Leto II.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
(Jf«dm5tvo in uprav niStvo )c v Frančiškanski nlld 8. Dopisi se pošilja)« tKednifitvu, naročnioa upravniStvu Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Št. 343.
V Ljubljani, petek dne 10. februarja 1911.
Pasamema štev. t Ljubljani in Trsta 4 vin.
.JUTRO* izhaja rsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih «b 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upfsvntštv« Mesečno KI'—, z dostavljanjem m dom K 1'20; s pošt« celoletne K 18-—, polletno K 9^—, četrtletn« K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t	Telefon	številka	118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Odprimo oči!
Ni temu še tako dolgo, ko smo prorokovali v našemu listu poraz v ..is^fšem vseučiliščnem vprašanju. »Slovenec* je takrat udaril po »Jutru* na njemu lasten način, da podtikamo klerikalnim poslancem namene, ki jih oni nimajo in samozavestno je izjiavil, da fr bodočnost pokaže kake junake ima slovensko ljudstvo v klerikalnih poslancih.
No, ta bodočnost je — žalibog — pokazala, da smo mi imeli prav, ko smo rekli, da zlezejo klerikalci v odločilnem treuotku pod klop in da je .bjla njihova obstrukcija samo fri-Colna komedija, ki so jo vprizorili klerikalci samo in izključno za to, da bi obili od vlade kakih koncesij za sebe, za svojo stranko, ker za slovenske narodne zahteve se oni nikdar hišo ogrevali in se nikdar ogrevali ne . Jodo, ker narodni nikdar bili niso in tudi ne bodo, vsaj dokler jih bo vo-, 'dil tak politični špekulant kot je dr. S isteršič, ki niti toliko naroden ni, da bi se vsaj v njegovi hiši slovenski govorilo in da bi njegovi otroci obiskovali slovenske šole.
Naše prorokovanje se je izpolnilo, ker se je oziralo na razna dejstva iz preteklosti; klerikalci so bili vedno izdajalci in so taki tudi sedaj, ko so radi koristi, ki jih bo od tega imela njihova stranka in najbrže tudi njihovi vaditelji, izdali sramotno našo naj-|vetejšo narodno stvar: vprašanje slovenskega vseučilišča.
Tudi »Edinost* nam je takrat o-čitala, da prestrogo sodimo in da naša očitanja gotovo niso osnovana. Naivni Tržačani pač ne poznajo naših klerikalcev in ne vedo, da so oni vsega, ali absolutno vsega zmožni, samo žga ne, da bi se bojevali za naše na-Tjbdne pravice, ki so jih pripravljeni »ftdati za svoje osebne ali strankarske koristi vsak hip.
Tržaška »Edinost* naj torej ne , nretaka solz in naj ne kliče k skupnemu delu vseh slovenskih strank, ker ’>y s klerikalci je vsako skupno delo nemogoče in kdor še vedno sanja o . skupnem delu z njimi, ta vara samega sebe, ta noče videti resnice, ki je jasna kot beli dan: da so klerikalci izdajalci, ki stojijo v tuji službi in da bi pomenila vsaka kooperacija s tako .slovensko* stranko podpiranje njene izdajalske politike.
To je dejstvo, tak je položaj in s tem se mora računavati. Žalostno je vse to, ker pri nobenem drugem narodu ne bi mogla igrati vodilne vloge očitno protinarodna in naravnost izdajalska stranka, kot je igra med Slovenci klerikalna stranka. Ali ravno za to, ker je položaj tako žalosten, ker smo Slovenci tako zaostali, se mona prenehati z jeremijadami in začeti smotren boj z največjim našim sovražnikom, z izdajalskim klerikalizmom, ki je naši narodni stvari toliko nevar-■ejši, ker se nahaja med nami samimi.
Vsako polovičarstvo je škodljivo, ker od njega imajo koristi samo narodni izdajalci, ker s tem, da se kle-
rikalce sploh priznava za slovensko stranko, se jim daje pravica, da se tudi oni smatrajo za ono, kar niso. Na Hrvatskem so bili vedno in so še danes madžaroni izvržki, ki niso imeli nikdar in nimajo niti danes vstopa v resnično narodno družbo in tako se postopa z izdajalci povsod, pri vsakem narodu, samo med Slovenci je možna očitno protinarodna in proti-ljudska stranka, ki za svoje izdajalsko početje ni deležna niti te kazni, da bi bili njeni pristaši vrženi iz vsake dostojne slovenske družbe.
Bodimo dosledni. Ako je nekdo zmožen zagrešiti narodno izdajstvo — in o tem menda nihče ne dvomi, da so ga zagrešili klerikalci v vseučiliščnem vprašanju — ta nima več pravice, da bi ga imenovali drugače kot z njegovim pravim imenom: izdajalec. A izdajalci niso samo klerikalni državni poslanci, ki so s svojim nastopom v proračunskem odseku direktno zagrešili narodno izdajstvo na najsra-motnejši način, nego tudi vsi oni, ki so navzlic temu še vedno pristaši teh izdajalcev, vsi klerikalci, izvzemši one nezavedne kmetske mase, ki o izdajalskem početju svojih poslancev niso poučene, ker jim duhovniki vse to previdno prikrivajo — »Slovenec* in »Domoljub* pa tudi.
Te mase treba poučiti in razkrinkati pred njimi protinarodno in proti-ljudsko početje klerikalnih poslancev. Te težke naloge naj se oprime na-rodno-napredna stranka in naj razvije v narodu svojo delavnost, katere rezultat mora biti slej kot prej — uničenje izdajalskega^ klerikalizma, katerega voditelji bodo — kakor razvidi-mo iz najnovejših poročil — po dovršenem izdajalstvu najbrže zopet sprejeti v reorganizirano „ Slovansko Enoto* in ovirali v njej vsako skupno narodno akcijo avstrijskih Slovanov in za to res ne moremo najti pravih besed, s katerimi bi obsodili neumljivo postopanje slovanskih narodnih strank, da bodo trpele v svoji sredi slovenske izdajalce in jih s tem v očeh nerazsodnih ljudi na nekak način rehabilitirale.
Za to pa vsaj mi, Slovenci, odprimo oči in ne dajmo se varati!
Pred občinskimi volitvami na Jesenicah.
Jesenice 9. februarja.
Občinske volitve se bližajo! To navda vsakega Jeseničana z veseljem; vsak jedva pričakuje, da bo tudi na Jesenicah enkrat neslaven konec umetne še bolj neslavne, klerikalne strahovlade. Občini načeluje klerikalni občinski gerent. Kdor pa pozna klerikalce, kako vero- in postavolomni so, ta ve, da je to — po tem triletnem medvladju — šiba božja za Jesenice.
Hlače se tresejo klerikalcem in strah jih navdaja pred sodbo ljudstva — pred novimi volitvami. Njih plačani agentje že hodijo od hiše do hiše in groze s peklom in hudičem.
Svetujemo vsem prebivalcem, da vsakdo počasti te nadležne obiskovalce z metlo in jih seznani s potrpežljivostjo — čevlja.
Tudi shode že prirejajo. Čudno naključje je pa gotovo, da na vseh shodih vidimo vedno ene in iste obraze. Naši »Trije Modri iz Farovževe dežele* pa pitajo svoje backe in ba-culje z najgorostasnejšimi budalosti. Da je to resnica, naj navedemo le en dokaz! Na Svečnico je oznanjeval naš prečastiti župnik pravo razodetje. Pravil jim je sledeče: Zadnjič proti večeru sem se zamaknil (gotovo je popoldne »podrl* par litrov vina). Kar se mi prikaže prikazen (Nemec bi rekel »Rausch*). Stari Tobija in svetopisemski Lazar sta imela vse jeseniške liberalce privezane, kar pride nad-angelj Gabrijel, izdere meč in odseka vsem glave. Obrne se potem proti meni in reče: Vi, g. župnik, morate pri prihodnjič volitvah tako posekati jeseniške liberalce, pomagati Vam morajo Rovtarji, da si s tem zaslužijo večno izveličanje.
Da so Rovtarji temu verjeli, je umevno in marsikatera ženica si je do dobra privoščila zvečer doma svojega — moža.
Nesramni so pa tudi naši klerikalci v svojih dopisih v »Slovencu*. Noben pošten človek ni varen pred njihovimi insulti, svinj v lastni stranki pa ne vidijo. Največje lumparije, prešestvovanje, krive prisege svojih nesramnikov zakrivajo sv plaščem krščanske prizanesljivosti. Čemu ne poročate o krivčevem slučaju, o tem vašem kremenitem, vrlem in kot skala trdnem somišljeniku. Zakaj ne poročate o krivoprisežnikih svoje stranke, ki so sodnijsko kaznovani, zakaj ne poročate, da je imel oni Skubičev somišljenik, ki je oženjen, v enem tednu štiri otroke??? Lahko bi navedli še več sličnih slučajev in jih tudi bodemo, če si klerikalci tega žele.
Glas gre po deželi — da je »Slovenčev* jeseniški dopisnik notoričen pijanec, da v največji »fajthnosti* kuje svoje klaverne dopise in piše falota-rije klerikalnih prešestnikov, krivopri-sežniko\A itd. ter jih hoče obesiti čistim jeseniškim naprednjakom na vrat. Hvala bogu, da so ljudje razsodnejši kot si pa mislijo klerikalci.
Prizor za bogove se je nudil Jeseničanom zadnjič na kolodvoru. »Čuka* v kroju je od nekje pripeljal vlak v spremstvu orožnika, ki ga je peljal v Ljubljano v »telovadišče* ju-stične palače. »Živijo Čuki,* je kričalo vse občinstvo križem in se smejalo aretiranemu »Orlu*. Pravijo, da je bil nedolžen, ker ni nič drugega naredil, kot po stari klerikalni navadi nekoga malo preveč z nožem med rebra »podrezal*. Pa na svidenje.
Bustt<i4tc i Ko 'Mari de?c 6 a j pa ti ? "
7lc, jtit	'ne	mate fo<zfno vodo.*
Tflandelj,
Iz slovenskih krajev.
Iz Žirov. V nedeljo dne 5. svečana priredilo je naše delavno in lepo se razvijajoče sokolsko društvo
veselico, z lepo narodno igro »Rokovnjači*. Igra je za naše razmere nad vse pričakovanje dobro uspela. Zlasti se je odlikoval »Mozolj* J. Peternelj kovač iz Žirov, ki je na splošno zadovoljnost jako dobro karakteriziral tip lahkoživega pijančka, ki mu je čez vse »za čašo vinca rujnega*. Želeti je le, da bi nastopal še nadalje pri podobnih vlogah pri vsakej igri. Tudi naš čevljar je lepo zapel o sebičnem svetu ki pozna samo denar, a ljubezen je postranska stvar. Tudi naše gospodične so pokazale, da se znajo vtopiti v svoje vloge. Naša Minka strojarjeva je lepo in poetično predočila vlogo skrbne in mehke ljubimke. Sploh so se vsi potrudili. Veselica je tudi drugače vseskozi dobro uspela, najobsežnejša dvorana »Sokolskega doma* v
*Jreh je bila nabito polna ljudstva. Društveni dolg se od časa do časa plačuje in manjša. Društvo si je nabavilo večje število knjig leposlovne vsebine, kar je bilo nujno potrebno, da se more našim fantom in devojkam ustreči z dobro zabavo, to je berilom, ki oplemeni srce, jači razum in odvrača mlade ljudi od lahkomišljenega posedanja in skakanja po gostilnicah, ki je mladini le v kvar, in jo vodi v duševno in gmotno propast
Iz Dobračeve. Hranilnica in posojilnica v Dobračevi se lepo razvija. Posojila so dosegla četrt miljona, hranilnih vlog je že nad 360.000 kron. Ako se vpošteva, da zavod obstoji še le tretje leto, je to za naše razmere presenetljiv uspeh. Tudi novoustanovljena »Gospodarska zadruga v Žireh* krepko deluje. Zdaj se delajo cevi, po kojih se bo napeljala voda za obratno silo žage in strojev. Zgradila se bo tudi električna centrala, kojo bodo gonili slapovi naših voda. V ta namen so že štiri električne družbe na štirih različnih mestih deloma že izgotovile načrte in proračune. Umljivo je da bo »Gospodarska zadruga* realizirala le en projekt. Želeti je le, da se ta za-
druga ki ima tako lepe namene vsestransko podpira.
Iz Belokrajlne. Vprašanje Žumberka rešeno. Četrt stoletja že rešuje jimski doktor Nace Žitnik vprašanje Žumberka. En dan predno so klerikalci z izdajstvom rešili vprašanje slovenske univerze, so rešili tudi žumberško vprašanje. Zatekli so se do nas. Teden preje smo namreč registrirali po celi Belokrajini in Dolenjski znano staro bajko o vlaškem popu in njegovi oporoki na mrtvaškem odru. Le Nace in »Slovenčevci* doslej še niso poznali te bajke in mislijo, da Žumberka ne poznajo. Tedaj smo mi to bajko oteli pozabljenosti. In če je to bajko prinesel neki tukajšnji liberalni list, na katerega se ni vredno ozirati, — tako trdi torkov »Slovenec*: Kaj pa Vam mar, kaj in kako piše ta »neki tukajšnji liberalni list?* Vam mora biti to vseeno 1 Tudi nam »bi se ne zdelo vredno se ozirati* na vaše mnenje o tej bajki, da nam ne spod-tikate, česar nismo zagrešili in da ne hujskate nekatere napram Kranjcem že itak fanatične »Vlahe*. Da res, »Vlahe*. Tudi nad tem.izrazom ste se izpodtaknili. Slišite g. Načel Ali ste za bivalce — ponavljamo — res divjega in v divjih pravnih razmerah slovečega Žumberka že kdaj slišali drugi splošno navadnejši izraz, nego »Vlahi* ? (Hrvati so vendar onostran Kolpe, to veste, ne?) Mi nismo ne iskali, ne našli v tem izrazu prav nič nečastnega za Žumberčane. Če se pa pop Hranilovič brani tega izraza, naj se pomeni s svojimi tovariši iz Kranjske, zakaj in od kod je ta izraz zašel k nam v splošno navado. Kar se pa tiče žumperškega vinotržtva, odločno zavračamo kot iz »Slovenčeve* trte izvito podlost. Izrecno smo naglašali, naj zaradi enega ne trpe tudi drugi vinotržci. G. Magovacu pa smo nudili na razpolago, da sam popravi, če v »Jutru* omenjeni slušaj ne odgovarja resnici. Niste zadeli pravega naslova
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Govoril je prijazno, trudil se je biti vesel, govoriti stvari, ki se jim je ječar krohotoma smejal. Na ta način je postal ta iz-aova zaupen in nazadnje je začel hoditi zopet v celico, kakor prve čase.	,
»Sedaj ste pa zopet mirni,* mu je dejal nekega večera, »Miren, miren, saj vidite,* je odgovoril. Roland s presunljivim nasmehom, »popolnoma miren.*
»ln tako vas čaka plačilo za to . . .*
»Ah, ahl* je vzkliknil Roland in oči so mu kar zažarele. »Plačilo me čaka? . . . Kako?*
»Prejeli boste tolažila svete cerkve. Častljiv duhovnik se 2*nima za vas ter je dobil dovoljenje, priti k vam, govoriti z van»i . . . tolažiti vas!
»In kedaj pride?*
. »Prav danes. Prav posebno milost so vam izkazali s tem, zakaj večina mojih ujetnikov umre, nespravljenih z Bogom*.
»Z Bogom! je mrmral Roland . . . »Z Bogom! Zaman sem ga iskal v svoji notranjosti! . .
Ječar je odšel, mladi mož pa je začel živahno korakati po •elici, nestrpno čakajoč tega odseva zunanjega sveta, ki bo sinil v globino njegove noči.
In res, skoro so se vrata zopet odprla in vstopil je duhovnik.
Glavo je imel pokrito s kapuco.
Roland mu je pohitel nasproti in ga je prijel za roke. ..Blagoslovljeni,* mu je dejal z iskrenim glasom, ki se ne obotavljate priti k ubogemu ujetniku, zapuščenemu od vseh.* »Sin moj,* je dejal duhovnik, »ne zahvaljujte mene, zahvalite Gospoda . . .*
»Gospoda! . . . Pustite ga, kjer je . . . Prosim vas, govo-, rite mi o tistih, ki jih ljubim . . .*
»Nesrečnež!* je vzkliknil duhovnik, »ali ste torej toliko trpeli, da zanikate Boga!*
Roland je zaškripal z zobmi.
»Bog se ne briga zame, kaj vam mar, ali se brigam jaz zanj ali ne . . , Ako ste človek, ako vam bije v prsih srce, odgovorite mi . . .*
»Trpeti ste morali!* je dejal duhovnik s čudnim pov-darkom.
»Trpeti! O, trpel sem. Pretulil sem ure in ure v tišini tega groba, butal sem z glavo ob stene, plakal sem, ječal, skliceval se na človeško pravico, čutil sem, kako se plazi blaznost okoli mene, ranil si nohtove ob železju teh vrat; trpel sem in še trpim, gospod, kakor da moram vsako minuto tega peklenskega življenja iznova umirati!*
Duhovnik — kakor da je pil te besede.
»Res,* je dejal, in Roland se je vdrugič zdrznil ob zvoku njegovega glasu, »res, vidim da resnično hudo trpite.
Roland se je spustil na kolena.
»Mogoče se me usmilite", je dejal, komaj se vzdržuje, da ni ihtel; »vi ne veste, vi ne morete vedeti, kaj se pravi to, obračati po glavi cele dneve, tedne mesece isto vprašanje brez odgovora. Mislite si, gospod, da je vaš oče, vaša mati, vaša zaročenka, vse, kar ljubite	na svetu, da je vse,	kar vam	je	drago,
par korakov od vas, za	tem zidovjem, in da veste,	da	jočejo
krvave solze . . .*
Roland je govoril skoraj s pridušenim glasom. Bilo je kakor tožba zveri, ki jo mučijo, kakor cviljenje ščeneta, ki ga bičajo in ki dviga proti svojim trapilcem preplašene in otožne oči.
»Najstrašnejše je to," je nadaljeval Roland, »da so me vrgli v ta pekel, ne da bi mi povedali, zakaj, ne da bi me bili zaslišali ... Ko bi mogel priti pred svet ... O, ko bi bilo to mogoče,* je pristavil ter	stisnil krčevito zobe,	»bil bi	rešen . . .
Altieri . . . moj prijatelj	Altieri ... in drugi	...
»Altieri 1* ga je prekinil duhovnik z mrkim glasom.
»Altieri, da! Ali ga poznate? ... O, gospod, povejte . . •*
»Ne poznam ga h
»Nič zato! . . . Poiskali ga boste . . . povedali mu boste, kaj ste videli, kajneda boste? . . . Povedali mu boste, kako me duii, kako mi zastaja beseda samega ihtenja . . . Mislijo, da se«
blazen . . . brez dvoma me zato ne peljejo pred svet . , . A vi, gospod, ki ste usmiljen in pravičen mož, vi boste pričali zame, da me lahko zaslišijo . . .*
»Bom, bom, umirite se . . . povedal bom . . .“
»O,* je vzkliknil Roland, ki je planil pokonci in prijel duhovnika za roko . . . »hvala vam, hvala vam . . . Vaše ime, gospod, vaše ime, rešitelj moj! . . .“
»Jaz sem služabnik božji — to je moje ime . . . Bodite uverjeni, da bom storil vse potrebne korake . . .*
Duhovnik se je okrenil, kakor da hoče oditi.
»Ostanite še malo, prosim vas . . . zdi se mi, kakor da je moja temnica razsvetljena . . .*
»Par minut sem imel, in te so minile.
»O, to bi rad . . .*
Rolandu se je beseda ustavila, nohti so se mu zagrebli v dlani.
»Kaj želite, prijatelj?" je vprašal duhovnik.
Tiho, komaj slišno, je prosil Roland:
»Povejte mi, kaj je z Leonoro , . .“
»Ne poznam je, ubog duhovnik sem . . .
»Pri kateri cerkvi?"
»Pri Santa-Maria-Formosa."
Rolandu se je izvil krik radosti. Šepetal je:
»Ona stanuje dva koraka od vaše cerkve . . . Leonora, hči Dandola!"
»A, da, da . . .*
»Vidite 1*
»K nji pojdem . . . povem ji . . . Ampak čas poteka . . . glejte, ječar že prihaja po mel . . .*
»Kedaj pridete zopet k meni? — O, kmalu, ne-li? -r- Recite, da 1 . . ."
»Da, da . . . V par dneh najpozneje . . . Vse boste izve* deli, kar bi radi vedeli ..."
Roland se je hotel zahvaliti, toda ni spravii glasu, tako se mu je grlo stisnilo. S pomembnim pogledom je odpremil odhajajočega svečenika. In potem so se vrata zaprla.
(Dalje.)
s takim zlobnim zavijanjem. Slučajno nam je Žumberk morda bolj poznan, kot Nacetu in .Slovenčevcem*, zato nam nikar ne pravite o kakih bajkah iz Žumberka, ki si jih res sami izmišljate. Če smemo vprašati, gospod?, koliko pa vam je nesla ta rešitev žumberškega vprašanja? Ali ni svoj-čas Badovinac skušal na sličen način prodati Žumberk in .Vlahe" Madžarom, kot je pozneje dr. Šušteršič prodal koroške Slovence in sedaj celo tudi svoje ožje lastne brate?
Slovanski jug.
Črnogorsko-turškl odnošaji. —
Poročali smo že, da je že par tisoč vstaških Arnavtov pobegnilo radi turških nasilstev v Črno goro, kjer so našli svoje pribežališče. Uradni krogi so jih sprejeli jako prijazno. Črnogorska vlada gre emigrantom v vsakem oziru na roko, četudi je to domačemu prebivalstvu na veliko škodo. Carigrajska vlada je napela vse moči, da bi preprečila izseljevanje Arnavtov v Črnogoro, vplivala privatnim Jpotom na črnogorsko vlado, naj prepove Ar-navtom izseljevanje, one pa, ki se že nahajajo v Crni gori, pošlje nazaj čez mejo. To vplivanje turške vlade ni imelo nobenega uspeha, a arnavtski emigranti so odgovorili turški vladi z velikanskim shodom v Podgorici, katerega se je udeležilo nad 3000 ljudij. Na shodu so sktanili, da se ne vrnejo na Turško, predno jim carigrajska vlada ne povrne vseh odvzetih privilegijev, plasti pa pravice do službovanja v armadi in prizna pravico do narodne avtonomije. Zadnje dni pa je carigrajska vlada po svojem poslaniku v Cetinju intervenirala pri črnogorski vladi radi izseljevanja Arnavtov in zahtevala, naj ne sprejema pod svoj krov onih Arnavtov, ki bi radi raznih nasilstev hoteli pobegniti v Črno goro. Turški poslanik je dobil obenem nalog, naj sporoči črnogorski vladi, da Turška v bodoče ne bo gledala tako ravnodušno gostoljubnosti Črne gore napram vstaškim Arnavtom.
Hrvati proti .Julljanu*. Znano je, da obstoji v Slavoniji madžarsko društvo .Julijan*, ki ima nalogo po-madžariti Hrvate s pomočjo madžarskih šol. Madžari so razvili zadnja leta, zlasti za časa Rakodzajevega, Rauchovega in Tomašieevega režima tako agitacijo z .Julijanom", da se nahaja že v vsaki vasi, najsi bo število madžarskih otrok še tako majhno, madžarska šola. Privabili pa so v svoje šole tudi mnogo hrvaških otrok, katerim dajejo različne koncesije. — Proti tej propagandi so razvila razna hrvaška kulturna društva, na čelu jim hrv. akad. klub .Ciril-Metodovskih zidarjev* oster boj. Akcija se vedno bolj razširja. Pridružila so se ji tudi že razna pevska društva, ki prirejajo v korist boja proti madžariziranju hrvaških otrok v Slavoniji po vseh krajih velike veselice.
Hrv. zem. kazalište v Dalmaciji. Splitska „Sloboda* javlja, da se je in-tendanca kr. kazališta v Zagrebu obrnila na splitsko občino s prošnjo, da bi dovolila subvencijo za operno in dramsko gostovanje v tamkajšnjem občinskem kazalištu. Razen tega namerava prirediti zagrebško kazalište v Dalmaciji 25 opernih predstav in sicer: v Splitu, Dubrovniku in eventualno v Šibeniku; 12 jih odpade na Split. Občinski svet je sklenil podeliti kazalištu 10.000 K podpore, toda pod pogojem, da priredi v mestu Splitu najmanj 16, če mogoče tudi 20 opernih predstav. .Sloboda* pričakuje, da bo gotovo prišlo do sporazuma in kazalište tako v resnici pride v Dalmacijo,
M A T.I LISTEK.
ANTON ANTONOV:
Branjevka Meta Zavi-jačeva.
Bog je vstvaril Adama iz prsti in Evo iz Adamovega rebra, pripoveduje nam sv. pismo. Nikakor pa nam ne pove pripovestnica o stvarjenju naših prvih starišev velikosti onega Adamovega reba, iz katerega je napravil bog mater vsega človeštva. Gotova resnica pa je, da je bilo to rebro mnogo manje, kakor ono, katerega bi bil moral vzeti bog v roke, če bi se bil odločil postaviti branjevko Meto Zavi-jačevo za izvor vsemu človeškemu rodu . . .
Narodopisna zgodovina ljubljanskih prebivalcev ve pripovedovati o marsikaterem Občinarju, a opisuje tu-intam tudi kako občinarico. In med zadnjimi sem čital tudi tele vrstice: Meta Zavijačeva, po poklicu branjevka, rojena dne 1. februarja leta 18 .., ob-činarica ljubljanska, vdova in mati cvetoče hčere Zorke, umrla dne 2. februarja 18 .. leta.	i
Mati Meta Zavijačeva je bila najstarejša med svojimi stanovskimi tovarišicami. .Stanovala je na Poljanski cesti, kjer je imela tudi svoje prostrano
Češki listi o dr. Šušteršiču.
Da se ne bo mislilo, da smo samo mi oni, ki napadamo dr. Šušteršiča, njegovo politiko in taktiko, naj navedemo nekaj mnenj čeških listov, ki kažejo tega reprezetanta naše politike v pravi luči. Zanimivi so ti glasovi tudi zato, ker se iz njih vidi, da je dr. Šušteršič doigral. Zdaj so ga spoznali vsi, ki ga doslej še niso poznali. Bili so časi ko so imeli naši klerikalci celo ugled v parlamentu in so jim izkazovali češki in drugi poslanci — nam nerazumljivo — zaupanje. Bili so časi, ko so slovanski poslanci prepustili dr. Šušteršiču celo vodstvo slovanske politike. Previdni ljudje mu niso sicer nikdar zaupali, toda iz simpatij do slovenskega naroda so simpatizirali z našimi poslanci posebno, ko so naši klerikalci izborno znali skrivati svoje namene in so i-grali svojo ulogo, kakor največji pro-tivniki vlade. Takrat pač češki in drugi slovanski poslanci niso slutili, da so le orodje v rokah dr. Šušteršiča, ki je vodil svoj manever tako dolgo, da je dosegel svoje namene — pri tem pa je pokazal, kake vrste tič je.
Kaj pišejo .Narodni Listi ?*
.Slovenec* nam očita, da ne odobravamo politike dr. Šušteršiča; mi se zavarujemo proti temu, da bi v Slovanski Enoti, ki se zopet obnavlja, odločal on tako, kakor je odločal v preteklem letu. Organ klerikalnih Slovencev spravlja naš odpor proti dr. Šušteršiču v zvezo z laško fakulteto. Toda po krivici. S politiko dr. Šušteršiča nismo nikdar soglašali, ker je bila pred vsem klerikalna in šele, kolikor ji je dovoljeval njen ultramonta-nizem, je bila narodna. Zasledujemo že leta razvoj v slovenskih krajih in vidimo z obžalovanjem, da klerikalna stranka, ki ji stoji na čelu dr. Šušteršič, ni privedla slovenske-ga naroda niti za korak naprej, nasprotno je s tem, da je podirala važne institucije kakor je Ciril Metodova družba, sokolska organizacija, — ki je tako potrebna mehkim slovenskim hrbtom — vodila vodo na mlin skupnega nemškega pritiska, kar dokazujejo posebno razmere na Koroškem. Mi nimamo nič zoper vero, ampak mi se držimo besedi našega pesnika duhovnika, ki je rekel najprej smo bili rojeni kot sinovi svojega naroda, potem šele smo bili krščeni. Ko bo slov. ljudska stranka najprej mislila “na korist svojega naroda, potem šele na korist tuje rimske cerkve, ne bomo pisali proti nji.
Tako piše vuvodnik .Nar. Listov*. Tako sodijo Čehi o dr. Šušteršičevi politiki.
Zjasnilo se je.
Pod tem naslovom pišejo .Nar. Listi* dolgo poročilo o zadnjih dogodkih v parlamentu. Pravijo:
Zjasnilo se je včeraj med dr. Šušteršičem in njegovo klerikalno stranko ter med narodnimi strankami na drugi strani. Popolnoma se je zjasnilo. Mi smo dr. Šušteršiča spoznali že pred 15 leti, ko je ranjki Javvorski rekel o njemn: Ko bi bil dr. Šušteršič most, bi ne šel čezenj. Poznali smo ga kot zahrbtnega, izpremenljivega in nezanesljivega človeka sebičnega, ki izrablja druge za svoje namene. Nismo mu verjeli in nismo se zanašali nanj niti takrat, ko so nekareri češki poslanci (agrarci in radikalci) prisegali nanj. Vedeli smo da dr. Šušteršič spada med one ljudi, ki stopajo nn druge, ker se ne morejo sami dvigniti in se ——1 ——————
skladišče za robo, katero je prodajala svojim soobčanom moškega in ženskega spola.
Po Poljanski cesti si videl vsak dan točno ob pol sedmi jutranji uri počasi se pomikati z različno branjevsko robo in malimi in velikimi stolči obložen voziček, katerega je zadovoljno porivala branjevka Meta Zavijačeva.
Prišedši na tržišče si je uredila svojo trdnjavico in sedla mirno in počasi na svojo stolico, noge pa je vtaknila v velik jerbas in to vedno, bodisi da je bila mrzla burja v beli Ljubljani, ali pa je ni bilo. To se je dogajalo vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob sedmi uri, ko je v šenklavškem zvoniku zazvonilo k molitvi angelje-vega češčenja. In zazibale so se Metine ustnice takrat, in molila je mati in vdova Meta, zase, za moža svojega in za svojo hčerko.
Točno ob četrt na devet pa je naročala svoji sosedi, naj pazi na njeno trdnjavo, dokler se ne vrne.
Soseda, tudi branjevka, je to rada storila. Če pa je kdo prišel kupovat k Meti Zavijačevi. je soseda sebičnica obrnila vodo na svoj mlin.
Pa saj je to vedela Meta Zavijačeva, a se ni nič jezila vsled tega.
Meta Zavijačeva je imela namreč navado, da je točno ob pol deveti uri zjutraj prišla v kavarno .Valvazor* in tam popila skodelico bele kave.
vspenjaju ni tujih hrbtih navzgor. Vedeli smo, da je dr. Šušteršič hinavec (.šplhavec*). To upamo, vidijo danes vsi. Že takrat ko je dr. Šušteršič s svojimi privrženci, ki jim ni, kakor kolega med kolege, ampak kakor poveljnik nad pripro-stimi vojaki, položil svoj vo-tum v provizoričnem proračunu na prve tri mesece, vedeli smo, kam meri. Še bolj smo to videli v delegaciji. Danes pa je dr. Šušteršič tako oči-vidno šel svojo pot, da je padla z očij zavesa vsem, ki ga še niso poznali...* Potem popisuje članek dogodke v parlamentu. Dr. Fiedler je v imenu enotnega češkega kluba oznanil, da bodo češki poslanci vzeli tako taktiko, kakor se bodo odločili slovenski poslanci ter je vprašal po sklepih slovenskega kluba. .Dr. Šušteršič pa je v pozi Napoleona ošabno prezirljivo in oblastno rekel: To je tajen sklep našega kluba. Mi bomo podali svojo izjavo tu v proračunskem odseku. Čez pol ure jo bodete, gospodje, slišali.* Poslanci ki so bili z dr. Fiedlerjem, pravijo, da ne jnorejo popisati ntisa tega nastopa. Čutili so v sebi čut sramote in studa, ko je dr. Šušteršič odpravil od sebe češke poslance, ne kot slovanske zaveznike, ampak kot nasprotnike. Češki poslanci so odšli molče, brez besede. To se je zgodilo v trenotku, predno je adjutant Korošec podal izjavo, da Slovenci ne zahtevajo nobenih koncesij za svojo vladno službo — plačani so bili namreč že preje.
Kaj piše ,Čas“.
.Čas*, eden najboljših čeških dnevnikov, piše: Oznanjamo preobrat situacije. Pozornemu opazovalca ni ušlo izpred očij, da je dr. Šušteršič v Budimpešti brez vsakih koncesij in pogojev glasoval za vse vojaške zahteve; to je bilo tem bolj čudno, ker celo grof Clam-Martinic, mož, ki tako skrbi za vojaško silo države, ni hotel na slepo glasovati za vse zahteve. Danes je dr. Šušteršič dovršil svoj budimpeški preobrat in stopil naravnost v vladno službo. Slovenci so glasovali za laško fakulteto. Senzacija današnjega dne je, da lanski obstrukci-jonar dr. Šušteršič sploh nima ugovorov zoper laško univerzo. Nič važen dogodek za presojanje Šušteršičeve taktike je, da v svojem izpreobrnjenju ni informiral čeških poslancev, niti takrat, ko je bil pozvan. Ko so člani e-notnega kluba hiteli na sejo, je tam dr. Korošec v imenu slovenskih kle-rikalcee že odstop — odtrobil.
Slovenska kapitulacija
pod tem naslovom piše .Čas“: V današnji seji proračunskega odseka slavi Bienerthova vlada nenavaden uspeh. Gospod Šu§teršič s celo svojo klerikalno družino presedlava popolnoma očitno v vladni tabor. Upamo, da so danes češki poslanci rešeni šušter-čevskih mahinacij. Agrarci in radikalci so hoteli, da bi bil sklep enotnega češkega kluba v soglasju s stališčem Slovencev. Niti budimpeški Šušteršičev nastop jih ni poučil, kam meri. Mislili so, da je dr. Šušteršič stalen nasprotnik Bienertha, kakor se je lani delal, in so zastopali svoje mnenje tako trdovratno, da se je na Pacakov predlog sklenilo neodločati, dokler ne bo znano stališče Slovencev. Dr. Šuš-terčič pa je kratko odgovoril, da je sklep Slovencev tajen. Agrarno-radi-kalna alijanca s slovenskimi klerikalci ne more biti bolj desaoviran*, žal nam je da je bilo tako ponižano predsed-ništvo enotnega češkega kluba torej češka politika sploh. Zanima nas vprašanje, kaj je izpreobrnilo slovenske klerikalce. Prihajajo nam na misel finančne afere klerikalnih slovenskih denarnih zavodov.
Še-le tu se je umirila branjevka Meta, še-le tu si ji mogel pogledati v lepoto njenega velikega obraza in občudovati njeno telesno vitkost.
Da je mogla udobno sedeti in na lahek način spiti kavo, ji je dal ka-varnar napraviti stol, ki bi gotovo zadovoljil tri normalno rejene ljudi. Takega stola ni bilo v nobeni drugi ljubljanski kavarni in ravno zato je Meta posečala vsak delavni dan kavarno .Valvazor*.
Po tem se more že sklepati, da je imel Metin život nenavadno širok obseg. Sicer so vse branjevke več ali manj obsežnega života, kar povzroča menda neprestano sedenje, toda mere Metine obsežnosti ni tedaj še dosegla nobena izmed njenih tovarišic.
Oblečena je bila Meta vedno v črno obleko, katere kroj pa ni nikakor kazal kake posebne izbirčnosti v okusu, kar je sicer pri ženskah v navadi.
S to veleobsežno podlago se je popolnoma ujemala velikost, širokost in debelost Metine glave, katero si je pokrivala z veliko črno ruto.
O starosti te črne rute in o izdelovalki Metine obleke ne poroča povestnica ničesar, ampak kar nadaljuje popis matere Mete, kakor sledi.
Obradek na Metinem |obrazu je bil povsem normalen, kolikor se more
.Union* piše:
Danes je dr. Šušteršič z razvitimi zastavami prišel v vladni tabor in je ta svoj prehod izvršil na tak način, da zasluži v čeških političnih krogih največje pozornosti in skupno postopanje naših poslancev. Ta zasluži na vsak največje pozornosti.
Tako sodijo češki listi o dr. Šušteršiču in o nas. V bodoče ne bo imel dr. Šušteršič nobenega zaupanja več, sedaj je razkrinkan pred svetom, oznajo ga kakor ga poznamo mi. Dr. usteršič je bil pomoč naših poslancev tako dolgo, dokler je bila ta pomoč uspešna — ne moremo reči slovenskim — ampak njegovim strankarskim interesom. Ko pa se je za hrbtom svojih požrtvovalnih zaveznikov dogovoril z vlado glede gotovih vprašanj, je odpovedal pomoč brezobzirno.
DNEVNE VESTI.
Kadar klerikalce prav dobro zadenemo, jim kar sapo zapremo. Dočim .Slovenec" o vsaki stvari, ki je zanj količkaj ugodna, na široko in dolgo razpravlja, molči o stvareh, ki so mu neprijetne. Na naše dokaze kako so klerikalci Italijanom omogočili pravno fakulteto in onemogočili slovensko, zato pa dobili bogato strankarsko plačilo, odgovarja s praznimi »besedami, češ da je .umazano pisanje ljubljanskih političnih frkolinov silno smešno in se ni vredno nanj ozirati.* Mi pa pravimo: Smešno ni, pač pa žalostno in 'resnično, da so klerikalci podle izdajice.
AH je to tudi smešno? Vprašali smo že opetovano kaj pravijo klerikalci k temu, da so pri zadnjih volitvah v trgovsko-obrtno zbornico ne-čuveno sleparili: Cele noči so falzi-ficirali podpise na glasovnicah. Okoli 4000 glasovnic so na ta način prisleparili. Če .Slovencu* ni kaj všeč, pravi, da je stvar smešna in da ni vredno nanjo odgovarjati. Vprašamo dičnega podpredsednika trgovske-obrtne zbornice g. Ivana Kregarja, slavnega urednika g. Ivana Š t e f e t a, vsegamogočnega deželnega odbornika dr. E/gena Lampeta in druge, ali so smešne tudi sleparije pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico?
Škof je prinesel iz Rima dolg nos. Kakor znano je škof širokoustil po .Slovencu*, da se bo peljal koncem januarja v Rim in bo tamkaj .govoril s sv. Očeto m“, da mu dovoli, da se njegova duhovščina izvzame prepovedi, po kateri ne sme več biti duhoven član v odboru gospodarskih organizacij. Škof Jeglič se je res peljal v Rim k papežu, toda začetkom tega tedna se je vrnil zdolgim nosom in povešenim žnabljem. Papež je namreč škofa kratkomalo spodil. Takoj nato pa je dal sv. Oče razglasiti, da velja njegov ukaz, ki prepoveduje duhovnikom kramarijo, za vse dežele in za vse duhovnike. Ker je škof Jeglič papežu dokazoval, da dela njegova duhovščina V korist slovenskega naroda (kar pa pri nas ni res!), je papež v svojem no vem odloku pristavil še to da duhovniki ne smejo več biti predsedniki, blagajničarji in drugačni funkcijonarji pri denarnih in drugih gospodarskih zavodih, tudi če bi delali v prid narodov. Sedaj je ljubljanski škof sit.
Oklofutani in klofutajoči Štefe.
.Slovenec* je prvi 'priobčil vest o dozdevnem begu trgovca g. Megliča. Ta vest pa je, kot se nam iz krogov gostov neke znane gostilne poroča, rodila maščevanje in posledice pred sodiščem. Dotično poročilo pravi: G.
tu govoriti o kaki pravilnosti. Samo že posivele kocine so mu kazile še tisto normalnost.
Ustnice so bile debele in velike, popolnoma primerne z ozirom na ostale Metine telesne dele, ter so se ji vedno pregibale, tudi takrat, če ni s kom govorila. Menda iz ženske navade, ali kaj! Saj veste, da je bila Meta ženskega spola, rojena Ljubljančanka in za nameček še poljanska branjevka.
Brk pod nosom ji ni dala narava, pač pa se je šopirila na koncu nosu velika zares krasna bradavica, iz katere so štrlele tri tudi že osivele kocine.
Obrvi je imela košate in velike, oči pa prav majhne, da bi jih človek skoraj zgrešil na prostranem obrazu, da niso tako prijazno gledale v svet.
In ravno to slednje je bilo, kar je Meto vsakomur tako prikupilo. Saj je sijala iz teh majhnih fižolčkov sama dobrodušnost in prijaznost.
In če je svetovna-trditev, da se človeka na očeh spozna, resnična, moramo reči, da je bila Meta jako dobra duša.
Tako imamo sedaj branjevko Meto Zavijačevo natanko tako, kakršno je bilo videti vsak delavni dan točno ob pol deveti jutranji uri v kavarni .Valvazor*.
Tu je spila, kakor že omenjeno,
Tomc, sorodnik g. Meglič* je r«di tiste notice v gostilni napadel g. Šte-feta z zaušnico. G. Štefe je na to reagiral, pozval tri prijatelje, ki so Tomca držali, medtem ko je Štefe po Tomcu prav na živinski način bil ter tolkel po nasprotniku. Stvar pride pred sodišče. Mi registriramo to poročilo danes in z vso rezervo. Težko namreč verjamemo, da bi se bil g. Tomc tako daleč izpozabil. G. Štefe pa bo že sam povedal, koliko je na tej vesti resnice.
Prezidava .Mestnega doma*.
.Slovenec* pravi, da bi bilo za mesto najugodnejše, da se dvorana .Mestnega doma* prezida v dve nadstropji za urade in stanovanja ognjegascev. Iz te ponižne želje se pač vidi kaj bi napravili klerikalci iz .Mestnega doma*, .Narodnega doma* in drugih pcj slopij, če bi dobili v roke mestno zastopstvo v Ljubljani, Menda pa bi bilo za mesto še kaj drugega bolj ugodno, kot prezidava .Mestnega doma*. Zakaj ne da škof prezidati šenklavške cerkve, ali frančiškani frančiškanske. Lahko bi se te velike dvorane prezidale v tri ali celo štiri nadstropja za stanovanje in za urade.
Vsem volllcem in volllkam šentjakobskega okraja! Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ima razgrnjene volilne imeniki za prihodnje občinske volitve v Ljubljani danes od 5. do 8. zvečer v gostilni Češnovar na Dolenjski cesti, v soboto 11. februarja od 5. popoldne do 10. zvečer v gostilni pri Sodčku v Hrenovi ulici, v nedeljo 12. februarja od 10. dopoldne do 8. zvečer pa v gostilni pri Zupanu na Sv. Jakoba trgu. — Ker so volilni imeniki skrajno pomanjkljivi, se gg. volilci in volike v svojo in strankino korist pozivajo, da se pridejo prepričat, če in kako so vpisani v volilnem imeniku, da se v slučaju napake store primerne reklamacije!
Vse v Celovec. Iz najzanesljivejših virov smo dobili z ozirom na našo notico, priobčeno pod gori omenjenim naslovom, sledeče jako važno pojasnilo: Razširjevalna dela na južnem kolodvoru se bodo prihodnjo spomlad nadaljevala in bode ves prezidavni načrt najkasneje leta 1913 izvršen. Svet, ki ga je ministrstvo kupilo za delavnice državnih železnic v Spodnji Šiški, se sicer za letos odda v najem; prihodnjo spomlad pa se imajo po sedanjih dispozicijah začeti delavnice zidati. Edina nevarnost zopetne odložitve stavbe tiči v zahtevanih vojaških kreditih; vendar bode zbornica poslancev, zlasti nje železniški odsek storil, kar se bo dalo, da se zaradi vojaških kreditov ne odloži izvšitev že sklenjenih železničnih naprav. Vesti o kornem poveljstvu so pa neresnične.
Iz ljubljanskega učiteljišča. .Tema je vladala na našem zavodu — črna tema, takp, da je postal še oni črn, ki je stopil v zavod poln najlepših idealov, vnet z vsem ognjem za dobro stvar, za krščanstvo*, govorijo na tihem med seboj zvesti klečeplazci našega .tihega* kanonika — kateheta. .Vsak svetel žarek, ki je posijal v to temo je bil od nje ugonobljen* pravijo dalje bodoči .hlapci* naše duhovščine. — Gibati se hočejo začeti oni, katerih možgani se gibljejo v mišljenju nesamostojno, temveč jih giblje vpliv njih dušnega pastirja in voditelja — in nekega drugega posvetnega gospoda, katera jim obetata najlepše življenje v bodočnosti — kot učiteljem ! A to gibanje mora biti popolnoma ponižno in pohlevno, kajti takozvana .tema* še mogočno in hvalevredno vlada na našem zavodu, pa ne kot tema, temveč kot svetla zvezda, okoli katere se zbirajo luči, ki poznajo
belo kavo, a časopisov ni čitala. Zato se pa tudi ne ve, če je znala brati in pisati.
Nikakor pa ni šla takoj iz kavarne, ampak je ostajala v nji točno do devetih; ogledovala si je kavarno, motrila prišedše ljudi in semtertja iz-pregovorila kako besedo z natakarjem.
.Gospod natakar, prosim, pokličite mi onega-le gospoda, ki sedi v meni nasprotnem kotu! Vsak dan si sediva nasproti, vsak dan se gledava že skoro eno leto, pa se še danes ne poznava. Rada bi tudi vedela, zakaj me tako pogosto opazuje oni-le [go-spop v kotu. Prosim, kar pokličite ga,* naprosi Meta natakarja.
.Takoj mamica,* pritrdi natakar ter gre k označenemu gospodu razkrit Metino prošnjo in željo.
Gospod v kotu takoj vstane in se približa materi Meti.
.Klanjam se gospa! Moje ime Humbert pl. Backstein, višji uradnik na tukajšnjem magistratu,* se predstavlja gospod, ki mu je bilo kakih trideset let.
.Nič se ni treba klanjati, gospod! Gospa gor, gospa dol, jaz sem mati Meta Zavijačeva, občinarica in branjevka ljubljanska. Prosim, kar prisedite, da se kaj pomeniva. Meni je dolgčas!*
Nato si sežeta v roke, in pl. Backstein prisede,	(Dalje.)
samostojnost možgan in ki jim ni 1reba takega dušnega pastirja, ki bi jih pripravljal in usposobil za bodoče 'hlapce. — Ta ruvaš zoper „terno* prihaja iz takozvanega .Collegium Ma-rianum*, kjer se je po iniciativi imenovanega dušnega pastirja ^ustanovil tudi oddelek za revne učiteljlščnike, iz katerega naj izidejo .bogaboječi, resnični izobraževalci naroda”. Razni gospodje so namreč uvideli, da le potom te ustanovitve dobe — vsaj — majhen del od »goreče teme* na svojo stran. Pomozi jim Bog! — Žal nam je le onih 12 tovarišev, ki so prodali tej ustanovitvi svojo samostojnost za košček kruha. Izmed 12 apostolov se posebno odlikuje .Nekdo*, ki je med svojimi pripoznan politik, poznan pa tudi kot izboren — literat. Pa. zgodi se lahko — in to tekom časa, da tudi ti spoznajo .moč teme*. Omenjeno bodi še, da posnemajo .svetli žarki* .temo* v vsakem delu — umljivo pa tako, da ni vredno besede.
Pomanjkanje ljudskih šol na Kranjskem. Na Kranjskem se splošno opaža pomanjkanje ljudskih šol, kar je naravna posledica vladajoče klerikalne politike na Kranjskem. Klerikalcem je namreč šolstvo deseta briga, samo da bega narod po temi, izobrazba je postranska stvar. V mnogih krajih morajo otroci hoditi po več ur daleč v šolo. Ni čuda, da taki otroci navadno nevarno zbole in telesno popolnoma zaostanejo. Med Sv. Planino in Trojanami se nahaja kraj Znojile, ki je na vse strani jako oddajjen od vsake šole. Najbližja šola v Čemšeniku je oddaljena od Znojil gotovo več kot poldrugo uro. Otroci pa rabijo za to pot navadno dve uri in to pri lepem vremenu. Popolnoma izključeno je to-rej. da bi mogli ti ubogi otroci hoditi dan za dnevom štiri ure hoda. Vsled tega so Znojilčani že dvakrat vložili na okrajni šolski svet v Kamniku prošnjo, naj bi se jim dovolila lastna, ali pa vsaj ekskurentna šola, dokler ,pa bi bilo to nemogoče, vsaj kaka olajšava glede šolskega obiska po zimi. Vloge so bile odposlane že septembra in novembra 1910, brzojavna urgenca pa 12. januarja t. 1. Toda od kake rešitve prošenj še danes ni ne -duha ne sluha. A kaj so kamniški gospodi mar kmečki otroci iz Znojil. Navadna olika že zahteva, da se na prošnjo, vsaj odgovori!
Gledališka cenzura je včasih jako malenkostna in zaide pri svoji pedantski minucijoznosti dostikrat v tako ekstremne detajle, ki zaslužijo, da jih spozna tudi širše občinstvo. V rokah imamo n. pr. cenzurovan izvod peterodejanske komedije I. Herczega, »Na dolovskem gradu*. Dobesedna slovenska predstava nemške cenzurne klavzule se glasi: Uprizoritev te komedije se dovoljuje na Kranjskem (!) pod pogojem, 1. da odpadejo na strani 15., 16. in 37. črtana mesta, 2. da se vrže denar namesto na tia na mizo; 3. da se uniforma bistveno razlikuje od one c. in kr. vojske. — Ne da bi hoteli kakorkoli kritikovati uradni akt c. kr. dež. vlade, si dovoljujejo dve ponižni opazki: 1. s svojim podaniškim razumom ne moremo umeti, proti kateremu paragrafu k. z. bi se mogli pregrešiti, ako bi se slučajno ne ravnali po ukazu c. kr. dež. vlade in 2. kako je mogla cenzura dovoliti, da nastopajo v opereti .Jesenskem manevru* solisti v pravih uniformah c. in kr. vojske, ako sedaj v isti sapi desa-vouira svoje prejšnje stališče in prepoveduje nošnjo uniforme.
O dr. Mirku Pečarju smo dobili danes od druge strani, od njegovega brata poročilo, da je doktor in sicer neke ameriške univerze. Glede njegovega bivanja v Ljubljani se je napačno sodilo, da je iskal partije, ker je oženjen. Oženil se je v Ameriki z neko Srbkinjo in je prišel v Evropo zaradi njenega zdravja. Sedaj biva na Ogrskem v Vršecu. V koliko je resnično poročilo amerikanskega »Glasa Naroda* ne moremo povedati, dokler se ne dožene resnica. Po tem, da je prosil za mesto v nekem tukajšnjem denarnem zavodu in da je pustil naslov •one banke, se da soditi, da je notica v »Glasu Naroda* le maščevalnega , pomena. Tako pravi Pečarjev brat.
Kake smrti je umrl natočaj v belgijski vojaški .kantini? Prepeljali so ga včeraj dopoldne z mestnim vozom v mrtvašnico.
Dva junaka. Zasebnik Fakin in Žnidaršič, delavec v ljubljanski tobačni tovarni, oba iz Rožne doline, sta dva zagrizena klerikalca in velika pobožnika. Eden izmed njiju ima na svojem vrtu še kapelico in pred hišo blagoslovljeni križ. Vendar ju pa to ne moti, da bi ne delala domačinom vsakojakih sitnosti in nadleg. Predvčerajšnjem sta si izmislila zelo originalno idejo. Najprej sta se ga pošteno napila, potem pa začela kakor na kakem lovu streljati in sicer eden s puško, drugi z revolverjem. Okolu vrta je stalo polno otrok in le čudno, da se ni prigodila kaka nesreča. A Žnidaršiču še to ni bilo zadosti, Preganjal je nato otroke in metal za njimi kamenje. Dobro bi bilo, da bi se županstvo malo pobrigalo za junaštva teh
možakarjev in jima povedalo, da tudi ta njiju veljajo postave.
Predavanja .Akademije'. Ljudsko in izobraževalno društvo .Akademija* v Ljubljani priredi v danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega Doma jako zanimivo predavanje. Predaval bo g. prof. Josip Reisner o temi: Zrak in voda. Priredil bo tudi par izbranih poizkusov iz kemije. Vstop prost Pričakujemo, da bo cenjeno občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Zakonska idila pa taka! Valentin Jeromen in Marija Jeromen sta mož in žena pred bogom in ljudmi in vsak ju mora biti vesel. Imata na Ježici posestvo in otroke, oba sta že prekoračila mejo starosti Tirolca, ali pamet ju še ni srečala na poti čez to mejo. Oba sta namreč huda abstinenta. Ona pravi, da je mož samo 10 dni v letu trezen (škoda da ne pove, kateri so ti dnevi), on pa to kvitira ter trdi, da je ona samo enkrat pijana ampak ta enkrat pijana traja — celo leto. (Bog ve, če ju ima Krek zapisana med svojimi abstinenclerji). Iz zgolj v pravem pomenu besede : strašne medsebojne ljubezni se pustita večkrat vabiti h kazenskemu sodniku. Tedaj mu prinašata vsak svojo .pritožengo* podprto z raznimi bunkami po raznih delih zakonskega telesa. Tudi včeraj sta se zglasila. Pripovedovala sta kako sta se imela 23. in 25. januarja. Doprinesla sta tudi nepobitne dokaze za več pobitih delov telesa. Mož je imel glavo razbito, žena pa roke in noge. Sodni izvedenec ju je moral preiskati ter konštatirati za enkrat lahke telesne poškodbe. Po zdravniški preiskavi sta si povedala pred sodnikom še mnogo ljubeznjivosti v obraz. Sodišče je sklenilo, z razsodbo še počakati, da se zaslišijo merodajne priče, kdo, ali Valentin ali Marija, je bolj potreben primernega zdravila proti bolezni, na kateri boleha ta idilni zakonski parček. Po našem mnenju naj g. sodnik prihodnje zapiše obema ta-le recept: Malo manj pijače, več značajnosti in potrpljenja in kar je glavno: malo več resnega dela! Ce jima to zdravilo ne ugaja, tedaj, hajdi, vsak svojo pot. Za zadnji pretep pa vsakemu en dan pokore!
Kaj pa na Ježici ? Prijatelj našega lista, stalen obiskovalec našega lepega Posavja, nam sporoča, da vise po ježiških gostilnah vabila na igro, ki jo priredi šolsko vodstvo na Ježici v Cukarskem domu in sicer baje v korist potrebni in ubožni šolski mladini. Kakor se je gospod informiral, je baje tudi Cukarski dom ubožen in potreben in šolska mladina naj mu pomore v njegovem bednem stanju. Šolsko vodstvo baje na Ježici jako rado stopa v farovško službo in bomo poslej posvečali več pozornosti njegovemu delovanju.
Obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda je se priglasil za en kamen in plačal 200 K občinski zastop v Nabrežini. (Štev. 877.) — Do 1000 manjka še 123 kamnov!
Ljubljanska kreditna banka. Ljubljanska kreditna banka naznanja, da je zopet direktno udeležena pri zadnji izdaji 4°/o avstrijske kronske rente in jo prodaja točno po dnevnem kurzu.
Bohinjsko jezero zamrznilo. Lepa in suha zima v Bohinju prinesla je drsalcem letos novo veselje. Romantično bohinjsko jezero je popolnoma pokrito z gladkim ledom. Posebno je ugodna prilika to nedeljo, ko se vrši dirka na sankališču in se podajo dr-sači po kosilu na jezero. Vremenska poročila iz Bohinja so jako ugodna in je pričakovati, da obiščejo prijatelji zimskega športa, drsači, smučarji in sankači to nedeljo Bohinj polnoštevilno.
Nove smodke. Na Dunaju so včeraj prišle v promet nove smodke »Cigarillos*. Prodaja se jih v ovojih po 10 komadov za 1 krono, Smodke so dobre kakovosti in zelo lahke. V kratkem se prične z razprodajo po celi monarhiji.
Glede notice »Wacht am Rein“ v Kolodvorski ulici smo bili napačno informirani. Kakor se nam poroča, se ta pesem ni pela, niti kaka druga provokativna pesem, pele pa so se nemške pesmi, kar gostilničar svojim gostom ni mogel prepovedati. Zato je nastal nemir, ki se ni mogel drugače dokončati, kakor da je bila ena stranka postavljena na cesto. Tudi zoper Slovence se baje ni zabavljalo. Popravljamo v toliko svoje poročilo, ker ne-1 čemo nikomur delati krivice, želimo pa, da se oemško petje v interesu javnega miru po naših gostilnah omeji, ker bi tudi v nemških mestih ne trpeli slovenskega petja.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši danes ob 8. zvečer v restavraciji »pri Auru“, Wolfova ulica št. 12 izredni občni zbor. Dnevni red: Volitev odbora in slučajnosti.
Strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani priredi kakor običajno vsako leto svojo Vil. veliko mednarodno maškarado v soboto, dne 11. februarja 1911 v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma* v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer.
Raznolike dostojne maske in narodne noše dobrodošle. Vstopnice prodajajo: Šešarkova tobakarna, pisarna kons. društva, Šelenburgova ulica št. 6/II., njega prodajalne na Glincah, v Trnovem, Sodni ulici, Šiški in Vodmatu, restavrater v Narodnem domu in člani zveze.
Bolniško podporno društvo čevljarjev v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki se vrši v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. v hotelu .Ilirija*, Kolodvorska ulica. Spored: Godba slavne I. dunajske damske kapele .Portugal*, srečolov, ples in prosta zabava, Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za onemogle člane tega društva, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Nova trgoviua. V hiši g. Olupa na ^Starem trgu otvorita začetkom marca gg. Jesih & Windischer novo manufakturno trgovino. Ta trgovina bo nameščena v prostorih bivšega bazarja. Samo ob sebi se razume, da se ti prostori moderno preurede in primerno prezidajo. Tozadevna dela so že v polnem tiru. V okras ulice postavi se popolnoma|novi, okusno opremljen portal. Novo podjetje v naprej toplo priporočamo.
»Kaj pa hočeš prokleti osel?" Tako trdi Ivan Vončina, užitninski paznik na Marije Terezije cesti, da mu je zabrusil v obraz Jože Jordan, hlapec doma iz Prekope pri Kostanjevici, sedaj službujoč pri posestniku Cesta na Rožnik št. 31. Vončina je Jordana ustavil, ko je peljal mimo mitnice ter hotel vizitirati voz, kar pa Jordan ni pustil. Jordan včeraj pred okrajnim sodiščem prizna, da ni hotel ustaviti, da je pazniku tudi nekaj rekel, ne ve pa se spominjati, če mu je dejal ,kaj pa hočeš ti ti prokleti osel*. Sodnik je pazniku verjel ter Jordana obsodil na 48 ur zapora.
Aretacija. Predvčerajšnjem je aretiral Pred Škofijo stražnik 33 letnega hrvaškega natakarja, ki je beračil od hiše do hiše...PopQld’i£_j£- biL i.stotam. aretiran v neki gostilni neki 30 letni dninar radi razgrajanja. Zvečer je ležal v Nunski ulici neki 17 letni brusaški pomočnik popolnoma pijan na tleh. Mimoidoči ljudje so o tem obvestili bližnjega stražnika, ki je pijančka odpeljal na stražnico v posteljo.”
Priporočljiv gost. Ko je prišel predvčerajšnjem popoldne neki pijani delavec v neko gostilno v Cegnarjevi ulici, se je takoj sprl s gostilničarjem in tekom prepira udaril z vso močjo gostilničarja v obraz in ga lahko ranil. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
Neprevidni voznik. Včeraj dop, je neki posestnik po Tržaški cesti tako neprevidno vozil, da je delavko Marijo Urbasovo podrl na tla, ki se je na desni roki močno poškodovala:
„V e d a“.
Dvomesečnik za znanost in kulturo. — Izdajajo in urejajo : Albert Kramer, Mihajlo Rostohar, Bogumil Vošnjak. — Leto 1. Štev 1. — Tiska in zalaga: Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici.
Dobili smo novo slovensko znanstveno revijo. Ali ni to veselo sporočilo? In kar je glavno: Splošnoslo-vensko: ne za to ali ono stran, ne za to ali ono stranko. Veda ne more biti drugačna, biti mora za vse. Take revije smo že zdavnaj potrebovali. Ko je bila »Veda* pred par meseci naznanjena, pričakovali smo z zanimanjem njen prihod. In zdaj leži pred nami. Lepa je njena zunanjost, preprosta, prikupljiva. V velikih črkah se žari njen naslov, kakor da hoče z njim izražati ves svoj program, namen in pomen. Klasična glava boginje znanosti in modrosti, Minerve, izraža nje resno geslo. Leta 1911. pišemo na koledarju, na platnicah vede stoji I. leto, 1. številka. Da je prišla k nam preje, ob času, ko se je pojavil »Rimski katolik*. Ali da je prišla vsaj, ko je »Katoliški obzornik* nemoteno oznanjal svojo klerikalno v modrost. Ali vsaj ob času, ko je »Čas* začel svoj kulturni boj. Ni je bilo .Vede*. Bila je v mladih glavah, v pametnih načrtih, ampak med našimi listi je ni bilo. Bila je v mislih mogokrat, v dejanju je ni bilo. Mnogo je bilo zamujenega s to zamudo. Razne manjše revije so skušale izpolnjevati veliko nalogo. »Naši Zapiski* so hoteli biti splošni, vendar niso pozabili, da so pred vsem »socijalna revija*. Druge naše revije pa so morale še bolj omejiti svoj delokrog, ker so bile po večini glasilo te ali one struje, tega ali onega stremljenja. In tako se je sto-instokat slišalo: potrebujemo znanstvene revije, lista, ki bi nas primerno reprezentiral pred tujo, posebno pred slovansko javnostjo. In smo hoteli iz-premeniti »Zvon*. Ni šlo, bil je potreben tak, kakoršen je. Potem se je začelo misliti. Da, treba je bilo vse dobro prevdariti, kajti mi smo, kakor otroci: najprej želimo to in ono, hočemo imeti, moramo imeti — in nazadnje, ko imamo, ne vemo, kaj bi, gledamo na stvar kot na nepotrebno igračo, na luksus in jo pustimo da
pozabljena propade v svojem kotu. Le priznajmo si, da mnogokrat poka-kažemo to lastnost, ki nas pred drugimi ponižuje a v sebi uničuje, da vzamemo stvari premalo resno in da na ta način trpi mnogo dobrih in važnih kulturnih in narodnih inštitucij med nami. Tako smo želeli revije, znanosti, vede. Tu imamo .Vedo". Ali se bomo zavedali svojih dolžnosti, ali bomo pripomogli z vsemi silami, da si ohranimo svojo slovensko revijo na oni višini, v kateri je prišla med nas ? Ali bomo znali ceniti vrednost, ki jo ima taka revija za nas, ali bomo dovolj resni, da ne pozabimo na njo. Zdi se mi, da je važno, da se v tem zavedamo svojih dolžnosti. »Veda* izhaja vsak drugi mesec (na 6 polah) ter stane 8 K na leto, za dijake 5 K. Vsebina prve številke: Uredništvo: Veda. Dr. Ivan Žmavc: Uvod v naraven nazor o svetu. Dr. Fr. Žižek: O ljudskem štetju. Dr. Ivan Prijatelj: Slovenščina pod Napoleonom. Dr. Bog. Vošnjak: Uvod v občna načela drž. nauka. Dr. M. Rostohar: Ideje o zgodovini filozofije južnih Slovanov. Dr. Jos. Vošnjak: Dodatki k spominom. Drobno gradivo. Pregledi in referati. Ta zvezek obsega 96 strani in kaže resno voljo založništva in uredništva. Naj bi novo važno podjetje našlo enako mnogo volje med nami.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 9. febr. V današnji seji avstrijskega državnega zbora se je nadaljevala debata o krošnjarskem zakonu. Prvi je govoril krščanski soci-jalec Heilinger, ki je polemiziral proti včerajšnjim surovim izvajanjem trgovinskega ministra drja. Weifikirchnerja.
V	imenu manjšine je govoril Rusin Lukasiewicz,_ |ri je povdgijal da js. kroŠnjarenje za ubožno prebivalstvo v Bukovini in Galiciji življenska potrebščina. Zato odločno protestira proti strogim določbam novega zakona in stavi več spreminjevalnih predlogov. Proti je govoril tudi poljski socijalni demokrat Diamand. Nato je bila špe-cijelna debata zaključena. Glasovanje o zakonu se vrši šele jutri. Za tem se je nadaljevala debata o nujnemu predlogu češkega radikalca Fresla glede sedanje neznosne draginje.
Dunaj, 9. februarja. Delavni program sedanjega zasedanja avstrijskega državnega zbora je določen kot razvidno po stanju sedanjega političnega razpoloženja. Jutri bo končan v plenarnem posvetovanju zakon o kroš-njarenju. Nato nastane daljša parlamentarna pavza radi zasedanja dele-legacij v Budimpešti. Tam bo najprej zboroval vojni odsek o zvišanih vojaških zahtevah. Plenarna seja delegacije se vrši koncem tega meseca, prihodnja seja državnega zbora pa šele začetkom meseca marca. Tekom parlamentarne pavze bodo zborovali različni odseki. Predsem se bo pečal proračunski odsek s proračunom.
Dunaj, 9. februarja. Na današnji seji proračunskega odseka se je nadaljevala debata o italijanski pravni fakultpti. Poslanec Vukovič je pov-darjal potrebo reprocitete zagrebškega vseučilišča in tudi odločno izjavil, da je proti italijanskemu vseučilišču v Trstu, ker je v Trstu mnogo Slovanov, okolica pa popolnoma slovanska. Poljski socijalni demokrat Diamand je izjavil, da bodo poljski socijalni demokrati glasovali tudi za slovenske vseučiliške zahteve in Pittonijev predlog glede takojšnje ustanovitve ital. pravne fakultete v Trstu. Dalje je povdarjal, da se bo odločno zavzel tudi za ru-sinske kulturne zahteve. Nato se je pričelo glasovanje. Pittonijev predlog za ustanovitev ital. vseučilišča v Trstu je bil odklonjen. Odklonjen je bil tudi dr. Koroščev predlog za ustanovitev ital. vseučilišča v kakem mestu na Tirolskem. Potem se je pričela speci-jalna debata o posameznih paragrafih. Dosedaj so bili sprejeti prvi štirje paragrafi. Seja še traja.
Dr. Zimmermann.
Krakov, 9. februarja. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da v poletnem semestru prof. dr. Zimmermann ne bo več predaval na juridični fakulteti, ampak samo na teologični.
Bosenski sabor.
Sarajevo, 9. februarja. Srbski poslanci v bosenskem saboru so stopili v naiostrejšo opozicijo proti vladi. V imenu srbskih poslancev je na današnji seji budgetnega odseka izjavil poslanec Srškič, da Srbi odločno odklanjajo proračun za 1. 1911 in radi tega odlagajo svoje referate. Opozicija utemeljuje svoj sklep s tem, da sedanja bosenska vlada odločno na-sprotuje vsem srbskim vprašanjem v Bosni in Hercegovini in noče predlagati v sankcijo niti onih resolucij, ki so bile že sprejete v zadnjem saborskem zasedanju.
Tragična smrt poslanca Mayl5nderja.
Budimpešta, 9. februarja. Ko je prišel danes reški poslanec Maylander v zbornico, mu je prišlo nenadoma slabo. Zgrudil se je na mestu mrtev na tla. Na lice mesta došli zdravnik je mogel konštatirati le smrt vsled mrtvouda.
Razne vesti.
* Osel kot slikar. Da bi osmešili prismojene moderne francoske slikarje, so neki veseljaki privezali oslu na rep čopič, ga pomočili v barvo, položili platno na tla — in osel je veselo z repom .slikal* po platnu. .Naslikal* je dve sliki — eno so imenovali »Solnčni vzhod ob Adriji* in so jo poslali odboru umetniške razstave, češ da jo je naslikal slikar Beronali. Odbor je oslovo .sliko* res sprejel in razstavil. Zdaj so pa veseljaki seveda razkrili vso stvar, in ves Pariš se je blamiranemu umetniškemu odboru smejal. — Oslovo .sliko* imajo v veselje občinstva in v pouk modernim umetnikom zdaj razstavljeno v Pragi.
* Dvoboj med srednješolci. Iz Odenburga poročaja 6. t. m., da sta imela dva gimnazijca, in sicer Dezider Simko in Mihalel Paulini duel na sablje. Fanta sta se pri neki plesni zabavi sprla zaradi nekega dekleta in sta si zaraditega napovedala dvoboj.
V	neki zastavljalnici sta dobila stare sablje, ki so bile čisto zarjavele. Pri dvoboju je bil Simko ranjen, ker je bila pa sablja nesnažna, sije zastrupil kri in morali so mu odrezati roko.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan FUut Tiska »Učiteijska tiskarna*, Ljubljana.
Mali oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima
_______L. Šebenik t Spodnji Šiški.
Več krasnih mask se proda, eventuelno posodi. Več pri g. Blas, Rimska cesta 19. 3—3
Trgovski vajenec se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. Kje, pove inseratni oddelek -Jutra".	gg	3—3
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se takoj odda v Velikih čolnarskih ulicah št. 4. 90 3 3
Lepa tila v bližini mesta Gradca, z vrtom in tramvajsko postajo v vrednosti 30.000 kron, se zamenja za hižo z vrtom v Ljubljani. Ponudbe pod „Vila 20“ na inseratni oddelek ..Jutra".	93	8—2
Češke brikete in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkuriina drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Češko skladišče premoga. Nova ulica št. 3.	450
Lokal za pisarno ali prodajalno se odda. Pojasnila: Inseratni oddelek .Jutra*. 94/10—1
Starejši gospod išče hrano v privatni mirni hiši. Ponudbe pod .Penzijonist* na inseratni oddelek .Jutra*.	95/1—1
KOllESPONDENCA.
Mlada ifogpica želi korespondiratl z živahnim srednješolcem pod .Rožica* poštno ležeče.	96/1—1
Spominjajte se prekoristiie družbe sv. Cirila in Metoda!
Fran Krapeš.
Gostilna
na Turjaškem trgu št. 1
(bivši Katoliški dom)
se po dogovoru odda v najem. Natančneje se poizve v pisarni Filipa Supančlča, Šubičeva ulica št. 5.
Vabilo
PLESNI VESELICI
ki bo
v soboto dne 11. svečana 1911
v gostilni pri „Dachsu“ Florijanska ulica št. 33.
Godbo oskrbuje iamburaški zbor. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vljudno vabita
Ivan in Marija Dachs.
Sterni!
Zvezdna
Naznanilo preselitve.
Prodajna pisarna šentjanškega premogovnika se je preselila
v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca,
Križevniška ulica št. 8.
tkanina
z znamko repata zvezda je najboljše blago za obleke in perilo.
kot *io*anričko znamko
fiši
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
potovalna pisarna
Tovarna cementnih in glinastih iz
-	- delkov v Ilirski Bistrici -
Lepa prostorna
nova hiša
z njivo, stoječa ob glavni cesti, ki vodi iz Žirovnice na Bled se prav ceno proda. Pripravna je za vsako obrt, kakor tudi za letovišče.
Natančnejša pajasnila daje gosp. Ivan Soklič na Bregu, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne cevi, tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost je izborna.
Prodaja originalnih voznih listov („šifkart“) franzoske linije čez Havre v New»¥ork in nazaj.
Najnovejši In za vsako pisarno najpotrebnejši
Um in podgana KftfflS
2 in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5'20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L"Pr^c!r»h kleparski mojster, Dunaj XVII., ’	Blumengasse	štev.	60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-■.	...vozne in nagrobne svetilke, itd.
DIKTIRNI STROJ
Kdor si hoče čas in denar prihraniti, naj ne zamudi si nabavit ta stroj. Ceniki zastonj. Vsakomur na ogled pri
THE REX Co., Ljubljana,
Šelenburgova ulica 7.	.
Dobro idoča
trgovina
se takoj odda v najem.
Natančneje se poizve na Poljan-ski cesti št. 7, I. nad.
Kupi^se|dobro ohranjen
Stanje hranilnih
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
Sprejme se takoj zanesljiv, izobražen
novejše vrste.
Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Jutra".
milijonov kron
kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. Ih
POZOR!
za Ljubljano. Delo lahko brez predznanja, zaslužek dober in trajen. Pogoj: čedna pisava in znanje obeh dež. jezikov. Plača stalna in provizija. — Pismene prošnje naj se pošiljajo na »Prvo anončno pisarno" v Ljubljani Frančiškanska ulica 8.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva znamko
„U NIO N“
ker te ure so najbolj .trpežne in natančne, in ! se dobe pri
obrestuje hranilne vloge po čistih
urar iiftrgovec, Ljubljata
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union“ v Bieiu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti Itd. Ceniki zastonj In poštnine prosto.
fiskomptuje
Eskomptuje
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike! 600 kosov
samo K 4*20.
Krasno pozlačena prec. anker - ura z verižico, natančno idoča s triletno garancijo, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 kosi ff. žepnih robcev, 1 lep prstan z imit. dragim kamenom, 1 lepa eleg. garnitura ženskega nakitja, obstoji iz 1 krasnega koljeja iz orientalskih biserov, mod žensk, okraska s patent, zaklopko, 2 eleg. ženskih zapestnic, 1 par uhanov s patent, ka-velil, 1 krasno žepno toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par manš. gumbov, trigradno double zlato s patent, zaklopko, 1 zelo eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jour-predmeti, zelo zabavni za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznam ljub. pisem za
fospe in gospode, 2 dopis, predmeta in še nad 00 uporabnih predmetov, v hiši prepotrebnih. — Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo K 4-20. Razpošilja po povzetju ali proti predpošiljatvi zneska dunajska centralna razpošiljalnica P. Luat, Krakovo 481. NB.: Pri naročilu na dva zavoja se priloži prima angleška britev. Za neugajajoče se vrne denar.
trgovske menice.
trgovske menice.
Patent HLtLTSOIIEK.
Najboljše pokrivali je streli
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalogra.:
T. Koru, L(jubUana.
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Tovarniška znamka „IKO'
Tovarna vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
— Sprejema ss tudi les v žaganje na parni žagi. .
Lastna tovarna ur v Švici
r.iteftAid
Za točno in solidno delo se jamči Že rabjjeni vozovi se jem-
-	Ijejo v račun. ===
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino a dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližie okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti
L. Weiss, Dunaj n. Hofenedergasse 1.