vsakih re-servacij. Columbus, Ohio. 22. julija. — Premogarski delodajalci v Jefferson okraju so doposlali številne prošnje, da naj se narodne milič-ne čete, ki so nastanjene sedaj pri f'adis, Harrison okraj, pošlje v njih ozemlje. Podpolkovnik Allen je poslal te prošnje danes gneralnemu pribočniku Floren-ce-u. Geneiral Florence je izjavil. I da morajo krajevne oblasti nuditi prvo varstvo, a če bi ne bilo takega varstva, bi se poslalo če-tev Jefferson okraj, a le v slučaju, da bi prišlo tam do nemirov. ► , Prošnje za vojaško varstvo so prišle prav posebno od lastniko' ; takozvanih površinskih rovov v bližini Robeyville. kjer je prišle pretekli večer do boja med pre-| mogarji. Poročila šerifa L»ueasa i iz Jefferson okraja javljajo, da t sta se spoprijela dva premogarja | in da je bil eden teh ranjen na glavi s kamenom. (In zato je treba vojaške protekcije?) Poročila iz drugih okrajev države, ki so dospela danes v ,ek sekutivne urade, izjavljajo, da j« j vse mirno. Lansing, Mich.. 22. julija. — | Državni uradniki v Michigan*: so danes izjavili, da postaja pomanjkanje premoga v državi vedno bolj akutno. Vsaka nadaljns akcija glede državne kontrol« premogovnikov v državi bo od visna od odgovora stavkujočil premogarjev na predlog gover ■ nerja, naj se vrnejo na delo. Splošno se je dalo tukaj izrazi ! naziranju, da bo le malo za vlače Tanja od strani governerja p< njegovi konferenci s premoga rji v Saginaw, v ponedeljek in da se -bo takoj formuliralo načrt,s pomočjo katerega se bo skušalo proizvajati premog v Miehiga-nu. V slučaju,- da ne bo nobenega dogovora do onega časa, ki bi dovolil zopetni pričetek obratovanja pod privatno kontrolo, je skoro gotovo .da bo odredil go-verner državno kontrolo premogovnikov, ne da bi čakal na na-daljna sporočila niti z Washing-tona. niti od strani premogarjev. Baltimore, Md., 22. julija. — Premogovnike se bo zastražilo. a izhajati bodo morali brez pro-tekcije krajevnih Kukluxklan-eev. Ljudje, o katerih se domneva, da so člani te prismojene organizacije, niso za predlog nekega Jonesa, naj Kukluxklanci zavarujejo rove. Jones je rekel, da bi pokazalo to njih stoproeentni amerikanizem in patriotizem. m POINCAM 8E BO PODAL V LONDON NA KONFERENCO. Pariz, Francija, 23 julija. — Angleški in francoski ministrski predsednik se bosta dne 1. avgusta sestala v Londonu, da se bosta dogo%*orila glede nemške odškodnine. Anglija je baje pripravljena izbrisati nekaj francoskega vojnega dolga, če bo dovolila Francija Nemčiji moratorij, Llovd George zastopa stališče, da je treba voditi napram Nemčiji zmerno politiko. PRINC PRISEGEL SVOJO ZVESTOBO REPUBLIKI. Berlin, Nemčija, 21. julija. — NVki nemški princ, kojega imena pa niso objavili, je jrisegel zvestobo nemški republiki. Nemška vlada je pričela ostro nastopati roti monarhistom ter njih rovar-stvom ter pričela odstranjati mo-narhiste iz javnih uradov. MEHIŠKI BANDIT NAPADEL VLAK. Mexico City, Mehika,'21. julija. Neki Southern Pacific vlak je bil napaden pozno včeraj zvečer par milj od Mazatlana ter oropal ekspresiji voz ter več potnikov za več kot 200,000 pezov. UREDNIKA SO ZAPRLI. • Emporia, Kansas, 23. julija. — Danes ko aretirafri Williama Whita, urednika "Emporia Gazette", ker ni hotel odstraniti iz svoje izložbe plakata, katerega besedilo se je zavzemalo za štraj-kujoče železničarje. Obtožba -proti njemu je bila dvignjena na podlagi postave, ki prepoveduje piketiranje. ODOBRITEV PALESTINSKE GA MANDATA. London, Anglija, 22. julija. — Svet Lige narodov je danes potrdil mandat Anglije nad Palestino. Francoski mandat ▼ Siriji bo najbrž potrjen po za vršenju pogajanj med ' Francijo in Italijo. Ta pogajanja ae tičejo podrob-ati mandata ' rlSnl DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI. ITALIJI In OZEMLJU m potom n&ie tenka SgrrŠuJejo s&nesljivo, hitro fn po nlslrih muIL ZASEDENEM ▼ter«) m bito JugotfUvlJ*: KacpoHIJa s« vdat« pofte Im laplačaje HKr. poWnl Čekovni urad la | MJadraoska baa&a" v LJoMjABi. Zar^ebr^ Meo^rad«; Kranju. Celja, Mariboru , Dubrowikn. Sputa, 8a/aJ«Tw zjI drugod, kjer 3* p*4 n hitro I Izplačilo na 'jcodncjt. ' 300 kron 400 kron 600 $ 1.15 $ 1.50 $ 1.85 1,000 kron 6,000 kron 10,000 kron $ 3.50 $17.00 133.00 Italija tal saaadeno axemlj'.: BaspoMlja »• aadnj« po«t« Ib lspU&oj« "Jadranska banka" t Trato, Opatiji In Zadrv. * 500 lir____$25.50 / 1000 lir .... $50.00 50 lir 100 lir 300 lir $ 2 90 $ 5.30 $15.00 iraJacttW araa all pa Za M*0Jfttv4. Id pre—«*>• neMk AvajsetUaot mi aH p» itatM Ur deveUeJeeee pa ■>|itwitl to pMabal papwrt. Vrcdroat kronam, dinarjem In liram tedaj nt stalna, menja m večkrat in nepričakovano; Is teca razloga um nI mogofie podati natančne cene maprej. Ml račnnlmo po cent onega dna, ko nam dospe poslani denar v raka. Glede faplnča w asaertiklh dtUrjik glejte paieben eglss w Um llstn. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa Ne« York Bank Draft. FRANICSAKSER-STATE IBANK •a Cofdsndt atissf ■ Nsir York, N Y - - — > - - rem se je peljal princ. [^liE^s i GLAS NARODA s ^ar-1 Za inoxemstro ccio leto $7.00 | _ _ H 75,000 Readers. ......... M Mllgf ^ Iist:sloTen8kihi.delaycev v AmerikL ..........mmurnf .......- i - ----. —.— TELEFON: COETULNDT 2876. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876. NO 171. — iTEV. 171. - NEW YORK. MONDAY, JULY 24, 1922. — PONDELJEK, 24. JULIJA, 1922. VOLUME XXX. —. LETNIK XXX. ODPOKLIC CET JE RAZBURIL BAVARSKO Sprejem postave za obrambo nemške republike je imel za posledico drastično akcijo. Berlin, Nemčija, -2. julija. — S tem, da je odpoklicala vse tvo odločno proti usmrtitvi onih ljudi, ki streme za prostost in svobodo Irske. BOLEZEN OBREGONA ZAVLEKLA POROKO. _r. Mexico City, Jlehika, 22. julija. Radi bolezni predsednika Obre-goiia je bila preložena poroka Hortenze Calles, hčerke-tajnika za notranje zadeve, z Fernandom Torreblanca, privatnim tajnikom Obregona, na poznejši čas. Predsednika Obregona ni bilo v Narodni palači izza ponedeljka, ko se je vrnil s teden dni trajajočih počitnic. » ŠPANSKI DELAVCI ZA SACC0 IN VANZETTIJ A. Boston, Mass., 23. julija. — Na konferenci španske delavske zveze, ki se je vršila pred .kratkim v Saragosi, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se sestavi nov protokol za Nicolo Sac-co in Bartolomea Vanzettija. Delavci so prepričani, da sta po krivem obdoliena. NEMŠKE FINANCE V ZAVEZNIŠKIH ROKAH Sprejem zavezniških zahtev od strani Nemčije daje zaveznikom pravico pregledati državne proračune. Pariz, Franeija. 22. julija. — Načrt zavezniške k<»n.tr<»le nero-t škili financ, katerega je izdelal garancijski komitej in kojega ofi-eijelni sprejem od strani nemške vlade je objavil danes kanclt-r Wirt h. določa akreditiran je zastopnikov komiteja pri skoro vseli departmentih nemškega finančnega ministrstva, nad katerimi bodo izvajali osebno nadzorstvo. Uradi, ki se pečajo s prejemki in izdatki, z gibanji kapitala v inozemstvu ter z vprašanji, ki se tičejo objavljenja finančnih in ekonomskih šta4is.tik. bodo stavljeni pod posebno kontrolo. Nemčija je privolila v to, da nudi komiteju mesečna ugotovi- j la. ki bodo kazala napredovanje kolektiranja davkov, vključno dohodninski davek. Nemška vlada je nadalje obljubila, da bo verno poročalo o odstotkih, naloženih privatnim podjetjem ter vsakih deset dni natančno poročala o celem nemškem finančnem položaju. Nemško finančno ministrstvo bo tudi moralo predložiti komiteji! vsakega četrt leta ugotovi].*!1 glede prejemkov in izdatkov na-1 rodnega proračuna po vsakoletnem zaključku. Večina mnenja v francoskih finančnih krogih je dala izraza svojemu zadovoljstvu z načrtom. | ki je bil sprejet. Par ekstremi-l stov zahteva bolj sirogo kontrolo. a v splošnem se domneva, - da bi se take ne moglo izvajati, ne da bi se ogrozilo suverenost nemške države. 130 AMERIŠKIH PEKOV ▼ NEMČUI. j Berlin, Nemčija. 23. julija. — Stotrideset nemško-ameriških pekov je dospelo v Bremen. Vpri-1 ! zori ti nameravajo potovanje po ! Nemčiji. Pripeljali so se s parni-kom George Washin^pn. -L USODA ŠOFERJA JAPONSKEGA REGENTA. Tokio, Japonsko, 22. julija. — Šofer princa Hirohito, japonskega regenta, je izvrši? harakiri, to je samomor s tem, da si je prere-zal trebuh. Vzr^k samomora je bil, da je počila pnevmatika na enem kolesu avtomobila, v katerem se je peljal princ. If. v - .V"«* ft ■ . v GT/AS NAHODA. 24. JUL. 1922 od 270 na 320. da eelo 330 mark, posledice so se pa pokazale tudi pri tečaju franka, dočim je notiral funt sterling 1. junija 48,695, je i dosegel dne 19. junija 51.565, dolar pa se je dvignil od 10,945 na j 11,70. Vse to je seveda precej učinkovalo v Franciji m potovanje Poincareja v London in uradna poročila o zajrtku pri Llovd Geor-! ge-u napravlja vtis. da veje tudi v Parizu že precej milejši veter. Veliko sprememb« znači že dejstvo, tla je iz Londona odredil Poin-care, da se Francija udeleži liaaške konferencp in »I« se je dal nalog, naj francoski pooblaščenci skušajo stopiti v stik » sovjetskimi zastopniki. Nemška vlada se te dni nahaja pred novo krizo. Pred začetkom gospodarskega leta se je pojaviio vprašanje, ali naj še traja naslednje leto prisilno državno gospodarstvo z žitom. 'Gotovo je namreč, da bi se v slučaju svobodne žitne trgovine cene kruhu neizmerno dvignile, kar bi povzročilo novo draginjo. Ker večinski socijalisti mislijo, da so našli ugodno volivno geslo, so se izrecno postavili na stališče, da izstopijo iz vlade, če ne bo sprejet vladni predlog, ki prevideva ohranitev državnega gospodarstva z žitom. Ker bi v tem slučaju ne bilo mogoče sestaviti nove delovne vlade, bi morali iti v volitve. Zanimivo je pač. kako mnenje vlada tu o katoliškem centru pri nasprotnih strankah. Priliko sem imel govoriti o tsm z odličnim voditeljem demokratske stranke, ki je po poklicu redni profesor prava na tukajšnjem vseučilišču. Rekel mi ie: "Izključna zasluga centra je, da je imela Nemčia pred vojno najboljše socljalno-politične zakone na svetu. Centrum združuje v sebi vse sloje naroda in jih ' predela v harmonično enoto» Priznati se mora, da je ravno zato predvsem zasluga central, da se je Nemčija prebila skozi težke dneve revolucije še tako srečno''. Z izrednim povdarkom je omenjal zlasti socijalne delavce-inteligente, med njimi sedanjega ministra za soci-jalno politico Braunsa. Končno je dejal: "Izključna zasluga enotne. krepke katoliške stranke je položaj katoliške cerkve, ki je po i weirmarski ustavi znatno ugodnejši kakor je bil v cesarstvu. K temu , pride še dejstvo, da bo centrum vedno lahko računal na svoje ljudi in zato brez njega ne bo mogoča niti vlada desnice niti levice". Iz Slovenije. ^^ j i Peter Zgaga _ j Na prvi strani največjega ameriškega dnevnika je priobčeno naslednje poročilo: Pariški bogatini so vprizorili "party" kakoršne še bilo v Pa-' rizu. Vsi udeleženci so bili v ko- f palnih oblekah. Igralka Gladys Cooper je imela na sebi osemnjast inčev dolgo kopalno obleko. Obleka je n»-pravljeua iz redkih, svilenih čipJt. ki se pa takoj pokvarijo, kakor- liitro pridejo v stik s slano vodo. * * * K ljudem, ki so se v pričetku jako varali nad posledicami pru-liibicije. spadajo tudi californij-ski vinogradniki. Ko je bilo uveljavljenje prohi-bicije neizogibno, so poslali na tisoče prošenj v Washington ter dokazovali, da bo prohibicija u-nicila dobrobit države Californi-je ter spravila vse vinogradnike na beraško palico. Prohibicija je bila kljub temu uveljavljena. Californija se šibi vied samega blagostanja. Če bi šel v teh časih v Califor-nijo napreden in razumen človek, ter začel pridigovati, da je treba prohibieijo odpraviti, bi ga gotovo tamošnji vinogradniki linčali. * * * Učenjaki'napovedujejo, da bodo leta 1977 ženske vladale. No. potemtakem pa ne bo velike razlike med letom 1922 in 1977. • * e Znanstveniki so dognali, da nima nobena žival takega jezika kot človek. Hvala Bogu! Bog ne daj, če bi mogle živali govoriti ter povedati vse, kar vedo o človeku. « , • Prej bilo Mrtvo morje privatna lastnina turškega sultana. Toda, kaj naj počne bolni mož z mrtvim morjem? * * * Tujec je ustavil farmerja ter e uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spiOevala naj se p<>Sllja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor "eli postati član te oifr;-tn:z;.cije. naj s=e zglasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z S> člani ali članicam.. Iz Jugoslavije, Zagrebško občinsko posojilo odobreno. Vlada je odobrila sklep zagrebškega oboiuskega »veta glede najetja 50CMHK) funtov sterlingov iz Anglije GoO uiiljonov kron J za občinske svrlie. Milijonski defravdant pod ključem. Kakor smo že port.čali. je bil te dni v Celovcu ar-: n un Vo jko Mi-koli, uradi.ik zagrebškega čekovnega urada, ki je ogoljufal urad /a "J miljona '»00 tisoč denarjev. O aretaciji s.- naknadno poroča; Ko je dunajska policija prejela ve^t <• gol jufiji, j«- takoj .storila kora-Ke. da ugotovi identiteto .Maksa Kleina. na katerega ime je nakazoval Mikuli denar dunajski banki Sehellhammer iuM^k-hattera. Na l>unuju pa ni bilo najti MaLsa Kleina, pač pa njtgovo svakinjo Krilo Steiu. ki je dvigala denar. Z ujego pomočjo se je našlo stanovanje Kleinove zaročenke, hcer-ke nekega dunajskega fotografa. Njeni roditelji su izpovedali. da je hčerka odpotovala na Koroško. Policija je nadalje dognala, da se nahaja Kk-inova nevesta v celovški okolici pod imenom Krna Wurm, kjer živi skupaj /. nekim človekom, ki p-Klpisuje .fuaip Hirsehe ter je solastnik neke velike tovarne. policija je tedaj vedela, tla 'a Hirsehe ni nikdo drugi kakor Mikoli. Dunajski policaji so prišli v Celovec ter kmalu našli in aretirali IFirs-heja. oziroma Miko-lija. Pri aretaciji se je skušal zastrupiti. k:.i se mu pa ni posrečilo. Mik o! i te spočetka defravdacijo tajil, pozneje pa priznal. Z:i nakup krasne vile v celovški okolici je potrošil nekoliko miljonov avstr. kron. Defravdant a so izročili zagrebškemu sfrdneduu .stolu. N1 hujšega kakor revščina v starosti. Zdaleka lažje je biti brez obilnosti sedaj, nego pogrešati najpotrebnejše v starih dneh. Ali redovno štedite Vaše prihranke? Vložite jih sigurno in plodonosno po 4% pri nas na "Special Interest Account" Uljudno Vas vabimo! FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York Oity Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKS . m •;;.:>. .-.'X.; ..lijjli 'iiii&J: k 1 "GLAS NARODA" , ^ SLOVENIAN DAILY)_ Owned and Published by «9« Slovenic Publishing Company j. (A Corporation) , Pr^ldant__________LOUIS BENEDIK, Treasurer Piece of Business of the Corporation and Addre&eea of Above Officers: M Csrtlendt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. v. GLAS NARODA _____(Voice of the People)___ Issued Every Day Except Sundays snd Holidays. 2a ceio ».»t i* * Za New York za celo leto ..§7.00 In Canado .................... »6.00 z* pol leta »3.50 Za pel teta ........................ »3.00 za Inozemstvo za celo leto - —,__- »7.00 Krt lete ......................Si SO i_ ^ »a pol leta ................»3.50 Subscription Yearly »6.00 Advertisements on Agreement. TMse Nafift" Izhaja vsak I dan bvzemil nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prtob^ujejo. Denar naj se blagovoli po- ' liijstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejftnjo bivali Al* naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA _M Certlandt Street, Borcu on of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortland? 2878 __ ^SSlj^E^_| KONEC LAKOTE I Natuiiruo pred enim letom so poročila, prihajajoča' iz Rusije, oznanjala svetu izjalovi jen j«' letine na tako velikem ozemlju, da bi morala postati iz tega izvirajoča lakota ena največjih katastrof v zgodovini človeštva. Možnost pome»ei iz inozemstva v obsegu, ki bile količkaj odgovarjal potrebi, se je osredotočevala v dveli možeh, namreč v Fridt jof Naiisenu ter Herbert Hooverju. Nansenu se ni j »osrečilo dobiti količkaj upoštevanja vrednih ziilog »kI evropskih narodov. Liga narodov je zavrnila njegove prošnje, dočim se je odzvala Anglija pozivu le na trivijalen in formaleu način. Kljub temu pa So postale plemenite in velikodušne besede, s katerimi je vršil svojo misijo, del duševne ded-ščine celega sveta. Na drugi strani pa je imel Herbert Hoover, soglasno z njegovim lastnini ugotovilom, na razpolago povsem zadostna -r» dstva za delo, katero je smatral za primerno, da se ga loti. Njegovo začasno ]>oročilo pre0,000 denarja, katerega so nabrali v Ameriki, poleg $415,000 na račun Friends Service Committee. To je mogoče največja svota, kar jih je kdaj prispeval ob eni nalili priliki kak narod, da pomore drugemu narodu. Amerikanei, katerim je lasten čut pravice, se bodo veselili dejstva, da so kot narod vsaj v nekoliki meri popravili krivico, katero so storili ruskemu narodu s tem, da so podpirali Kolčaka, Judeniča in Wrangla in da so se vdeležili blokade proti ruskemu narodu. Rusija je sedaj navidezno varna pred ponovitvijo lakote tekom naslednje jeseni, zime in spomladi. 1'rejšni govemer Goodrich je sporočil, da bo pridelek dober ter dosti obilen za prehrani te v eele Rusije, če ga bodo na primeren način porazdelili. To dejstvo je značilno. Tekom leta lakote so morali ljudje j »obiti in zavžiti velik del tovorne živine, in moči poljedelskega prebivalstva so morale biti zelo opešan*, vsled stradanja. < V Rusija lahko kljub temu proizvede dosti živil za svoje prebivalstvo, bi ne bilo presenetljivo, če bi se v dv^h ali treh letih zopet pojavila na trgu kot važen izvaža-lee žita ter uvažalee izdelanega blaga. To se bo najbrž zgodilo, kajti med tem časom se bodo razmere v notranjosti še bolj konsolidiralc, in Rusija bo ]M)lagoma zavzela stališče, katero je zavzemala v družbi narodov pred izbruhom svetovne vojne. Pogoj za vse to pa je. tla ne pride v tem času do nadaljnih revolucij ter državljanskih bojev, s katerimi bi naj raj še zopet pričeli carjevi in drugi ruakcijonarni elementi, katerim nipovseči novi red. Politični problemi Nemčije. Mon&kovo 21. junija 1922. V f»*f>real iz kolodvora v mesto. m> prirejali nacijooalistični elementi ves eas demonstracije pr«)ti nj^mu. Sprejema se ofieijelno ni vdele-žila niti vlada>xa bavarska 1 j nilska stranka; nekatere male me-aeanake politk-ne skupine pa so istočasno položile venec na odpeljali v zapor. Petindvajsetletnica. Dne 1. junija je minulo 25 let odkar je otvor.il prvi v Ljubljani Oton Fettich-Franklieim česalni salon za dame, s čimer je o-dpomo-gel za takratne razmere občutni potrebi. Podjetje, ki ga je Fettieh v tej dobi še znatno izboljšal in povečal, vodi še danes z vso stro-kovnjaško spretnostjo. Industrializacija Maribora. Za občinska stavbišča v Mariboru se poteguje več industrijcev, ki hočejo zgraditi nova podjetja, uied drugim liviu^no zvonov, tvor-nieo za izdelovanje vodovodnih cevi itd. Občina je pripravljena odstopiti primerna zemljišča po tki kron kvadratni meter, toda sa rno pod pogojeni, da se zemljišča ne bi prodajala naprej in l>i se na njih zgradila tudi stanovanja za delavce, ki bi se eventualno priselili v Maribor. Razstava ogledal v Maribora. Družba "Kristal'*, tovarna ogledal in brušenega stekla v Mariboru, je v korist '' Protituberkulozra: ligi" razstavila svoje umetniške izdelke v veliki dvorani tamočnje kazine. Razstavljeni umetniški proizvodi so edini te vrste v celi Jugoslaviji. Za vse enaka pravica! Iz Polhovega gradca poročajo: IVi nas preganja orožniški narednik Tone Baloh vse. ki mii niso ; po volji ali ki ne trobijo v klerikalni rog. C'e je orožnik pravičen, da stori vedno in povsod le svojo dolžno**t. mu gotovo nihče ne bo ničesar štel v zlo. kajti vsi vemo. da je orožrriška služba težavna. Ravno zaradi tega pa je vsak o-rožnik dolžan, paziti skoraj pretirano na svoj ugled. Tega pa se Baloh ne zaveda. Med vojno je 36 i dobro le tistim, ki so bili dobro založeni z mastjo, če je uamroč delil milost Baloli. Lansko leto meseca oktobra so obmetavali ljudi, s človeškim blatom, kar je videlJ Baloh. toda zadeva je za.spala. Če žene neklerikalec vola ali teleta pa je takoj zraven roka pravice". Je vsaj meso potem ceneje. Ce je ovaden neklerikalec. gre o-vadba takoj r.aprej. drugače pa le na opetovan poziv. Takih in enakih stvari bi lahko navedli še vse polno. Ampak menda povedano zadostuje. M i pravimo le: Vsaka stvar ima svoj kon^e. Tudi službovanja Bahdia imamo zadosti. Naj bodo še drugi kraji os rečeni usre-čeni po njegovem služl>ovanju. Mi, siuo ga že siti do grla! Nesreča pri kopanju. V bližini kmetijske šole v šent Jurju ob južni železnici sta se kopala v Voglajni dva gojenca te šo le. Ker je prvi zašel v globino, mu je tovariš hitel na pomoč. Utonila sta oba. Struga Vogla j ne je blatna in deloma zaraščena ter nevarna zlasti za kopalce, ki niso vešči plavanja. Eden ponesrečenih je sin župana v Smartnem pri Celju. Zadovoljive vesti. Iz Virštanja pri Podčetrtku .poročajo: Vslod ugodnega vremena so se naravnost bujno razvile vinske trte. kakor tudi ostali poljski pridelki, tako da pričakujemo u-spešno letino. --Za zadovoljstvom ugotavljamo, da so se občinske razmere znatno izboljšale, in sicer po zaslugi naših vrlih občinskih mož, osobito župana Ivana Baha. Sicer se bivši župan, vojni rekvi-zitor, priganja« in klečcpla^ee nemoralnih Habsbui-žanov, Johann rumsehegg (Janez Turnšek), jezi nad novimi razmerami, toda nam je njegova jeza kaj malo mar. Pod vlak je padel. Xa progi Zagrel)—Stenjevae je po iie«r2či padel ,pod lokomotivo brzovlaka, vozečega proti Ljubljani, stavbni poslovodja Josip Kavčič. Kolesa so ga potegruila pod se in je bil nesrečnež popolnoma razmesarjen. Nenavadno brihten tihotapec. Mariborski trgovec Karel Goleš je bil lani od mestnega magistrata obsojen na 14 dni zapora zaradi tihotapstva. Kazen bi moral odsedel i v policijskih zaporih. Ker pa je to "zavetiščem" jako prikupi jivo", je poslal (Joleš nekega Ivana Handla, ki je proti odškodnini " odslužil" kazen namesto njega. Toda Handl je imel smolo. Tik pred presta«o kaznijo ga je I namreč spoznal v celi n«ki "sotrpin". ki je takoj naznanil nepri jetno zamenjavo. Ker pa državna oblast noče biti oškodovana na pravici kaznovanja, je bil Goleš pri okrajnem sodišču obsojen zaradi sleparije na 1000 dinarjev j globe. Na vzklicni razpravi tudi okrožno sodišče ni imelo razume-' vanja za Goleševo tihotapske namene in je potrdilo razsodbo prve instance. Se mu izplačalo! Protest proti bolgarskim vpadom. Iz Beograda poročajo: Povu dom neprestanih vpadov bolgarskih k o nut ruiev na jugoslovansko ozemlje je v Udu podvzela obsežne in odločne odredbe in res preplašila te čete. Te >0 se vrnile na Bolgarsko. lie da bi bile kaj zadržane ali ovirane od bolgarskih oblasti. Bolgarskemu zastopniku v Beogradu je zato jugoslovanska vlada izjavila da ne more tio*-ti, tla bi se nadaljevalo tako stanje ki je protivno vsakemu »pojmovanju korektnih odnijšajev med sosednimi državami in ki predstavlja veliko nevarnost za tra jen mir. Zato («1-klanja jugoslovanska vlada vsako odgovornost ud svoje strani za posledice, ki bi mogle vsiled t<'Lra na stati. Istočasno no opozorjene na te dogodke zavezniške države te;-Zveza narodov. Tujci v Dalmaciji. l*o poročilih oudel-ka za promet s tujci \ dalmatinskih kopališčih j»" razvidno. Frank Sakser Stale Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE iiTvsch njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ■tograi, C«IJ«, Cavtit, DufcrovnMu irccfnvrt, JtlM. KtrCula. K«*aTi Kranj. Ljubljana. Marlsarj M«tk*vi4. Sar a Javo, Split, ftlbanlk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA ' Trm. omwrn;m. xmm dumi, mtdUEMO Utn fei Imim hpla▼ JnzMtertjA. BaHm ta Niilrl Anteni tar Majam Mu v ki ■—h, lirah ta datarfk, plaOJlT« mm imM prt Jiina*! Wd ta fMh mfaOk p» PBODAJAM9 pwrtHiii fr. Mnl&e raw Mb mm vrt kraji ta ■a rmm tata. (TMI iml kratenje pmikav.) Kadar m mm pat« v stara ilaMnilm ta m r-'-J-tT v New Yorku, m Van U ta aka m iclidli glada mfitre Vmtth deoarnta sadav pri ravnatelJatra^MieJtaekejr prren aafrtrepJa^taw JtaSJn —a, ^Mii L'tSkm LSTI^iIiVim« Frank Sakser State Bank Jl« (Nadaljevanja.) *' Spodobne jat od mene!" Je' povzel grof k tragikomično grenkobo. '' Baš tO je tisto; vaše be-§ede pričajo, da ste me imeli na- j tiheiu za antikrista.... Ne bojte se me. gospodična; vaš vdani prijatelj ete !n J-sledila neopa/ena do zadnjega vogala pred Pohlinovo hišo. "Zdaj vidiš, koliko je nra!" je *»-jniil višji in lcrepkej>i i/inerl «>beh mladih ljw«li. f*»«Jj>iru i«- «ir»e irt'tgleura tovariša. Ha-i je lo- • vil ravnotežje. "Ti cediš svoje a bol m verz**.. .. pijan si ko čep.. urof pa kuje /f>l»*zn in ji piha m» dušo.. ..Fh. Jepemn junaku jr padel srčni aO' * "Ne priliva j olja.... v /erja vifo bolečine!____" je stokal ne *re«"ni j m »»-t. "Ti ne *!utiš.... na kaj se pripravljam.... Se jntr iftsskorim... . da veš. Rovnn.... še jutri.... N.k» ali *mrt J ' In težka glava inu je padla na ' pr*i. "Le glej." je dejal inštruktor, porogljivo, "Jutri ali nikoli!.... Ako do jutri rvečer ne storiš ni : če-nr, prelomim besedo in se lo tuu sam.*'" " Kajši lopov nego ftle va s tabo1 vred!" "O, videl boš.... še odpušča-' nja me boš prosil!.... Zdaj na lašč.... da te bo aram...." "Stopiva, saj mi za spiš na uli ei! Še jutri.... hahaha.... Poz nam te, mojster Hrepenenj."i."!* "In pikov ti lopov?..." Srdilo g* je dregnil pod rebro in odvlekel proti domu. ren čer nad njim od hipa do Kipn : "Solzil se l»oS, z rokami boš klatil in gledal____V ve svoje živ ljeiije *e ne ojunačt*.. ..tfej jf bodi gosptnLska kri!" Toda motil se je... . CJrof je taval domov kakor v brermiselnem snu : ns hišnem pra gu ga je zdramil grohot iz IIa«a nove sobe. Spoznal je šoferjev gla« in vnie* onemoglo blejanje Seneil vi del na veselici r^odaj v stanju popolnosti. Radovedno se je spU ril k vratom, odprl jih na špra njo. pogledal in sam udaril v smeh. Resnofcni .laeqnes je stal 7. zariplim obrazom sredi izbe ter bil po steirnih. kažoč na črnca ki je grgral oblečen na postelj' miza je bila pokrita s celim skla-dištem ljubavnih spominov, iive dine prstanov iti zapestnic. "Hasan, Hasan." je dejal gos. pndar ter »topil bliie. "kako h«-misli; zasrovarjati pred Alahom za svoje početje? Prej bi se obe-lil neffo poboljšal, nepridiprav!*' "Hasan rad postati bel. ako vaša milost kupiti takšno rdravilo." je stokal zamorec z vsemi znak? nbitosti. — 4' <*Yn mož. nesrečen mož: Hasan eden — Via zena sto!" flrof ie zmajal r glavo in priporočil Jaquesu. naj se spravit« počivat. "Naš čas prihaja." je dodal s pomembnim glasom. "Pelo zahteva svežih glas in e«iih moči." 'Midva storiva aro jo dolžnost.* je potrdil iofer resnobno. '4Toda lal aai js vait milosti in najinega dela — med temi ljudmi____Ali[< ie vaša milost že kdaj ubijala kra »tačoT" Grof mu ni odgovoril. Krenil je v spalnico, zapali cigareto in sr rdal sanjariji kakor že doltro i*sak v»*čer. Marijino okno je bila bledo razsvetljeno; sključena sen ra njene starke je zdrknila par- j krad po zeve-i. "f'nvajka brli ob »» siJ je r^kel v mislih. "Sp«*t ji je slab-] še. nesrečniei; brez. spanja leži | sredi svojih Trnih la^. roke si tiš- ( m na prudi ter izkašljuj«* mlado j kri. &e malo časa. in n-1 bom je j i-pr- videl zalivati cvetlic, tistih ! ubogih, ki blede in ginejo 7 r te-. nim življenjem; klavir umolkne •n ne ve; lepefa fin*- jo otl- i p*-tia1o mrto z ubožnim vozrim !n j gn^fMnl Telhan mi prid«1 nazna-j nit. da jr liiša o";§čena.... Kr.\o i f>om gledal p a ?" -e jo vprašal, in Tnra-f *na >»-n<-a mu je |v»kr!l t obraz.. ' 'Recede še nisva pregovorili. Tn vendar je ne moreni pogrešat rrak ki era sopem. diši po ^lariji kakor »<» holn: bledi roži. Z T>o-r*» se spuščam v roman, moje rnt-pa «<» pri nji. poteptani?*, ^e-prsv je tako bedna in la je ne morem želeti, vsnlc din ujribljem. kaj bi ji storil povše-"i.... mi umira in ne ve. da jo «yleda brar pn n«odi .ne čuti. la naju melje obndva i;f" ne*» merni jrrelu ki kliče o sveto od v vzhoda do zapaha! Niso je potio-l: r je bila neutnna in je o • ». -:Ia sv..je }>r<"j»eru*n.?» na t^pca ve) yn<'/;i : n;h<"< r.r >-o zmajal / -ilavo in.'! D.-ro. m"diiorarj^v* "ičerio. ki po.id1 v Eg o nora pred r.iUir. Ampak ut' ja j-1 bila. ni->'*e~ar rti imela r-./'i 1**petra obra j.i Lor*- ^.tt:.! o stt<"t; to i*1 njena velika krivda! Kj. ziv-to"i liI&t'T pri rezirvira-n h mibah. kjer zvcnkljavo s ce-kln; P.r-cr r.e daj >1r«maku nastavit' čaše. . . . Tu vene kos mladosti In hrepenenja, izdanega in os-mesrnega. ker ni bilo naprodaj za denar — in tam se je valjalo r blatu pettisoe ljudi, ki se bodo šteli jutri za svetnike! Ali je mo-goče to dvoje na eni zemlji?" Škripal je z. zobmi; črte njego-i veteklecra sovraštva. "O. naj se ti sanja vsaj enkrat preden uirasneš. da pride dan maš cevanja!" je mrmral, zapiraje ok-: no. "Zejrvaeiea tli zmerom žTve-je. izobčeni snujejo in rujejo brez' oddiha, svetost podstav. na kate-rib «o zgradili ječo za vse čfo-, veštvo. se maje. ospiešena in pod-kopana.... So malo. in vzdicne se plamen, ki v pepel i Sodomo!** Takšne so bile misli irrofa Rn- ! nigsbrucha i>o naši narodni veselici. Ko je llasan drugo dopoldne pojr|pgo-i-ih jedil v zadrego in ga izpraše-vali. liiij pomeni ta in oni tuji iz-i :ruz na j'dilncm listu. Natakar je ; delal čezd^lje bolj obupan obraz .slednjič je bruhnilo iz njega: i "A kako za \r:'.gn naj vem vse to! Vesel sem, ua si zapomnim, j imena naročeinih jedil in da ni5e-i>ar ne zamenjam, p redno prideiu 1 v kuhmjo. Tu moram večkrat (streči trem do štirim sobam naeoi-jkrat in lahko Bnga zahvalim, ako ničesar jse pozabim. Poglejte si en-jkrat to jedilno listo. To moram od konca do kraja po/.nati ua pamet. In potem služba. Ob šestih grodo zadnji, ob devetih pridejo prvi. i Vedno moram biti na nogali." i Goltom jc naenkrat postalo žal. 'da so se norčevali iz natakarja. .Videli so, da je bil delavec, ki se je v potu svojega obraza trudil za vsakdanji kruh, človek, ki m ui utegnil ne najesti ne naspati. ■ . "Ako ima kdo čas in razume kaj tf h tujih jezikov, temu je vse lažje. Jaz nisem nikdar imel 'asa. t Pri nas kmetih pošiljajo otroke kakor teleta v Petro grad. Tako sem prišel tudi jaz sem. potem ko j je moj oče v tovarni ponesrečil. Kakih dvanajst so nas privlekli j sem in razdelili po raznih gostilnah. — Moja prva služba je bila j v bezniei najhujše vrste Xoe in •.dan, dan in noč venomer na no-j gah. Dve leti sem moral zdržati, , di.Icier se mi ni z božjo pomočjo posrečilo, da sem prišel v to restavracijo. A kako hudo delo je tudi tukpj! A upam, da ne bo tra-ijalo več dol go...'1 j "Kako to!" Natakarjev trudni, potrti obraz se je razjasnil. Poln navdušenja I je rekei: j "Na deželi bom živel. Ni nič i boljšega, nič lepšega, kakor daleč j proč od mesta v vasi imoti svojo domačijo. Dve leti še, potem gremo domov. Vse drugačno življe-j nje. Imaš lastno živino, lastne pri-de4ke. Vsa družina je skupaj. Ni-, hče te ne ko^nandira. vse storiš za-:se in za svoje. Pošteno in pravično. — Vi se smehljate. In prav imate. Tukaj je nemogoče biti poštenemu. Moraš slepariti, če hoče« l«di noče«. Vidite, gospodje, jsvojo ženo sem si naravnost prislepa-ril.j* ttPrisleparil^, » 4'Seveda Ker sem nastopal kar tkor liogataš, sem dobil svojo ženo. [Svojo ženo, k! mi je vse. Ženica, j vam rečem, da ga nima para * K je .sem se seznanil ž njo T Na plesu, i Jaz v fraku in ona kakor prince-Uinja. Ugajala siva drug dragemu, t Ko p« sem jo vprašal, ako hoee (biti moja žena. je dejala: "Moj i oee ne bo hotel, ker nič nimaš/1 j "Kaj naj storiva?" sem vprašal !'*Eno leto bom čakala nate. Gleg, da kaj najdcS!" In iU je. Kaj m j storim 1 Koga oropam ali okrajem ! Strašno .sem bil nesrečen. Slednjič se tn potožil svoje gorje la.šemu vratarju, s katerim sva lila prijatelja. Ta se je smejal: 'Ali >i neumen! Nič lažjega, ka-; \0r to. Pojdi ter si kupi starih lo-erijskih srečk in takih papirjev, fo jc potem tvoj denar. Kaj raz-iine o tem kuietf" Xajprvo si nisem nič prav ripal. a ko sem videl, la na drug način nikdar ne pni-lem do svoje izvoljenke Maše, sem iel in sem pokupil .starih sn^čk, tolikor *em jih mogel dobiti. Kaj je stalo vse na njih! 200.000 rub-jev. lOC'.OOO rubljev. ekvipaže. irebrnine, bogastva vseli soi-t Po-:em mi je priskrbel portir še crfo' ► rst<» reklamnih listkov, ki so izgledali natanko kakor bankovci, ru so bili stotaki in tisočaki, ceil lop. Tako «em spravril skupaj .svoj iapital. Knpil s»-m veliko, .široko listnico in jo nabasal, kar ni po-"ila. In potem hajd k Mašinemu ičetu. Bilo je zopet na nekem ple-»u. Sedel sem poleg starega, se redel kakor najimenitnejši gospod in porabil vsako priliko, da .sem mu pomolil svojo listnico pod nos. Rnkrat » 0»»bats*T. dnevnik, ki je kot prvi v zsrodovini žurnalistike nosil ime "Eclair**. Prva št-v:!-ka je izšla v mestecu Vcndermai-re 1. IV /1795.) Toda re prihodnje leto »r.-j je vlada osumila kot rojalističneara ter ira p>zneje uvrstila v imenik časopisov, ki ne vrnejo izhajati. fJlavni urednik jc bil pre«rnan na otok Oleron, flo- 1 čim ebats". Oil tega časa naprej Izhaja ta dnevnik neprenehoma. .PoJ.-ir londonske ''Tiim-s** je 'Journal des Debats* edini dnev-' nik ki prioheuje posebno rubriko "Preti sto leti", kjer prinaša iz-i vice 'r. dotične številke pred sro leti. j Ljubavna tragedija v Ptuju. Dne 31. decembra 1021 je v Str-nišču v tamnčnjem taborišču ruskih beguncev ustrelil ruski častnik Svečenikov zdravnika dr. i Selieuclienbauerja. k<-r je dvoril neki Rusinji, ki ji .je on poprej rešil življenje in jo hotel poročiti.I Rusinja ni marala za Svečnikov a.1 ker je hudo jetičen, ter se je zaljubila v ptujskega zdravnika dr. S< heuehenbauerja. Svečnikov je bil seveda takoj aretiran in izročen sodišču. Oba ptujska z d ravni- j ka sta takoj preiskala in ugotovi- j la, da jc- duševno popolnoma nor-t malen, torej tudi odgovoren za svoje de janje. Priti bi moral torej i že pri poletnem porotnem zaseda-. n ju na zatožno klop. Ker pa je bila otožnica dostavljena prekrasno, se je Svečnikov poslužil zako-1 nite dobrote in prosil, naj bi se za j enkrat razprava proti njemu pre ložila. Pi-idobil je s tem na času za svojo novo obrambo in sicer z. u-spehom. Mariborska zdravnika dr. •Turečko in dr. ilatk«. sta ga medtem preiskala v njegovrtn mari-ihor^kem zaporu in ugoto\~ila nenormalnost. Tako Svečniikov naj-i brže sploh ne pride pred poroto. Raznoterosti , j Pridelek vina v Argentini. Po uradnih po dat k ili je bilo V južno-ameriski republiki Argentini v početim te<;a leta v kleteh v ?alogi l,7aO,448 sodov vina po ISO litrov. Letošnji pridelek se ceni na J.-50.000 sodov. Zaloge se bodo ore j silno povc-čale. a iz^'0z vina z te države stalno pada. Antidumping-zakon odklonjen Iz Stoekholma poročajo, da je >d vlade pr«xlloženi antidumpLng-zakon bil v prva zbornici šved^ke-Lia državnega zbora CHlklonjen. Predlog je bil naperjen proti izpodrivanju švedskih fabrikatov potom uvoza iz valutamo slaiiili držav, predvsem iz Nemčije ZAHVALA. Za izkazano nam sočutje o priliki dolgotrajne bolezni in ob vsem znancem in prijateljem svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo g€»spem iz IIoil;s-a. Ridgewooda in filendale za tolažbo in postrežbo. vsem darovalcem krasnih vencev, in pa "Delavskemu Podpornemu Društvu" v New Yorku za vee kot točno izplačano po-sinrtnino. Hvala tudi newyorške-iiiu slovenskemu duhovništvu t.h večkratni obisk in tolažbo v njenih zadnjih dnevih. Nepozabno ranjko prip^iroea-iii" v blag spomin! Ridirewood. L. T.. 22. jul. 1922. -losip R.-nis. st.. soprog. -Tosip. Dragotinka. Alojzij, Char-b-s. otroci. Tom. Quick. -T..sip R.-ms. Frank Rems. Mimi (Iri^beek, umiki. Karolina Brajkovič. nečakinja. Alojzij Vr^l^sak. nečak. Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi firaninega minister* atva v Jugoslaviji t« bankam tam sedaj prepovedano izplačevanje Čekov ali drugih nakazil v tujih valutah. Ako toraj .Jošljete denar v anenkanaki veljavi, bo-d.si potem č^ka ali nakazila. qn banka v Jugoslaviji rie ame izplačati v dolarjih. tem v ei do dnevnem tečaju v domači valuti, to Je v kronah oziroma , dinarjih H sreči se Je pa pri sestavi omenjene odredbe vpostevala pof-ba tx-■ seljencev v toliko, da zamoremo 7.1 st an , ke, ki imajo potovati v Ameriko, /tvr. Siti še vedno izplačila v imenikih dolarjih. vendar pa nakazilo ne sme pre-! segati zneska $250.— za vsakega posa-I meznega potnika. Do te svote pa lahko ! izplačamo poljubne zneske. Ameriški de-' nar se Izplača te proti predložitvi potne -, ga lista v uradu Jadranske banke v Mufcijani ali Zagrebu. V AVSTRIJI. ITALIJA In ZASEDE-, NEM OZEMLJU Da še vedno linko brez i ovir Izvriujemo IzplačCa v amwriiVlh dolarjih. Na nakaznici aH -"aročilnerr; listu naj bo vidno o»"»feno. da se Ima izvršiti izplačilo v ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki nal se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati i tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi. Za izplačilo do % 10.— po 50 centov, za Izplačila od t 10.— do $ 50.— po $ 1.—, za Izplačila, ki presegajo znesek S 50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po % 2.— od sto. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Ortfter ali pa New Bank Draft. Frank Sakser State Bank 1 82 Cortlandt St. New York. N. Y. Konjski tat. »it, A S NA KOTI A, Ž4. JTTL. 1922 Rosiki spisal 8. Gujer. H Kretanje parnikov - Shipping News SAMO lO DNI V JUGO-SLAVIJO IZLETNIŠKI PARNIK "PARIS" - % A Odpluje dne 2. AVG. iz NEW YORKA v HAVRE Parnik Paris Ima prostora du 41MIO uset> z nitiširotn vred in za-vzema 36,696 ton ter ima stroje za 45.000 konjskih m^i. Na tem parniku je pripravljen poseben prostor za jugoslovanske izletnike tretjega razreda in sicer sobe s *_', 4 in ne več kot 6 posteljami. posebna jedilnica, najboljša brana ter vino pri vsakem obedu ^ V Havre bo čakal vlak, ki ho vzel v*e jugoslovanske potnike In njih prtljago ter peljal v* Trst. Vsak potnik ima na i>nrmku do 'JOO funtov prtljage prosto. Vožnja tretjega razreda stane iz New Ycrki do Tr—» vt»v* v-»l« cisv* samo f 113.85; is 'rs t a do Ljubljane stane železnica $100. do Ziarebi ti 60. Izletniki naj se čimpreje Javijo svojim lokalnim agentom ali pa naravnost FRENCH LINE : 19 Štete St., New York, N. Y. Za jugoslovsnske izletnike bodo preskrbljene vse mogoč* udobnosti. TESNA ZVEZA JUGOSLAVIJO New York Jo Cherbourg iti Anlwerpen Finland — 5. avgusta; !» sept.; 14 okt. Zee land — 12 avg ; 16 sept.; 21 okt. Kroonland — 1» avg ; 23 sept.; 28 okt. Lapland — 2t» itvg ; )u sept.; 4 nov. Gothland,2 sept.iXaraviiost vAntverp) V Hamturg, Li ban in Gdansko. Sam land — i samo 3. razred) 1 avg ^AKHKMbNI Iz New Yorka do Plymouth*. Cherbourg* in Hamburga. • Mongolia — 27 julija; 30 avg ; 4 okt. Mtnnekahaa t samo 3. razred) 2 avg.; 6 septembra. •Manchuria — 9 avg.: 13 sept.; 18 okt. Paul — 16 avg.; 20 sept. •Nove preuredbe 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi y* white star New York do Cherbourg in Antwerpen Majestic © ton) 2D lull.; 26 avg.; 16 sept.' Xa j večji parnik aveta. Olympic — 12 avg.; 2 sept.; 23 sept. Homeric — 19 avg.; 5» sept.; 30 sept Prlvedite jih Is Evrope na nailh udobnih pomikih. Dobra hrana. Zaprti prostori. Udobna stanovanja. Uljudnl služabniki. Udobne vnaprej plačane vožnje Vprašajte pri: " PASSENGER DEPARTMENT No: f Broadway, Now York all pri lokalnih agentih. Pozor! DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK ITALIA - -12. avg. V devetih dneh v Jugoslaviji. Potujte na enem izmed tr«h morskih velikanov, ki odplujejo vsakega torka Iz New Ycrka. Vsi potn.ki tretjega razreda so v kabinah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGAJUA prekc Chcrbouroi. Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenda v vafiem mestu aJi okolici. tJr^eofifctJine Hitri sliZba&JuioslHijo.] FRANCE ____ PARIS ......i LA SAVOIE . . ROUSSILLON 26. julija 2. avousts 12. avgusta 14. av0u«ta Izborne udobnosti — kabin* sa dve, itiri in iest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsskem prostoru — jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna franco«*'* kuhinja, vino In pivo br«zpla£ro. godba. ples. Postrsinikl govor* craven sko in »rb*ko. Na jstarejia komp*nija. ki prevaja Juflotiovantke potnike. Posebni parniikl vtak vzame potnik* in prtljago do določenega kraja. preko Trsta 2li Butla. kakor hočejo. Ne vlaku iz Havrs v Jugoslavijo J« kompanijskl tolmač, ki govori, vat J«. zik. Potnikom pomaa* Pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navooila s* oglasit* pri lokalnem French Line agentu ali v KOM PAN) JSKI PISARNI 19 Stat* Str**t New York City Avtonomistični Zagreb trpi, iia se v njem prodajajo javno dopisnice iz stare Franc Jožefove dobe, s črnim "estrajhovskiim odler jem" in drugo navlako. Takšne je i bilo videti v davni trafiki na Ilksi Spodaj podpisani želim izvedeti za svoja dva prijatelja JOHNA CF.K in ANTONA BALUS. Če kdo ve za nju naslov, naj mi naznani, ali naj .se pa sama javita. Obenem svarim rojake pred Jo-žetom Mihelcičem, podomace Lode iz Podgrada. — Prank Cek, R. F. D. 1, Kinzua, Pa. (22-24—7) a v u ___i SVEŽE GROZDJE. SVEŽE GROZDJE. Kot v prejinih letih smo tudi ssdsj pripravljeni napraviti poaodbo » ka. tsrokoli vrst* sveisga GROZDJA. Mi otfpoiiljamo varno in točno. Ne o-botavljajte se glede nakupa. Oanainje cene so nitje kot bodo ob otvoritvi •Mijo. DanatnJ* c*n* so *l*d*£*: MUŠKATEL, belo svete grozdje, tons, net ..............9 67.00 ' SHASTA belo groxdje. tona. net ......................i «.00 aiNFANDEL, črno srosdje. tona, net ....................f »7.00 BARBEKA, frno grozdje, tons, net ..............-.....9110.00 su prodajamo samo ns kare. Za nadaljne podrobnosti piilts ns: flood building Pacific Grkpe Company SAN FRANCISCO, CALIFORNIA r [----—-- : čudna zapuščina Bom an. — Francoski spisal L B. Poslovenil O. P. (Nadaljevanje.) — Mirno, — je vzkliknil z mogočnim glasom. _ Nikdo naj se ne premakne. Nato je skočil na ločilno *teno sprednjega in še bolj spredaj Baliajajoče čili s svojih konj ter jih prepastili bizonu, da rešijo same sebe. Na-{! vzoči so noreli od navdušenja. Takega "bika" orno is nikdar vide- , li. Od vseh strani je bilo čuti zahteve: - / - * - 1 - _ _____M, * M- v ^ I Ko je stopil psalmist Jakob Mi--halič tistega jutra iz svoje hiše,! jlioteč nakrmiti v hlevu svojega! , konja, mu je zastala od strahu sapa in vzkliknivši se je vsedel zar hlevska vrata. Ogledavši si vlomljeno ključavnico, je planil v hlev. Takoj potem; jse je pokazal zopet in zdivjal ka-j j kor nor po cesti. V prvem trenut- j ]ku je hotel zakričati: " Oborožite, j !ljudje božji!" Toda izprevidel je,i da bi to nič ne pomagalo in zato< i je hitel na gosposko. V zmedeno-; sti Je pozabil natakniti svojo krz-i jneno kučmo in je tekel z vihrajo-čimi lasmi po cesti. V temni sobi policijskega urada ni našel mko-j gar drugega, nego straževega Via-' sa, ki je ležal na klopi ter navi-! dežno spal. C*e bi ga bili natančneje pogledali, pa bi se bilo odkri-1 lo, da je možakar pijan. "Hra-m!" je zagodrnjal Vlas, ko ga je zbudil na vse pret«ge se; trudeči psalmist. "Kdo-o je tu-! kaj?..." j "Vlas, Vlas!" vzklikne psalmist in potrese za^paneta za rame. Vlas ga je pogledal debelo in ga, 1 imel — kdo ve zakaj — za samega' hudiča. 11 Zbudi se, nič vrednež! *' javka > psalmist. "Zbudi se, klada! Po va-l si se ropa ljudi in ti ležiš pijan!": "Poberi si od mene, hudoba!"j momlja Vlas v polsnu. "Že zopet, siliš vame!... Vsako jutro!.., < Sveti... vsi svetniki... " Psalmistu so se vsipali od sfcrbi!1 ponosni kodri na čelo. Kakor burja je odvihral iz sdbe. Solnce še ni izšlo, a zarja je že; plamtela v oblakih. "Iti do župana?" preudarjal; psalmist. "Raje grem k župniku, J pa se posvetujem ž njim." ' | Psalmist je pritekel s tako na-;' glieo na dvorišče in je bil take j' skuštran, da se je vitki vzneseni j rjaveč, dika med župnikovimi ko-,( nji, splašil. Postavil se je na zad-j^ nje noge, iztrgal popu vojke iz ^ rok, zavil proti ozadju dvorišča, 1 preskočil plot in jo potegnil v da- ' Ijavo. "Primi ga! Drži ga!" kliče du- ' hovnik in teče za konjem. "Ivan! ' Pavel! Primite ga! Iztrgal se je I' 'j1 "Oče Pankracij, jaz sem okra-'' den !'' tuli psalmist za duhovni-1' kom. Rjaveč je drvil z vzdignjenim repom preko polja. Župnikovi hlapci so se zavihteli j-na druge konje in se zapodili od j dveh strani na beguna. Dva kmeta j sta skočila z voza in poskušala z mahanjem rok spraviti konja na- ; zaj. Za ubeglim konjem je tekel j župnik v svoji sivi halji, za njim pa psalmist z vihraj očimi lasmi. | "Drži ga! Primi ga!" razlega* se skozi svitaječe se jutro. Slednjič se je obrnil ubežnik proti cesti, zdivjal z napihnjenimi« nozdrvmi in zbesnel skozi na ste-; žaj odprte duri župnikoa rekel-j"Idiva l" Omokin je privzdigoval za čude-' iao obrvi, a rekel ni ničesar in šel! : za duhovnikom. I Sla sta proti nizki leseni cerkvi,; j ki jo je bi! doz že davno sivo no-;barval. Nato sta vstopila na temnil j hodnik, kjer so se ozirali temni ■ obrazi svetnikov, ir »ta dosoela |potem do oltarja. Tu je molifdu-l Lovnik n*Koliko časa zelo goreče in se nekolikokrat globoko priklonil. Približal se je nato o4tarm mizi, vzel epitrahelion, križ in j evangelij ter se vrnil nazaj. Položil je križ in evangelij na kle«eal-1 nik, prižgal svečo in pozval osuplo! gledajočega Cmokina : 1' Stopi! ! bližje!" ; Cmokin se je premaknil. "Kaj počenjaš, očka?" vprašal I' Ali me hočeš »povedati ?" Potem je dejal z lokavim nasmehom o-j i krog ust: "Ne pustim se!" ! "Ijjuaeij", de oče Pankracij. "stopi bližje in poslušaj me! Ignacij, koliko si star?" I "štirideset let, oče." "Vfidiš, nisi hd ti »e rojen, ko1 |sem jaz že služboval tukaj. Poči-j val si v mojem naročju, ko si bil' komaj dva dni star. Vidiš, te roke1 so te držale nad krstnim kamnom ' I božale so tvojo glavico, ko si se še, paglavček, valjal v nrahu na ce-Isti." "Čemu vse to, oče?" , "Takoj boš izvedel! NLsem ^u--žil zastonj štirideset let. Koliko! jih jc zrastlo pod mojimi očmi ali j obubožalo! Poznam življenje vsa-jkega posameznega tukaj kaj do-' |bro in ne samo življenje, temveč1 |tudi vse njegove skrivne misli, vse! j tajne pregreske, prestopke..*, da celo zločine." Iiraacij je izpremenil barvo. i 4'Ignacij", nadaljuje duhovnik,1 "nikdo, živa duša ne izve o tem.4 toda izpove j ma tu pri spovedi ka-! ; kor pred Bogom: Kdo je ukradel, J paalmistovega konja ?'9 Cmok in ga je pogledal temno. I "Čemu iz£>ra#hijeft mene o tem. j očka? Sem mar jaz varu-h njego-ivih konj?" ( ^ "Oh. kaj", de oče Pankracij "kdo govori o varuhih! Toda saj ni prvikrat, da mi bo« prizna3j svoje grehe. Strašen grwinik si,t j Ignacij! Ti nisi pahnil samo ene, duše v pogubljenje. Boga se boj. I Ignacij!" | Ta je izprva molčal, i "Mogoče, po bivšem žd ne 'vprašuje", je rekel nato. "Kakor i da ne bi bilo dovolj tatov!" "No dovolj! Da, ali sem zaman {poslal po tebe? In kdo se je plazil j opolnoči s konopci čez dvorišče?" "Kaj si videl ?" "Videl! Potemtakem pa ne bi j domneval, ampak sedaj... Ignacij, ne zadržuj me, te prosim! Ce-itndl ti nisi odpeljal konja, pa mor- ; Tes, kdo ga je v Popravi saj vendar enkrat to, kar si zsfereffl. ' Zakaj, poglej, psalmist živi slabše kot kak kmet in si je s trudom ml, potom pridobil! tistega konjička...'j _____ hamburg DMrtna vožnja * čudovitimi no-Tirnih pernio. Potovanje za ▼se knve Evrope. VANDVCK .... X« julija ORSITA ...... S «va.; • Mpt: 14 okt. OROUNA...... 12 ava.; IS Mpt.: ti okt. OROPESA .... SS avfl.; 30 oopt.; 4 nov. Zaprto kabino. NoSonlto pooobnlh pristojbin. royal mail STEAM PACKET COMPANY SANDEMON^* SON WC. ^agents i— an totortkoM porobcodnl tegmot. — Strašna se nekoč približa sodba za I nas, Ignacij!" I Ignaeij je molčal. Hijioma je stresel z glavo in je ešvignil popa jezno & svojimi erni-,mi očmi. "Jaz sem ga odpeljal!" reče su-Ihoparno. In rekši to, mu je oko zablhak uilo in zaplamencio same jeze. "Le eno ti povem, očka, ne obžalujem tega! Kradel sem in kradel bom tudi v bodoče! Vseeno mi je. Samo tebi povem to, ker si duhovni gospod. Morda me še kda j vpleteŠ v svojo molitev. Toda___ jaz grem svoja pota." "Kaj govoriš, Ignacij? PretndsL si! Pa če tudi ne govorimo o božji sodbi, kaj bo pa rekla posvetna ob last?" "No, kaj, prijeli me bodo... me inorda usmrtili. . . Da. da, tja drži slednjič moja pot v Sibirijo! Pa morda so tam ljudje in življenje boljši?" Zi*čel je nenadno govoriti v pre-trganih stavkih. "Kdo me je pripravil tako daleč? Ali ne oni sami, izdajalci?" "Kdo pa vendaV?" Toda ni se zmenil za vprašanje. "Ali nisem bil kmet? Niisem tudi vzrastel pred tvojimi očmi oč ka? Se ne spominjaš, kako priden in pošten kmetovalec sem bil?" "Pač, pač, spominjam se, Ignacij!" "Spominjaš se... Pa ali še veš da in i je vzel župan Kock in zaradi nel'ega dolga pri občini konja* Veš, da sem tožil pri sodišču, in kaj se je zgodilo potem?" "Kaj pa. Tgnaeij? Ne vem več." "Pa praviš, da poznaš moje življenje. Šiban sem bil. veš! Rad' preziranja oblasti, zato, ker nisem dal svojega konja in sem županu zabrusil v obraz surovo besedo. Kajti župan je bil v uradu, pri iz vrsitvi svoje dolžnosti. Ali si sc ti sam tedaj potegnil zame?" "Nisem vedel, Ignacij..." "Nisi vedel! Da sem se potikal tri dni po gozdu iz sramu pogledati ljudem v oči, tudi veš. Veš, da sem se portem začel nalivati z žganjem, da sem besnel. Tako je prišla poguba, da so mi vzeli spo mladi pšenico iz skednja, hoteč poplačati dolgove? In jaz sem ostal brez semena in sem moral s f*vojo zadnjo kravo na semenj. Kje si bil tedaj ti, oče, da me nv«i branil, mi ne pomagal? Ampak sedaj. .. Prepozno! Oroziš mi s sodbo... In jaz... Ne, v strah jih pripravljaj, da, stori to J Straši jih... Toda ti se jih sam bojiš... to je tisto!" Govoril je vedno bolj pretrgano. Opaziti je bilo, da «*e je zgnetla v njem vsa trpkost življenja in kipela iz dna duše na dan. Naknadno pa so se mu vdrle debele ?olze po licih, skušal jih je zadržati in je držal glavo nepremično, toda temni izraz se ni timaknil z njegovega obličja... * • * Zvečer je sedel duhovnik na verandi in je »i pal kuretioi piče ter se veselil nad zrastlkm mladimi petelini. Kar je pridirjal skoei odprta f dvoriščna vrata psalmist na i iskreni konjičku s kratkim repom in vpil veselo, z rokami mahajoč, in z nogami obdelujoč konja: 1 "Najden! Oče Pankracij! Naj | den..." "No, hvala Bogu!" "Kar sam je prišel! Bržkone je konj zašel na travnik. Vsemogočni Bog! Kaj je sam iskal tam? Ko pridem na dvorišče, pa ti stopi tam zadaj___ Sedaj bom pa dal> brezpogojno k svetemu Nikolaju ■ v cerkvi lnč... za groč, povrhu še | pozlačeno! Oh, ti moj kras, drago! moje bitje!" Kodri so se mu zibali po seluj semintja. Psalmist je skočil s konja. "To vam je konj!" vzklikne, "krasen!" In iz prevelikega veselja je ob- j H konja in ga poljuba naravnost« na smrček. 1 125. Julija: Resolute. Hamburg. SS. julija ! i Franc«. Havre; Mongolia. Hamburg; President Van Buren. Bremen. 3. Julija: Caronia, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Vandyck. Hamburg: America. ; Cherbourg; RyoOam. Boulogne. 1. avgusta. Aquitaiiia. Cherbourg; Samland. Hamburg. 2. avgusta: *iarts, Havre; Torek, Bremen; Minne-«ahda, Hamburg; President Polk. Cherbourg. s. avgusta: j, Saxonia. Hamburg; Finland. Cherbourg' i Orbita. Hamburg. S avgusta: Berengarla. Cherbourg; President 0*r-fi*ld. Cherbourg; ReUnace. Hamburg 1 I. avgusta: ! Manchuria, Hamburg. 10. avgusta: i1 Con le Rosso. Genoa. 1 '2. awgusta: La. Savole, Havre; Z*eland, Havre; President Harding. Bremen; Olympic. Cherbourg; Orduna, Hamburg. !5. avgusta • Pelvedere. Trst; Mauretania, Cherbourg-. it avgusta: Seydlltz, Bremen; St. Paul, Bremen; President Monroe. Cherbourg, it. avgusta: Homeric. CLcrbourc: Lafayette. Mavre: [ Kroonland, Cherbourg; Noordam. Bou-'ogne. 22. avgusta: Aquitanla, Cherbourg; Resolute, Hamburg. 22. avgusta: President Wilson. Trst; Lapland. Cher-hours. !3 avgusta: Paris. Havre; President Adams. Brs-nen. f6. avgusta: Majestic. Cherbourg; Andania. Cher-xmrg: Oropesa. Hamburg; Rotterdam. Boulogne. S. avgusta: Berengarla. Cherbourg; Arabic. Genoa. W. avgusta • France. Havre; Hanover. Bremen; Mongolia. Hamburg; President Van Bu--en. Bremen, i. septembra: Olympic. Cherbourg; Ryndam. Boulogne; tn.erica, Bremen. 1. septembra: Reliance, Hamburg: Mt^jjetanlti. Cherbourg. 1. aer'embra: Minnekabda. Hamburg I. septembra: L». ftavoie. Havre: FinLarv". Cherbourg; Orbita. Hamburg; Homeric. Cherbourg. 13. septembra: Paris." Havre: Torek. Brsmen: Msn-:buria, Hamburg. 14. septembra: Rochanibeau. Havre. 16. septembra: L* Lorraim. Havre: Maitatc. Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Orduoa, Hamburg. 19. septembra • Hfesolut«, Han.bur(. 20. septembra: France, Havre. 23. septembra: V George Washington. Cherbourg: Noor- dam. Boulogne. Kroonland. Cherbourg. 26 septembra: Seydlitz. Bremen 30. septembra: Rotterdam, Boulogne. Sorodnike in manes Jt sopet mo. goto dobiti is stair?* kraja, - ker je bila dosedanja postava Ctriprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee is kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdo* isti dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FKAHK 8 AX8ER STATE BAHK 82 Cortlandt Strast r : Hew York