stev. 125.
o Liunijonl. v ponedeljek, dne 1. junija 1908.
Leto xxxvi.
Velja po poŠti:
at telo leto naprej	K 26'—
u pol leta „	„ 13'—
M ietrt leta „	„ 650
ua en mesec ,,	„ 2'20
V upravniStvu:
celo leto naprej	K	22 40
>.a pol leta „	„	1120
M ietrt leta „	„	5 60
«1 en mesec „	„	190
t* poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
--dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi s*
ie vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona Stev. 74.
n list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ur) popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka ob?«ga 4 strani.
Sijajno manifestacija koroške slovenske mladine.
Smihel pri Piiberku, 31. maja.
Nad tisoč mladeničev, mladenk in mož v narodnih znakih prisostvuje osno-vavnemu shodu koroške mladeniške organizacije. Ves narodni Smihel je v slovenskih zastavah in v slavolokih v čast gostom. Zastopane so občine in izobraže-vavna društva: Bilčoves, St. .lanž, Celovec, Djekša, St. Tomaž, Radiše, Koprivna, Grabštajn, Libuče, St. Peter, Dobrlaves, Zrele, Ruda, Smarjeta, Zitaraves, Škoci-jan. St. Vid, St. Lipš, Prevalje, Hotlje, Pli-berk, Vogrče, Zvabek, Železna Kapla, Mizica, Vovbre, Rikarjaves, Velikovec, Ste-ben, Libeliče, Mostič. Prišli so tudi stari možje iz daljnih krajev tik ob jezikovni meji! Iz Vogrč so prišli z župnikom Sla-tinškom na treh vozovih, jako veliko jih je prišlo peš — za 20 vo/, vseh iz ene same občine! To ui tužni, to je veseli Korotan! F. Terseglav je v prekrasnem govoru tako vnel preprosto, pošteno kmečko ljudstvo, da so orili navdušeni klici po planjavi, na kateri smo zborovali, po šentkatarinskem griču, kjer smo bili zbrani, okoli s cvetjem okrašenega govorniškega odra. Urnebesni klici so se oglasili, ko je govornik končal: Ohranite smodnik suh in meč nabrušen! Podlesnik je v govoru, izbranem po vsebini in prelepem po obliki, navdušil mladeniče za organizacijo in sad tega je bilo, da se je osnoval pripravljavni odbor za telovadsko mladeniško organizacijo S. K. S. Z. na Koroškem. Zivio-klicev ni bilo konca! Popoldne smo zborovali dalje. Nastopili so kot govorniki vrli kmečki fantje sami. Izjavili so vsi, da Korotan ni več in se ne sme imenovati tužni, ampak veseli Korotan!
Popoldansko zborovanje. Proti liberalnemu dijaštvu.
Smihel pri Piiberku, 31. maja.
Kmečki fant Krof iz Smarjeta nad Pli-berkom je na popoldanskem zborovanju s svojim govorom »O nalogah slovenskega vzor-mladeniča« zlasti z ozirom na gospodarsko organizacijo naravnost presenetil zborovavce s svojimi res vzornimi izvajanji. Predlaga sledečo resolucijo:
»Nad tisoč kmečkih fantov, zbranih na prvem slovenskem koroškem mladeni-škem shodu, slovesno protestira proti liberalnim slovenskim visokošolcem na Dunaju in Gradcu, ki so v družbi z nemško-nacionalnimi dijaki na graškem vseučilišču sramotili štajerske kmete s »kmečko ban-do« ter izjavlja, da globoko zaničuje te napade in bo z vsemi močmi delalo na to, da se nacionalni nemški in liberalni slovenski napadi na kmečko ljudstvo izjalovijo! Pozdravljajo pa kmečki fantje slovenske katoliške visokošolce in jim kličejo: Nadalje k zmagi!«
Resolucija se med ogorčenimi klici proti liberalnemu protiljudskemu dijaštvu soglasno sprejme! Nad tisoč rok se vzdigne, da jo odobri. Nato govori v imenu delavcev Vajneerl. Zastopniku delavstva kmečki fantje navdušeno aplavdirajo. Dr. Ehriich pojasni namen »Telovadsko-mla-deniške zveze«. Podlesnik pojasni telovadsko delo. Izvoli se pripravljavni telovadski odbor za celo Koroško, in sicer Bramor, Borštner. Matičič, Tavčar, Vunček. Smo-dej, Ehriich. Krof, Novak, Carf. Navdušeno sc sprejme klic: Tužnega Korotana ui več! (lovori Smodej, ki pozdravi mladeniče v imenu Polit, društva za koroške Slovence«. Slov. telovadske uniforme S. K. S. Z. bodo izpodrinile nemčurska gasilna društva! Kanonik Dobrove sc zahvaljuje prirediteljem shoda, Terseglavu, Podlesniku, ki sta tako razplamtela koroško mladino.
Terseglav se poslovi od vrlih mladeničev, mož in žena ter kliče: Slovenska mladeni-ška organizacija in bela Ljubljana vas nikdar ne bo zapustila! Naša častna dolžnost bo prihiteti vsak hip med vas in pomagati ustvariti veseli, kršcansko-so-cialni slovenski Korotan! Predno se zbor razide, zapoje »Hej Slovani!« Fanti so se odpeljali na vozovih, okrašenih s smrekami in trobojnicami.
Obširno poročilo objavimo jutri.
Deželne finance.
Piše deželni odbornik dr. Evgen Lampe.
»Potresne doklade«.
Precejšnje razburjenje je nastalo v Ljubljani, ker je začela davčna oblast iz-tirjavati deželne doklade hišnih posestnikov, ki so se zanašali na to, da so oproščeni tudi deželnih doklad od hišnonajem-ninskega in hišnorazrednega davka od leta 1900 dalje. Pred vsem moram povdariti, da se sedanji deželni odborniki, ki so prevzeli posle po zadnjem kratkem zasedanju deželnega zbora, še niso bavili s tem vprašanjem, in da postopa davčna oblast vsled sklepa, ki ga je storil še stari deželni odbor že v prošli opravilni dobi. Ker se pa čujejo razna kriva mnenja, ki temelje na nepopolnem poznavanju te jako zmedene in zavožene zadeve, hočem pojasniti dejansko stanje, da bo vedela tudi širša javnost. v kak položaj je prišel deželni odbor s hišnimi posestniki vred. Bodoči deželni zbor se bo moral baviti s to zadevo, ki globoko seea v deželno gospodarstvo in ki bo vsled tega zanimala vse davkopiače-vavce naše dežele. Saj je cela dežela inte-resirana pri našem skupnem gospodarstvu in nered in netočnost na eni strani ima vselej tudi posledice na drugih straneh.
Pojdimo torej po vrsti:
Država je z zakonom z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88, dovolila 25letno oproščenje od hišnorazrednega in hišnona-jemninskega davka za ona po potresu poškodovana poslopja, ki se v petih letih od veljavnosti zakona do tal podero in na prejšnjem — če tudi vsled prezidave spremenjenem (omejenem ali razširjenem) prostoru na novo sezidajo ali porabita store; to imenuje zakon »popolno prezidavo«. Isto oprostitev določa državni zakon tudi za »delno prezidavo« po potresu poškodovanih poslopij, pri katerih se celi. za samostojno porabo pripravni deli ali posamezna nadstropja v njihovem polnem obsegu podero in na novo sezidajo ali porabila store.
Za poslopja, ki se čisto na novo zgra-de v tej petletni dobi, pa ie država dovolila 18letno davčno oprostitev.
Ta državni zakon je podlaga vsem na-daljnim državnim zakonom in deželnim zakonom, obravnavam in sklepom.
V seji dne II. februarja 1896 se je razpravljalo v krajskem deželnem zboru o Hribarjevem predlogu, naj se oproste doklad na 18, oziroma 25 let vsa poslopja, za katera določa država davčno prostost. Poročevavec finančnega odseka dr. Maja-ron se je tedaj uprl toliki oprostitvi in je predlagal, da veljaj oproščenje samo za pet let. To je obveljalo in je bil sprejet deželni zakon v tem smislu, ki ga je cesar sankcioniral dne 17. decembra 1896.
Ta oprostitev je torej veljala za hiše. dograjene do vštetega 2. julija 1900. Država je nato podaljšala davčno prostost s cesarsko odredbo z dne 24. junija 1900, drž. zak. št. 100, za hiše dograjene v naslednjem petlctju do 2. julija 1905, in potem je podaljšala rok za dograditev /, zakonom z dne 23. maja 1905, drž. zakonik št. 89, še do 2. julija 1908 za hiše z ISletno davčno prostostjo in do 2. julija 1910 za hiše s 25letno davčno prostostjo.
Ta čas pa ni bil izdan noben deželni zakon, ki bi bil davčno prostost podaljšal vzporedno z državno oprostitvijo. I5«) de-
želnem zakonu torej hiše, dograjene ali popravljene po 2. juliju 1900 niso bile več oproščene od deželnih 40odstotnih doklad od hišnorazrednega in hišnonajemninske-ga davka. Pravni položaj jc bil torej jasen, deželni zakon z dne 17. decembra 1896, dež. zak. št. 52, ni bil izpremenjen in se torej oproščenje od deželnih doklad ni moglo raztegniti na poslopja, ki so bila po 2. juliju 1900 zgrajena ali za rabo pripravljena. Vkljub temu pa davčni uradi niso enakomerno postopali.
Davčna urada v Kamniku in na Brdu sta pobirala deželno doklado tudi od poslopij, dokončanih po 2. juliju 1900, v davčnih okrajih Ljubljana mesto in ljubljanska okolica se pa doklada ni pobirala.
Treba je bilo torej, da poseže energična roka vmes in da naredi red. a tega je manjkalo. Žalostne politične razmere so deželni zbor. ki bi bil edini mogel reči odločilno besedo, za leta in leta ubile. Ne deželni odbor ne finančna oblast ni ganila, da bi sc bilo doseglo vsaj enotno zakonito postopanje.
Tako je poteklo drugo petletje. in leta 1905. se je sešel deželni zbor v burnem času. ko so si stale stranke nasproti še v hudem boju. Ta deželni zbor bi bil moral spraviti jasnost v to temno zadevo, a žal i-bog ni bilo nikogar, ki bi bil poučil deželni zbor o dejanskem stanju, in še večja nesreča je bila ta. da je nastopil kot rešitelj vseh nesrečnikov tedanji poslanec ljubljanskega mesta Ivan Hribar.
Dasi je bilo preteklo že skoro deset let od zakona, ki je določal oprostitev od deželnih doklad, in so se bile razmere že temeljito izpremenile za kranjsko deželo, je stavil Ivan Mribar doslovno ravno isti predlog, da se oproste dotična poslopja deželnih doklad, in je vstavil vmes samo data dveh tačas nanovo izišlih državnih zakonov.
Ivan Hribar, srečni posestnik lepe nove po potresu zidane hiše na Dunajski cesti, bi bil moral pač pri svojem predlogu upoštevati tudi razmere deželnih financ in deželnemu zboru pojasniti položaj, v katerega pride deželna uprava s sprejetjem tega predloga. Vsaj v finančnem odseku bi se bile morale temeljito preračuniti vsote, ki pridejo tu v poštev, in v zbornici bi bil moral finančni referent deželnega odbora točno pojasniti finančni efekt take daleko-sežne odločitve. Pa to se ui zgodilo.
Dne 24. novembra 1905 je deželni zbor razpravljal o Hribarjevem predlogu. Dr. Tavčarja je doletelo poročilo v zbornici, ki je kratko, sklicujoč se na to. da je »že Hribar temeljito upravičil svoj predlog«, prečital predlog v zbornici brez vsakega dostavka. Deželni zbor tedaj ni bil v takem razpoloženju, da bi se bil temeljito bavil z računi, iu zastopniku kmečkih občin poslancu Povšetu jc prišlo na misel, da so se na kmetih doklade že iztirjevale. in zato je predlagal, čc se že mestu ljubljanskemu pokloni tako darilo, naj se onim, ki so doklade plačali, iste povrnejo. In tedaj se je dr. Tavčarju posvetilo, in opomnil je s tisto svojo odkritostjo, ki ga stori često simpatičnega tudi nasprotniku:
»Pripoznati se mora, da gre tendenca razpravljanj v današnjem zasedanju na to, izdatke pomnožiti, dohodke pa pristriči. .laz nimam končno ničesa proti temu. ampak želel bi, da je vselej, ako se stavi tak predlog, znan tudi finančni efekt.«
Kar je predlagal poslanec Povše, je znašalo pa čisto malenkostno vsoto. Muši-ce so se ustrašili tedaj, ko je veliki slon neopazen zlezel skozi šivankino uho.
Vsakdo je hotel po potresu oškodovanim Ljubljančanom pomagati. Vse stranke so bile za pomoč navdušene, in z dobro-klici je bil sklep sprejet. To je bilo dne 24. novembra leta 1905.
Sklep pa jc ostal sklep. Nikomur sc ni naznanil, bil je le lepa manifestacija, ki je predlagatelju podaljšala popularnost v Ljubljani, vse stranke so lahko rekle, da
so »nekaj storile« — drugega efekta pa ni bilo. Leta 1896 je bila določena davčna oprostitev po zakon u, leta 1905 je ostalo pri praznem sklepu.
Kajti po vročih dneh deželnega zbora je prišel za deželni odbor čas hladnega premisleka, in obrnil se je do finančnega ravnateljstva za podatke, da bi 11111 bilo mogoče izračunati, koliko bo kranjska dežela izgubila na deželni dokladi po tem sklepu deželnega zbora. In konec je bil ta, da jc deželni odbor z odlokom z dne 12. julija 1907, št. 6028, strankam naznanil, da oprostilnega deželnozborskega sklepa ne izvrši, ampak da doklade iztirja.
Finančni referent deželnega odbora Grasselli je utemeljeval ta sklep tako-le: Po sklepu deželnega odbora je stvar predložiti deželnemu zboru s poročilom v nastopnem smislu. Vsako oproščenje od državnih davkov in isto tako od deželnih doklad, ki se tudi nalože v obliki zakona, se mora skleniti v zakoniti obliki. Tega načela se je držal deželni zbor kranjski tudi leta 1896. Deželni odbor je zategadelj imel pomisleke glede pravoveljavnosti sklepa deželnega zbora ddo. 24. novembra 1905. Razen tega je bil deželni odbor prepričan. da si deželni zbor ni bil v svesti gospodarskih posledic in tinancialneea efekta sklenjenega oproščenja za deželo. Preiskave in poizvedbe so pokazale, koliko bi dežela izgubila doklad v določeni dobi, če se uveljavi oproščenje. Po mnenju deželnega odbora ne dopušča gospodarski položaj dežele tacih žrtev, in to tem manj, ker Kranjska kakor vse druge dežele ravno zdaj jadikuje o obupnem svojem finančnem položaju iu zahteva z drugimi deželami vred pomoči od države. Oproščenje novih le na špekulacijo zgrajenih poslopij od deželnih doklad je pa tudi krivično nasproti gospodarjem starih hiš, ki so več ali manj vse trpele pri potresu, in ta krivica bi postala še krutejša, čc bo dežela prisiljena zvišati svojo doklado na domarino. Nove hiše delajo uspešno konkurenco starim hišam, katere izgubljajo na svoji vrednosti, pa bi morale naposled nositi še večja bremena na korist novim hišam. Treba torej, da deželni zastop vnovič v pretres vzame to stvar in jo reši pravično. pa ne na veliko škodo dežele, katere potrebščina bode - in to jc popolnoma naravno — rasla od leta do leta, in z vso državno podporo ji ne bode za vse pomagano.«
Tako moj visokočastiti prednik v deželnem odboru.
Upravno sodišče jc pritožbo davko-plačevavcev odbilo, in po sklepu prejšnjega deželnega odbora z dne 19. februarja letošnjega leta se doklade iztirjujejo s pripombo, da lahko vlože prošnje na deželiv odbor, ako žele odloga glede iztirjanja.
Iu za kakšno vsoto se nam gre?
Težko je povedati eksaktne številke. A za vso dobo oproščenja bi izgubila dežela do dveh milijonov kron. Na leto bi znašal izpadek 100.000 do 120.000 K. Za letos in za nazaj ie iztirjati nekaj manj kot pol milijona kron.
To so številke, mimo katerih ui mogoče molče iti. Natančneje bom poročal v kratkem, 111 tudi objavil zanimive podrobnosti ter izkušal pokazati pot. na katero bo stopiti deželnemu zboru. Zdaj pa je v veljavi sklep prejšnjega deželnega odbora.
S. K. delavska organizacija.
Z a g o r je, 31. majnika.
Danes je bil tu shod po S 2. zborovai-ne postave, ki ga je priredilo »Vzajemno strokovno društvo krščanskih rudarjev« v Zagorju. Govoril je Moškerc o dolžnostih delavstva, ki naj se organizira v svojem stanovskem društvu. Govoru jc sledila živahna razprava, med katero se je nagla-šalo, kako da socialni demokrati režejo na
dvojnat način kruli. Sliod je trajal od tri četrt na devet do tri četrt na 12. uro dopoldne.
T r b o v I j e , 31. majnika.
Popoldne ob treh je imelo »Strokovno društvo trboveljskih rudarjev« svoje zborovanje. Moškerc obrazloži načela, po katerih deluj mlado društvo. Društvo je zgolj delavsko. Nima v njem besede nihče drugi, kakor delavec, rudar. V odboru so le delavci, ki ste jih izvolili sami društveni člani. rudarji, delavci.
B i s t r i ca v Rožu, 31. majnika.
V	Bistrici v Rožu je bil danes delavski shod. na katerem je govoril tovariš Ptic iz Ljubljane o delavskih razmerah. Shod je bil dobro obiskan.
R a d e č e , 31. majnika.
V	Radečah pri Zidanem mostu se je vršil včeraj popoldne javni shod »Slovenskega katoliškega delavskega društva«. Shod je imel namen, ustanoviti krščansko-socialno železničarsko organizacijo. Na Zidanem mostu ima socialna demokracija najbolj zdivjane pristaše cele proge južne železnice. Na shod je prignal Cobal iz Zagorja, Trbovelj in Zidanega mosta svoje ljudi. Vkljub vsem surovostim socijev in osobito Čobala se je ustanovila plačilnica »Prometne zveze«, pristopilo je več članov, kar je za Zidani most prav častno. Govorili so: Gostinčar, Benkovič, Majcen, Medved, Milavec inMoškerc. Led je prebit, tedaj pogumno naprej! Proč s terorizmom rdečkarjev!
Na Zidanem mostu je nahrulil Cobal svoje zveste, da so žvižgali, ko so videli državna poslanca dr. Benkoviča in Gostin-čarja. Žvižgali so pa tudi nekateri železničarji. ki so bili v službi. Osobito se je odlikoval novi krščansko-socialni agitator Miha Cobal. ki jc kazal ljudem »Našo Moč«, češ, kako da je fejst, in pa železničar s št. Ki. na čepici, ki je žvižgal. Škandal je pa, da za red na takem kolodvoru, kakor je Zidan most, ni bolje preskrbljeno. Zapazili nismo nobenega varnostnega organa. Tujci so se zgražali nad surovostjo Cobalove garde in se jezili, da se kaj takega trpi na kolodvoru.
politična poročila.
Občni zbor »Osrednje avstrijske industrijske zveze«.
11 u n a j, I. junija. Včeraj se je vršil občni zbor »Osrednje avstrijske industrijske zveze« v navzočnosti več ministrov. Poslanec Licht je govoril o dolžnostih industrijske politike.
Poklonitev armade.
Dunaj, I. junija. V soboto se je poklonilo cesarju nad 500 generalov vojske, obeh deželnih hramb z admirali voj. mornarice vred ter s tem dokumentiralo edinstvo armade. To je bila spontanna ovacija za idejo velike armade, izvežbane po enotnih načelih, ki jo vodi en duh! Med generali je bilo še nekaj takih, ki so videli slavne dneve pri Custozi, Visu, Trutnovu ter se udeležili zmagoslavnega pohoda Ra-detzkega od Verone do Novare.
Veliko zborovanje v ljudski dvorani mestne palače na Dunaju.
Dunaj. 1. junija. V soboto zvečer je pred mnogimi tisoči ljudstva govorilo več govornikov, ki so vsi zahtevali enakopravnost katoliških visokošolcev z drugimi ter z ostrimi izrazi pozivali k skupnemu boju protT predrznemu židostvu. ki je insceniralo škandale na vseučiliščih. Končno je bila z velikim navdušenjem sprejeta primerna resolucija. Navzoči so bili med drugimi: kneginja Aleksandrina Windischgratz, predsednica katoliške ženske organizacije gospa dr. Mathoy, baron Vittinghoff-Schell, baron tir. Spincttc. občinski svetniki Angelj, Gebhardt in Diir-beek, primarij ces. svetnik dr. Gruber, deželni tajnik dr. Hemala, okrajni svetnik Schonvvetter itd. I/, vseh krajev Avstrije je dobil shod brzojavne pozdrave z izrazi simpatij in odobravanja.
VVahrinund poide v Prago?
Gradec. I. junija. V tukajšnjih vse-učiliških krogih tli znano, da bi imel Wahr-mund priti na izpraznjeno stolico cerkvenega prava v Gradcu. Temu nasprotujejo krščanski socialci. Bržkone prestavijo Wahrmunda na nemško univerzo v Pragi.
Shod .visokošolcev v Gradcu.
Gradec, I. junija. Na sobotnem Hochschultagu«, obiskanem iz vseh krajev Avstrije, je rekel prvi govornik, dr. Ursin, da je enakopravnost katoliških dijakov na avstrijskih vseučiliščih izključena. Ce bodo vseučilišča zaprta, bi bilo pač žalostno, čc bi jih bivši svobodomiselni dijaki, ki so sedaj državni poslanci, kmalu zopet ne otvorili. Govornik je rekel, da smo žc sredi v kulturnem boju. Obsojal je. da se drži naučnega ministra dr. Marcheta za vsako ceno na ministrski stolici. Za-
ključil je s klicem »Heil Alldeutschland!« Drugi govornik filozof Anselni je zahteval, da se loči bogoslovne fakultete od vseučilišč. Sprejeli so primerno resolucijo. Govoril je tudi pastor Malinert, ki je zabavljal čez »rimske spletke« ter pozival dijaštvo, da gre »proč od Rima«. Nekaj mladih mož je takoj naznanilo, da izstopi iz katoliške cerkve.
Vstaja na Saniosu.
Carigrad. 1. junija. Na Samos so došli trije bataljoni. Pričakujejo solunskega valija Reuf pašo. ki prične preiskavo. Oboroženi Samočani so sc umaknili.
Carigrad. I. junija. Turški listi objavljajo: Vstaši so 29. t. m. pričeli drugič streljati. Streljali so do polnoči. Brodovje je pregnalo vstaše s postojank. Sadik paša brzojavlja, da sta došla parnika »Hodeida« in Aleppo«, ki sta izkrcala vojake. Ranjen je bil na levi nogi Izmajil Maliir paša, ko je govoril s solunskim valijem. Turki so pregnali vstaše. ki so streljali na čete izmajil Maliir paše. Vstaše so zasledovali. Dokler se ne povrne red, ostaneta solunski vali in njegov adlat na križarici. Solunski vali Reuf paša je brzojavil, da napravi red v mestu. Podadmiral Hali! paša brzojavlja, da so bili odbiti vstaši pri napadu na brodovje. vojake in na konak. Vojake so izkrcali. Turški vojaki zasledujejo vstaše. ki nameravajo pobegniti čez morje.
Grki in vstaja na Samosu.
Atene. 1. junija. Uradno se naglaša, da samoška vstaja ni v nikaki zvezi s panhelenistiškim gibanjem.
Švedski kralj za mir.
G o t e b o r g , 1. junija. Švedski kralj je obiskal Goteborg. Imel je govor, v katerem je naglašal, da je mirovna politika edino primerna Švedski.
Mednarodna zrakoplavna tekma.
London, 1. junija. Prvo darilo pri mednarodni zrakoplovni tekmi se je prisodilo Angležu Pollochu. Tekme se je udeležilo 13 francoskih, 8 nemških, 2 belgijska, en švicarski in 12 angleških zrakoplovov.
Predsednik litidovlade San Domingo.
S a n t o Domingo, 1. junija. Ra-nion Ciiseres je zopet izvoljen za predsednika ljudovlade.
Dnevne novice.
š Dr. Krek pride v Ljutomer. K ustanovnemu shodu »Zveze slavenske mladine« pride tudi predsednik vseslovenske S. K. S. Z., državni poslanec dr. Krek. Prevzel je za ta shod tudi slavnostni govor. Upamo, da bo to dejstvo še marsikaterega nagnilo, da pride dne 8. junija v Ljutomer. Prosimo svoje somišljenike, da agitirajo posebno zadnji teden za obilno udeležbo pri tem shodu.
+ Iz deželne službe. Deželni odbor razpisuje mesto deželnega knjigovodje, katero odda deželni zbor. — Dalje se razpisuje mesto občinskega revizorja.
X Idrijski liberalci in socialni demokratje so se nanovo obrnili do deželnega odbora, da jim dovoli na občinske stroške prezidati hišo za javno zboroval išče. Seveda je deželni odbor to zahtevo zopet zavrnil.
+ »Društvo slovenskih katehetov«
ima mesečni sestanek prihodnjo sredo, dne 3 junija, ob petih popoldne v pritličju kne-zoškofijskega dvorca. Na dnevnem redu je: a) Sestava podrobnega ličnega načrta za prvi in drugi razred ljudskih šol; b) razgovor o »hrvatsko-slovenskem peda-goško-katehetskem tečaju« v Spljetu; c) slučajnosti.
š Tretjeletnik g. Peter Pavlic bo dne 9. avgusta imel novo mašo pri Devici Mariji v Puščavi.
-+ Mlekarska razstava na Vrhniki. Na Vrhniki je bila otvorjena v nedeljo mlekarska razstava. Ze dopoldne so prišli ogledat mlekarno gg. c. kr. dvorni svetnik dr. Krti. referent o zadružništvu v poljedelskem ministrstvu, in g. Halousek, mlekarski inšpektor poljedelskega ministrstva. Iz Ljubljane so bili deželni glavar Šuklje, deželna odbornika grof Barbo in dr. Lampe in predsednik mlekarske zveze g. stotnik Matija Kump. Pod vodstvom predsednika vrhniške mlekarske zadruge g. Tršarja in voditelja ličnega tečaja g. I.egvarta ter župana dr. Marolta so si ogledali zastopniki države in dežele celo mlekarno in mlekarsko šolo. — Popoldne se ie otvorila razstava, ki kaže izdelke 42 zadrug. V Katoliškem domu je prirejena razstava kaj okusno. Lepa dvorana je okrašena s cvetjem in zelenjem, zastave vihrajo. K otvoritvi so prišli poleg imenovanih še dekan Lovro Gantar, predsednik trgovske in obrtne zbornice Lenarčič, deželnega sodišča svetnik Kobau in mnogo občinstva. Predsednik Mlekarske zveze je pozdravil ob vhodu zastopnike države in dežele ter se zahvalil za njih naklonjenost, proseč še nadalje podpore merodajnih či-
niteljev za mlekarstvo kranjske dežele, (i. dvorni svetnik dr. Lrtl je v svojem odgovoru povdarjaL da vlada z veseljem opazuje lepi napredek mlekarstva v kranjski deželi, kateremu dokaz je tudi vrhniška mlekarna in razstava, ter obeta, da bo vlada še dalje podpirala zadružno delo na tem polju. Deželni glavar Šuklje istotako v imenu dežele izjavi, da bo smatral povzdigo kmetijskega gospodarstva, katerega važna panoga je mlekarstvo, kot eno najvažnejših nalog. Potem so si ogledovali izdelke posameznih zadrug. Posebno pozornost zbuja doprsni kij) cesarjev iz sirovega masla, res umetno modeliran od kiparja Zajca. Tuji gostje so si ogledali še lepo vrhniško okolico. Omeniti moramo, da sta se izrekla odposlanca kmetijskega ministrstva jako pohvalno o mlekarni in o prireditvi učnega tečaja. Razume se, da si je razstavo takoj po otvoritvi ogledalo na stotine domačih ljudi.
+ Hribarjeva predrznost. Hribar se je »srečno« vrnil iz Rusije. Prišel je čas, da ožigosamo njegovo obnašanje v Petro-gradu. Vse drugo nas nič ne briga, a ene predrznosti pa vendar ne moremo mirno prenašati: Po brzojavkah, ki so se pošiljale iz Petrograda v svet, se jc Hribar osmelil, govoriti v Petrogradu »v imenu slovenskega ljudstva-. To je nečuvena predrznost, če se pomisli, da ui nikdo dal Hribarju mandata, govoriti v imenu slovenskega ljudstva. Hribar ima znabiti mandat, govoriti v imenu falitne liberalne strančice, govoriti v imenu slovenskega ljudstva pa ima ravno toliko pravice, kakor Bolčev Pepe ali Trstenjakov Tone ali celo magistratov Zancek. — In če se bo Hribar še kdaj drznil v tujih deželah govoriti v imenu slovenskega ljudstva in tako varati občinstvo, kojemu so naše razmere tuje, mu bodemo onemogočili to obrt s tem, da ga brzojavno desavuiramo. Naj si to zapomni! — Kar se pa tiče slovanskega kongresa, že danes lahko to povemo, da slovensko ljudstvo na njem ne bo zastopano, ker pod falitno liberalno zastavo naše ljudstvo nikamor ne gre. To naj si zapomni tudi gospod dr. Kramaf.
-f- Novi poštni nabiralnici sta se napravili 15. m. ni. v Preski in v Seničici.
X Naslov pošte Tržič se glasi zdaj uradno »Tržič na Gorenjskem.«
+ Škof dr. Šarič pri cesarju. Ravno trideset let je preteklood okupacije Bosne in Hercegovine. Dr. Šarič je prvi visoki cerkveni dostojanstvenik, ki je izšel iz nove. avstrijske šole v Bosni. Z ozirom na to in ti je rekel cesar, ki ga je te dni sprejel v avdijenci: »Vi ste torej naš prvi sad!«
Iz cesar Franc Jožefove bolnice usmiljenih bratov v Kandiji so prestavljeni bratje Gebhard Kač, dosedaj bolnični kan-celist v tej bolnici, v Gradec v pisarno in Roman Cotič v Št. Vid na Koroško.
Cesar Franc Jožefova bolnica v Kandiji ie prenapolnjena. Za prvo silo ie postavljenih 6 postelj na hodniku v I. nadstropju. ki pa že tudi več ne zadostujejo. Bolniki, ki žele priti v to bolnico, naj prej pismeno vprašajo, če je sprejem mogoč, ker morajo drugače po več dni čakati, da se kak prostor sprazni.
Prememba posesti. Gospod Franc Kenda. trgovec v Novem mestu, je kupil na javni dražbi dne 26. m. ni. hišo gospoda Franc Perkola na glavnem trgu v Novem mestu za 22.600 K. Marija Jane iz Zdinje vasi pa vinograd na Trškigori za 1255 K. Vinograd je bil cenjcn 500 K.
—	»Društvo za oskrbo in varstvo sirot v sodnem okraju Radovljica« priredi prvi občni zbor dne 13. junija 1908, v sod-nijskem poslopju v Radovljici, soba št. 26, ob 6. uri zvečer. Na ta zbor se vabijo vsi prijatelji društva. Kot ustanovni člani so pristopili društvu: slavna »Mestna hranilnica v Radovljici« z zneskom po 200 kron. slavna Posojilnica v Radovljici« z zneskom po 100 K, občina Bohinjska Bistrica ter občini Gorje in Bled v proslavo 60let-nega jubileja Njega Veličanstva cesarja Franc Jožefa z zneski po 100 K iu gospod Franc Papler, posestnik v Doslovčah, z zneskom po 100 K.
Vojno veteransko društvo v Novem mestu priredi v proslavo 601etnicc vladarskega jubileja dne 14. junija veselico. Zjutraj ob deveti uri je sv. maša v kapelici pri Božjem grobu in nato zajutr-kovalni koncert pri g. Ignac Košaku (prej Bruner) v Novem mestu. Popoldan ravno v tej gostilni vrtna veselica. Igra novomeška godba.
—	Dunaj. Kakor slišimo, namerava prirediti slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju v soboto, dne 13. junija, lep zabavni večer vsem gostom iz domovine, ki se udeleže slavnostnega obhoda. Slovenci, pohitimo vsi takrat v »Stražo«, da pozdravimo svoje drage goste v tujem mestu, v velikem Dunaju.
Gadje. Na pobočju novomeškega mosta je na kandijski strani v lepem vre-
menu vedno videti 3—5 gadov, kf se tam solnčijo. Bi bilo dobro, da se ta zalega pokonča.
Izpred sodišča.
Gluhonemo se je delala Jožefa Medved, 32 let stara, rojena v Lokah, pristojna v Šmartno pri Litiji, brez poklica iu stalnega bivališča, je že od svoje mladosti izprijena ženska. Komaj 18 let star je bila zaradi vlačugarstva na 5 let iz Celja odpravljena. Klatila se je v družbi dveh enako zrelih tovaršic po južni Štajerski; preživljale so se z vlačugarstvom in od raznih tatvin. Radi 17 izvršenih tatvin je bila pri okrožnem sodišču v Celji na 15 mesecev težke ječe obsojena. Posluževala se je sredstva, da se je delala gluhonemo. Ko je to kazen prestala, je začela takoj prejšnje življenje, zatorej tudi ni dolgo prostosti uživala, kajti ljubljansko porotno sodišče jo je zaradi različnih tatvin obsodilo na pet let težke ječe, po prestani kazni se jo je oddalo v prisilno delavnico. A vse to je ni poboljšalo, kajti komaj da je začela vživati prostost, morala je iti zaradi enakega delikta za 13 mesecev v težko ječo, po prestani kazni pa pri okrožnem sodišču v Celji zaradi tatvine iznova za 15 mesecev v ječo. Ker je uvidela, kako strogo se ž njo postopa, preselila se je v Pulj, a bila od tam zaradi razuzdanega življenja za vedno odpravljena. Odtod podala se je v Hrušico ter se pojavila v hiši Marije Smo-lej. kjer se je delala gluhonemo. Zapisala je na listek, da se imenuje Jožefa Zupančič ter da bi rada toliko čas ostala v hiši, da bi si zaslužila denar za nadaljno pot v Ljubljano; dostavila je tudi, da je šla obiskat sestro, ki je delala v tovarni na Savi, da je pa ni več našla. Sniolejevi so imeli usmiljenje ž njo ter so jo držali 11 dni pri hiši. S šivanjem si je zaslužila 1 K 40 v. Dne 30. maja se je pa v tej hiši zglasil star znanec, Jožef Derglin, ki je v ravno isti sobi prenočil, kakor obdolženka. Zjutraj ob pol šesti uri jo je po obdolženkinem naročilu zbudila gospodinja, ker se je prej izrazila. da želi iti v Jesenice k spovedi. V to svrho ji je posodila 6 K vredno krilo. Med tem. ko se je Jožefa Medved na-pravljala, je Drglin trdno spal. To priliko je porabila tatica, da mu je izmaknila dva bankovca po 20 K in za 4 K srebrnega denarja, gospodinje hčeri je pa izginila blu-za.vredna 4 K. Potem pa je izginila; nastanila se je v Seli pri Ljubljani, kjer je bila dne 18. aprila aretovana. Obdolženka priznava goljufijo na škodo Marije Smolej. le tatvino denarja na škodo Derglina odločno zanikuje. Obsojena je v 5letno ječo. Odda se potem v prisilno delavnico.
LjuDljanske novice.
lj Uradne ure pri vseh uradih deželnega odbora kranjskega v Ljubljani je določil deželni odbor za poletni čas t. j. od L junija do 31. avgusta od 8. ure dopolud-ne do 2. ure popoldne. Po tem se izvoli ravnati občinstvo pri vlaganju vlog.
Ij Javno nasilstvo. Danes ponoči so vojaki 27. pešpolka tako razgrajali po mestnem trgu. da jih je moral policijski stražnik parkrat opozoriti na nočni mir. To je pa nekega vojaka tako razburilo, da se je pričel vpričo četovodje trgati s stražnikom. Še le ko so prišli na pomoč še trije stražniki, ki so spravili suroveže v stražnico in poslali po vojaško patruljo je nastal mir. Zadnji čas se vedno ponavljajo ra-buke vojakov 27. pešpolka. Ali naj to kaj pomeni? Vprašamo polkovnika g. Radiše-viča, ki je objektiven mož in gotovo ne odobruje ekscesov, ki jih vprizarjajo vojaki — gotovo nc polku v čast — kaj misli ukreniti proti nadležnim in nasilnim elementom, ki celo Slovence izzivljajo v svoji nemškonacionahii nestrpnosti? Prepričani smo, ako gospod polkovnik vmes poseže, bo tem škandalom kmalu konec.
li »Nemške frajle« iz Huthovega zavoda že zopet izzivajo po Ljubljani z velikanskimi šopki plavic in neokousniin »hajlanjem«, kadar gredo iz šole v strnjenih vrstah, da se mora občinstvo kar na sredo ceste umikati. Radovedni smo, kako dolgo bo trajalo!
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. V nedeljo, 31. maja. se je vršil v veliki dvorani »Mestnega Doma« redni občni zbor našega prekorist-nega gasilnega in reševalnega društva. Predsednik Lud. Stricel star. pozdravi navzoče. zlasti magistratnega ravnatelja Vončino in poročevalce ter otvori zborovanje. Članovi sc dvignejo s sedežev v znamenje sožalja za pokojnim članom Maličem. Tajnik Ivan Andlovec čita zapisnik o poslednjem občnem zboru, ki je bil I. junija 1907. Zapisnik se odobri brez opazke. Nato podaja tajnik poročilo o delovanju društva v pretečenem letu. Temu. 38. društvenem poročilu posnemamo: Ognjev je bilo 20, med njimi 7 velikih. 13 manjših; rešilni voz jc posloval v 629 slu-
".^izključen
čajih (odkar ga je prevzelo društvo pred približno sedmimi leti, je bilo 3185 posredovani); straža je bila enkrat alarmirana, 199 gledaliških straž je oskrbovalo 1791 mož; raznih straž je bilo .38. Vaj je bilo 95, med temi so jih imeli novinci ,34, straža mestnega doma 10. Nedeljskih inšpekcij je bilo 55, službeni shodi 3, odborovih sej 9. Društvo je imelo koncem leta 82 članov. Tekom zadnjega leta je na nqvj)Ap, 15, izstopilo 7 članov, umrl je bil 1 član. Maše na dan sv. Florijana se je udeležilo 16 društev s 415 možmi. Društvo je odposlalo deputacije k raznim gasilskim slavnostini. Poročilo je bilo sprejeto brez opazke. — Sledila so blagajniška poročila, iz katerih izhaja, da je imela bolniška blagajna dohodkov 29.095 K 81 v., izdatkov na podporah bolnikom in pogrebnih stroških 1116 K, za tiskovine iu druge stroške 20 K 40 v., torej prebitek 27.959 K 41 v., ki je plodonosno naložen v državnih obveznicah, v hranilnicah itd. Društvena blagajna je imela 9.979 K .39 v. dohodkov (med njimi: prispevek občine 4500 K, deželnega gasilnega zaklada 800 K, Kranjske hranilnice 500 K), izdatki znašajo do danes 9.964 K 14 v., blagajnični preostanek 15 K 25 v. Podporni sklad je imel dohodkov 5.433 K 6 v., izdatkov 45 K, prebitek znaša torej 5.388 K 6 v. Proračun izkazuje 9.160 kron dohodkov in 9.137 kron izdatkov, torej primanjkljaj 23 K. Med posameznimi izdatki se nahaja postavka 1000 kron za odplačilo dolga pri bolniški blagajni, ki je prvotno znašal 6000 K, danes pa le še 3.000 kron. Vsled poročila pregledovalcev računov so bili vsi obračuni, kakor tudi proračun brez prigovora odobreni. — Pred volitvijo odbora imenuje načelnik za skru-tinatorja svojega namestnika Turka in društvenega blagajnika Barleta. Volitev, ki se ie vršila z listki, ima ta-le uspeh: načelnik Lud. Stricel star., namestnik Josip Turk; četopoveljniki: 1. čete Anton Dinter, 2. čete Fran Stare, 3. čete Fran Medic: društveni blagajnik: Fran Barle; bolniški blagajnik: Anton Leutgeb; tajnik: Ivan Andlovec; namestniki blagajnikov iu tajnika: Josip Lapajner, Avg. Zornič, Ivan Tomažič: pregledniki računov Fran Furlan, Ivan Križnar, Viktor Stare; pod-poveljniki: I. čete Ludovik Stricel mL
2.	čete Anton Kavčič, 3. čete Josip Lapajner. Načelnik Lud. Stricel star. se zahvali za izvolitev ter imenuje za svojega poboč-nika člana Čudna. — Magistratni ravnatelj Vončina izreka društvu v imenu mestne občine zahvalo za uspešno delovanje. Društvo je lepo napredovalo, izvrstno je urejeno, ima naprave, s kakršnimi se ne more ponašati vsako mesto. Zasluga za to gre vodstvu in članom, ki so složno in požrtvovalno delovali. Govornik priporoča. da bi nadaljevali na poti sloge in požrtvovalnosti, potem je društvu zagotovljen uspeh tudi v bodočnosti. Krepek »Na pomoč!« je sledil tem lepim besedam. Ko se je vzelo na znanje več želja glede pravil, ki sc jih naj porazdeli med člane, kateri jih nimajo, glede častnih članov, ki jih bo predlagal v prihodnjem občnem zboru društveni odbor, kontrole, glede nakup-Ijeitih potrebščin itd., je načelnik Stricel zaključil zborovanje, ki je trajalo skoro dve uri.
li Tat koles prijet, — tretji uspeli ljubljanske policije tekom enega tedna! V
zadnjem času se je pojavil v našem mestu zopet tat koles. Pokradenih je bilo letos 7 koles, glede katerih policija nikakor ni mogla poizvedeti storilca, imela je sicer indicije. da vodi sled proti Notranjski, proti Trstu, a zaželjenega uspeha ni bilo. Zaupno je poizvedela, da je bilo neko ukradeno kolo prodano na Drenovem griču. Dobila je sicer od osumljenca slab osobni popis, a njega samega vzlic napornemu prizadevanju ni bilo mogoče izslediti. Kolesa so bila pokradena sledečim strankam: Dne 4. aprila poročniku Friedrichu; dne 18. aprila poslovodju Antonu Nachtigalu, dne
3.	majnika cestarju Bezeljaku, dne 5. majnika pa trnovskemu cerkovniku Jerneju Bizjaku, dne 20. maja stavbnemu tehniku Otmarju Batisthuta, dne 26. maja plakater-ju Alojziju Smoletu in končno predvčerajšnjem Antonu Zorcu iz Notranjih Goric. Pri zadnjem Zorčevem slučaju se je pa tat korenito urezal in dohitela ga je usoda. Dočim je policija imela že njegov osebni popis, jc tat tudi v tem slučaju le še pravočasno odnesel iz mesta pete. Kakor so tukajšnje policijske poizvedbe dognale, se jc peljal tat s kolesom do Brezovice, tam kupil vozni listek do Trsta, kolo pa oddal kot prtljago in se s popoldanskim poštnim vlakom odpeljal v Trst. Telefonlčnim potom se je celo št. 44 dotičnega železniškega re-cepisa izvedelo, nakar je ljubljanski policijski urad vse to brzojavno sporočil tržaški policiji in jo naprosil, da aretuje tatu, ko tja dospe. Zvečer, ko je prisopihal v Trst poštni vlak, so navihanega klijenta v Trstu sprejeli z odprtimi rokami in mu seveda odvzeli tudi ukradeno kolo. Fant pride pred ljubljansko poroto. Domneva se.
da je aretovanec, kojega ime nam še ni znano, če že ne vseh navedenih koles, vsaj večino pokradel. Z osebnim popisom je to dognano že v štirih slučajih. Tako je ljubljanska policija sedaj rešila vse v zadnjem času storjene večje vlome in tatvine. Na njeno rekvezijo je bil v Bazlju prijet defravdant poštni oficijant Ciril Požar, ki stoji pred porotnim sodiščem, nadalje je prijela nevarnega tatu Jožefa Preka, ki je v Iški vasi ukradel hranilnično knjižico za 1000 K. Ravno tako je častno izvršila svojo dolžnost pri Jebačinovem vlomu in tudi vlomilec v knezoškofijsko palačo je bil v Celovcu zasačen na njeno prizadevanje. Zdaj je prišel na vrsto še »gospod kolesar«. Želimo, da bode po napornem delu imela policija nekaj časa mir pred malopridno sodrgo, da se nekolike odahne, ker je bilo zasledovanje naporno in težavno.
Ij Deželni predsednik baron Schwarz pl. Karsten se je podal na Dunaj.
Ij 251etnico je praznoval danes Valentin Hohn kot poslovodja Kleinmayer in Bambergove knjigoveznice.
lj Upokojen je trajno po 451etnem službovanju učitelj mariborske kaznilnice g. Feliks Stegnar. ki je poučeval tudi na ljubljanskem Gradu od leta 1893. do 1899. G. Stegnar jc bil izvoljen leta 1885. in leta 1889. tudi za poslanca kranjskega deželnega zbora.
lj lzpreinemba posesti v Šiški. Šišenski župan Jakob Brugar je prodal svojo hišo št. 117 g. Ivanu Novaku za 29.000 kron.
lj Pogrešajo v Šiški od 17. m. m. 15-letno delavko Marijo Jašovec.
lj Novo društvo. Deželno predsedstvo za Kranjsko je odobrilo pravila »Društva rokodelskih mojstrov« s sedežem v Ljubljani.
lj Nesreča v Latermanovein drevoredu. Včeraj popoldne je v Latermanovem drevoredu padel iz gugalnice kakih 5 metrov globoko čevljarski pomočnik Pavel Prime ter se na glavi tako poškodoval da so ga morali na zdravnikovo odredbo prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Tatvina. Računskemu poročniku Antonu Grčarju. je bila danes ponoči ukradena iz žepa v neki kavarni srebrna žepna ura z verižico, vredna 35 K. Tatvine sumljiv je nek vojak 27. pešpolka, ki je poleg Grčarja sedel.
lj Skozi Ljubljano je v soboto policija eskortirala odvetnika dr. Emanuela Quitt-nerja, ki je na Dunaju ogoljufal in poneve-ril 600.000 K. ter zbežal v Carigrad, kjer so ga prijeli.
lj Nesreča. Ko je v petek železniški uslužbenec Jožef Lcš v Kranjski gori gnal neko tele. mu je to ušlo, in ko je stekel za njim, je padel iu si zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri popoludne v kinematografu »Edison« in sicer pri predstavah ob 5., 6., 7.. 8. iu 9. uri zvečer.
lj Iz Amerike sc je pripeljalo'včeraj na tukajšnji južni kolodvor v dveh separatnih vlakih 1200 Ogrov. Izkrcali so se v Trstu.
Ij Ponesrečena kolesarica. Ko se je v soboto popoldne pripeljala s kolesom Jerica Vrečkova iz Dalmatinovih ulic na Dunajsko cesto, ji je pripeljal nasproti izvo-šček Evstahij Lipec, ki je zadel v Vreč-kovo in jo podrl na tla. Vrečkova je zado-bila telesno poškodbo na levi roki, vrhu tega ima pa še 10 K škode na obleki.
PREDSEDNIK SRBSKE SKUPŠČINE -AVSTRIJSKI VOJAŠKI BEGUNEC.
Belgrajska »Štampa« poroča, da je znani radikalni politik, vseučiliški profesor iu predsednik skupščine Ljuba Jovanovič - avstroogrski vojaški begunec. Da bi zamogel obiskati svoj rojstni kraj, je zdaj baje prosil cesarja Frana Josipa za pomi-loščenje.
MAKEDONIJA IN VELEVLASTI.
Pogajanja med Angleško in Rusijo z ozirom na Makedonijo se najbrže kmalu ugodno rešijo.
SPOPADI MED JAPONCI IN KOREJCI.
Meseca majnika so se spopadli Japonci 53krat s Korejci. Japonci so izgubili 30. Korejci pa 594 mož. Korejska vstaja je razširjena najbolj v provincah Mam Gjon-Do in Kvan-Ven Do. Vstaja je brezpomembna, ker se je udal 27 . ni. m. v Soulu voditelj vstašev.
ITALIJANSKI KRALJ IN AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK.
Italijanski kralj in avstrijski prestolonaslednik se udeležita nemških cesarskih vaj začetkom septembra med Strasslnir-gom in Mctzom, ki se jih udeležita 15. in 16. nemški armadni zbor.
VSTAJA NA SAMOSU.
Grška vlada zahteva, naj odpošljejo velevlasti vojne ladje v Samos.
Telefonska In brzoloona poročil«
CAR NI MARAL SPREJETI HRIBARJA IN DRUGOV.
Peterburg, 1. junija. Vsled nekega članka v nekem tukajšnjem časopisu car vzlic prizadevanju ministrskega predsednika Stolypina ni maral sprejeti avstrijskih poslancev Hribarja, Kramara in Hlibo-vickega, ki so šli v Peterburg predstavljat vseslovanstvo.
JUBILEJNI IZPREVOD.
Dunaj, I. junija. Dunajski jubilejni izprevod prekosi onega leta 1879. Iz malone vseh avstrijskih kronovin so napovedani udeleženci.
POMLADANSKA PARADA.
Dunaj, 1. junija. Cesar je bil pri pomladanski paradi vse dunajske garnizije. Cesar je veselo in čilo sedel na konju. Ljudstvo ga je živahno aklamiralo.
VVAHRMUND HOČE BRATI!
Inomost, 1. junija. Wahrnumd bo danes popoldne zopet predaval.
STAROSTNO ZAVAROVANJE PRIDE JESENI NA VRSTO!
Dunaj, 1. junija. Jezikovni zakon za Češko je izdelan. Pred počitnicami reši zbornica predlogo o podržavljenju severne železnice, davku na žganje ter proračunu. 10. septembra sc zbornica po počitnicah zopet snide. Ne bo odgodena; zato bodo poslanci vlekli dijete. Po delegacijah predloži vlada zbornici jezikovni zakon, predlogo o zavarovanju za starost in onemoglost, podržavljenje državnoželezniške družbe, reformo hišnega davka in novi brambeni zakon. Predloga o znižanju sladkornega davka, ki jo je gosposka zbornica odklonila, ne pride na vrsto, zato pa je finančni minister pripravljen odpraviti davek za klavno živino ter zvišati plače poštnim in železniškim uslužbencem.
PREOSNOVA MEŠČANSKIH ŠOL.
Dunaj, 1. junija. Nemški in češki učitelji so imeli shod, na katerem so sklepali o preosnovi meščanskih šol. Popolnoma brez potrebe so se potegovali še za Wahr-munda.
ZA ZNIŽANJE SLADKORNEGA DAVKA.
Praga, 1. junija. »Zveza srednječeških sladkornih tvorničarjev je sklenila resolucijo, v kateri izjavlja, da upa na to, da drži vlada svojo obljubo glede na znižanje sladkornega davka in se ne ozira na gosposko zbornico.
BREZPLAČNI ŠOLSKI PODUK.
Budimpešta. I. junija. Vlada je predložila novi ljudskošolski zakon, ki določa, da se ne plača šolnina ne na državnih, ne na zasebnih šolali.
SCHNITZER.
Monakovo, I. junija. Modernist profesor bogoslovja, Schnitzer, se jc papežu podvrgel.
VSTAJA NA SAMOSU.
Samos, I. junija. Ljudstvo je odstavilo kneza in ga preteplo.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 1. junija
Pšenica za oktober.....
Rž za okt.........
Koruza za julij.......
Oves za okt........
Efektiv: brez prometa.
1035 8 96 6'63 7-14
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem :t06'2m, srednji jračnl tlak736-0 mn:
Cm ©p»-
lOTuija
Stinje biro* motro t mm
Tempa-retari
P« Celzija
Vetrovi
Nebo
31 9. Meč
7. ijutr-3. pop.
40 0
397 37 4
20 3
169 29 7
brezvetr. | jasno
sl. jug. sr. jug
jasno jasno
!BS
j 35 »
0 0
Srednja včerajšnja temp. 21 1», norm. 10 0«.
Delniška stavbinska družba ,,Union" v Ljubljani naznanja, da jc po dolgi, mučni bolezni preminul dne 30. majnika t. I. njen večletni neumorno delavni mašinist hotela ,Union' gospod
Jusip Oblak
Pogreb rajneega se vrši v pondel-jek, 1. junija t. I., oh '/j5. uri popoldan.
Blag mu spomini V Ljubljani, dne 30. majnika
Zahtevane »Slovenca" o vseh gostilnah! — Zahtevane »Slovenca" na kolodvorih!
E
Hala oznanila-
(Vsaka beseda velja 2 vin.)
3
J Službe iščejo: J
Kuharica želi službe v kakem župnišču.
m
Proda se
Proda se maiorabljen štirisedežen brun, pripraven za hotele in letovišča, po nizki ceni. Več pove upravništvo.	2 3—2
Živinorejcem proda dvamesečnega junčka za pleme in enoletno telico, oba semendolske pasme, živinorejsko društvo na Igu.	3 3—2
II
Sprejme se:
II
Išče se spreten in poiten knjigovodja. Nastop čez tri mesece. Ponudbe pod šifro »Knjigovodja" na upravništvo ,Slovenca".	5—1
Dva krolaška pomočnika se takoj sprejmeta pr. Oroslavu Slaparju, Ravnikarjeve ui. 15, Ljubljana
V tovarni za lep (Leimfabrik) v Ljubljani se sprejme takoj močan in trezen	1346 2-2
hlapec
h konjem za prevažanje blaga.
Na prodaj so
1258 9
stare cerkvene orgije
v župni cerkvi v Vavtivasi. Iste imajo deset spremenov in še dobro ohranjen meh. Trebalo bi malega popravila in bi bile dobre za kakšno večjo podružnico.
Župni urad v Vavtivasi na Dolenjskem.
MU liolo
znamke Puch I. vrste s prostim tekom se ceno proda. Kje pove uprava „Slovenca". 1337 3-2
Istrski braki
(psi in psice) potrebni za lovsko skupino slavnostnega sprevoda na Dunaju se prosijo na posodo. Živali morajo biti čiste pasme, brez napak glede zunjanosti. Barve: čisto bela ali bela in rmena. Popadljivi psi so izključeni od uporabe. Za prevoz in prehrano psov tja in nazaj skrbi odbor. Prijazne ponudbe ali vprašanja vsprejema:
1336 3—2 Dr. Ivan Robida
Ljubljana Sodne ulice 6. Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra-njenje prhljaja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. I.
Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	814 20—9
Havre Ncw-York
Francoska prekomorska družbi*. Odpotuje se Iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje damo
Ed. Smarda
obl. konc. potovalna pisarna LjufrljsMu, Dunajska oesta ftt. 18, nasproti znan« gostilne pri „Fioovou".	1878 26- 10
Primerno birmanska darila! "Angleško skladišče obier
1326 3
Največja zaloga oblek za deklice in dečke po najnižjih cenah.	O. BERNATOVIC
Velika izbera konfekcije za dame in gospode.	■«*»»«•,
Št. SIS.
Županstvo občine Loškipotok razpisuje službo	<-368 l-l
občinskega tajnika
s plačo po dogovoru. — Tozadevne prošnje so do 30. junija 1908 opremljene z dokazili zmožnosti in dosedanjega službovanja na županstvo občine Loškipotok vložiti.
Župan: Ivan Lavrič, 1. r.
mmmimiiiMM
M^oderci
v najnovejših modernih oblikah od najcenejše do najboljše vrste. /jlancheti, peresa ij jekla, trakovi, jnore itd. v največji ijberi vedno v zalogi pri
?. )y[agdič, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 7.
766 9
mm
Ugoden nakup!
Parni stroj,
ležeč, 25 konjskih sil, dobro ohranjen, do sedaj v rabi, se zavoljo prodaje podjetja	1330 2-2
■ jako ceno odda.
Dopisi: poštni predal 46, Ljubljana.
ANTON SARC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8.
Šivalnica z električnim obrafom, Sv. Petra nasip št. 7. Sveflolikalnica, Kolodvorske ulice št. 8.
Srajce za gospode po meri.....od K 4'— naprej
„ „	,, iz angleškega cefirja . „ „ 6 —
Opreme za neveste, izborno domače delo „ „400'— „
Occnsion mnogovrstnega perila, posamezni modeli, zelo znižane cene.
133 6-2
1049 30-20
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinska trgovina Alojzija Zajca Kfi
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!
Samo 5 vinarjev m
Vas stane, da zahtevate moj ravnokar iziili veliki cenik, katerega poiljem zastonj in poštnine prosto. Veliki promet! a Nizke cene! a Dobro blago!
£
1 Nikelnaste	ure od gld. 1-90 do gld. 12-—, srebrne ure od gld. 3 90 do
gld. 80-—,	zlate ure od gld. 12 — do 500 —. — Srebrne verižice od
gld. —-90	do gld. 20 —, zlate verižice od gld. 10 — do gld. 250 —.
Velika izbira pripravnih krasnih birmanskih daril!
Priporoi« sc z velespočtovanjem
H Jnttner urar in trgovec,
II. juiiuci, Llubllanfl M„fn
LJubljana, Mestni
:: trg :: nasproti rotovža.
P Pozor'%
toraj pri nakupovanju ur, zlatnine In srebrnlne I Kdor »I želi kupiti dobro In zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo eksport. tvrdko, kjer bodete gotovo najbolje postreženl. Imam ogromno zalogo prve vrste Švicarskih žepnih ur, verižic, zapestnic, obeskov, okraskov, uhanov In prstanov z navadnimi In brl-IJantnlml kamni; vseh vrst budilk, stenskih In salonskih ur, blago Iz kina-srebra Itd. vse zaradi prevelike zaloge : po konkurenčnih cenah. :
potovanje nasever
Avstr. Lloyda v Trstu
s posebnim parnikom ,,Thalia". (Samostojne vožnje Avstrijskega Lloyda.)
I. potovanje na sever
od Bremerhavna od 4. do 30. julija
čez Leith, Aberdeen, Inverness, Stromnes na Škotsko, nadalje čez Hammerfest, Spicberge, Tromsfi, Bodo, Torgen, Drontheim, Molde, Gudvangen, Bergen in nazaj čez Kiel. Cena za vožnjo po morju z oskrbo od 700 K višje.

II. potovanje na sever
iz Kiela od 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in v pokrajino večnega ledu, čez Loen, Merok, Raftsund. Tromso, Hammerfest, Spicberge in večni led, nadalje čez Lyngen, Bodo, Torgen. Drontheim, Molde, Bergen in Bremerhaven. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje-
Potovanje IX. od 5. septembra do 1. oktobra: iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana, preko Aliira v Trst. Cena za vožnjo z oskrbo od 250 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, I, Stephansplatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih.	1180 14—4
Programe, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., Karntner-ring 6 pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah.
Naznanilo preselitve!
Podpisana tiskarna in upravništvo lista „Laibacher Zeitung" uljudno naznanjata, da se njuna
pisarna od I. junija 1.1, v novi hiši, Miklošičeva cesta št.20, v pritličji na levo nahaja,
kjer se bodo vsa tozadevna naročila in plačila prevzemala.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberp i Ljubljani.
Telefon if. 52.
1345 2-2
Telefon št. 52.
Dekliška družba „ZDRUZEIIIH -Pl VO VAREH" Žalec in Laške
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
0
p9$ifrotu« na dom sprejema restcHiroter .Jfaredntga t)orna" g. Kritik (Telefon §t. 82.)
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stntarim mice štev. 2
Podružnica a v Spljetu. b
9alaiik» glavnica I
I I K 2,000.000. I I | sprejema vloge na knjižice in na tekofti račun ter je obrestuje po 4 2 O. \
priporoča
promess na srečke iz I. 1864, cele a K 22 —, polovice k K 12
žrebanje glavni dobitek
1. junija K 300.000 -
Podrtia&nica a w CelovoftP s
I Knzvptnifsnd t t K 300,000. » •