Letnik LX, november 2021 Cena: 3,75 € Zveza za tehnicno kulturo Slovenijewww.zotks.si03 Poštnina placana po pogodbi Iz vsebine: Model zracnega colna Hakuna | Model vozila Smart fortwo | Adventni svecnik | Oglasna tablaKnjižna kazalka iz bakrene žice | Starodavna kraljevska igra iz Ura | Štoparica z LED-diodami | Mover 02Pticja krmilnica | Mozaik z motivom delfina | Cudežni pesek | Nakit iz odpadnih plastenk | Tribok Aktivnost in kraj dogajanja Šolsko RegijskoDržavnona državni ravnitekmovanje tekmovanje tekmovanje Tekmovanje iz logike, OŠTekmovanje iz logike, SŠ in študenti, Ljubljana Naravoslovje, Ljubljana Tekmovanje iz psihologije za SŠ Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja, OŠRacunalniški pokal Logo, vrtec Rogaška SlatinaRacunalniško tekmovanje “Z miško v svet” za OŠ NIS, OŠ Jela Janežica Škofja Loka Racunalniško tekmovanje “Z racunalniki skozi okna” za OŠ NIS,OŠ Jela Janežica Škofja LokaTekmovanje iz znanja biologije za dijakeFestival inovativnih tehnologij, Ljubljana Racunalniško programiranje (Informatika)Srecanje mladih raziskovalcev PomurjaSrecanje mladih raziskovalcev PodravjaDržavno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete, SŠ, LjubljanaSrecanje mladih tehnikov, OŠ NIS, LjubljanaTekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija obdelav materialov, Ljubljana Državno srecanje mladih raziskovalcev,Murska Sobota Državno tekmovanje v modelarstvuza osnovnošolce Tekmovanje mladih raziskovalcevEtnološke in kulinaricne znacilnosti Slovenije --18. 11. 202113. 1. 2022 17. 1. 202211. 3. 2022 6. 1. 2022 6. 1. 202220. 1. 2022januar 2022 (razlicno za posameznatekmovanja)13. 1. 2022-- 7. 3. 2022- - - - ----- 26. 3. 2022 (15 lokacij)- - --- -28. 3. 202225. 3. 2022 -14. 4. 2022 1. 4. 2022 razlicnoza posamezne regije 24. 5. 2022 - 6. 11. 20216. 11. 202122. 1. 202225. 3. 2022 7. 5. 202216. 4. 2022 10. 2. 2022 10. 2. 202219. 3. 20225. 3. 2022 12. 3. 2022-- 7. 5. 20226. 5. 2022 14. 5. 2022 16. 5. 2022 4. 6. 2022 22. 4. 2022 Podrobnejše podatke o prireditvah ZOTKS najdete na spletni strani:www.zotks.si/tekmovanja Timov objektiv Tribok – predhodnik sodobnega topništva V srednjem veku je bil svet neprimerno redkeje poseljen kot dandanes, vecina prebivalstva pa je živela na podeželju. Kljub temu je v naši zavesti podoba tistih casov sestavljena iz težko osvojljivih gradov, trdnjav in z visokimi obzidji zavaro­vanih mest, ki so pomenila moc, slavo ter bogastvo, zato so bila v vojnah prvi cilj nasprotnikov. Ti so za njihovo zavzetje upo­rabljali razlicne oblegovalne naprave, med katerimi je bil tudi tribok (fr. trébuchet) – katapultupodobna mehanska metalna naprava. A ceprav se na prvi pogled res zdita podobna, je raba v vojaške namene pravzaprav njuna edina skupna tocka. Kata-pult namrec deluje iz pretvorbe notranje (prožnostne) energije v kineticno, tribok pa potencialno energijo pretvori v kineticno. No, rezultat je v obeh primerih enak: napravi s precejšnjo hi-trostjo usmerita izstrelek proti obleganemu mestu. Tako kot številne druge naprave tudi tribok izvira iz Ki-tajske. »Odkrili«so ga v casu vojaških spopadov v 4. stoletjupr. n. š., po katerih je država dobila današnjo podobo. Med selitvami narodov v casu pozne antike se je z Avari razširil na Zahod. Uporabljali so ga Bizantinci, svoj vrh pa je uporaba tri­boka dosegla v 12. in 13. stoletju, ko je prišlo do epskega spo­pada med kršcanstvom in islamom za prevlado v Sveti deželi – današnjem Izraelu (slika 1). Kako pravzaprav deluje tribok? Na težkem in masivnem ogrodju, izdelanem pretežno iz lesa, po navadi okrepljenega s kovino, usnjem in vrvmi, je vodoravno namešcena os z rocico, dolgo lahko tudi 15 metrov. Na njenem krajšem delu je utež, za katero velja: kolikor težja je, toliko bolje. Nasprotni, daljši del oziroma roka pa se konca z zanko, oblikovano v praco, ki ob sprožitvi opiše dolgo krožnico (slika 2). V njeni najvišji tocki se izstrelek loci od prace in nadaljuje svojo pot proti cilju. Ve­lika utež se torej spusti po kratki poti navzdol, na drugi strani pa praca opravi izredno dolgo pot. (Poleg te razlicice je obsta­jala še ena, imenovana mangonel, ki je za »napenjanje« rocice zahtevala cloveško silo.) Uporabo triboka so do konca izpopol­nile križarske in muslimanske vojske med svojimi spopadi na Bližnjem vzhodu. Od tam se je njegova uporaba razširila nazaj v državo izvora – Kitajsko. Tribok je pomenil vrhunec srednjeveške oblegovalne tehni­ke. Njegova ucinkovita uporaba je obicajno pomenila tudi zma-go oziroma zavzetje cilja. Oblegana stran je tako morala na vse nacine prepreciti postavitev takšne vojaške naprave pred svo­jim obzidjem, saj so se le po tej poti mogli izogniti smrtonosnim kovinskim in kamnitim kroglam oziroma t. i. grškemu ognju v glinastih posodah. (Gre za mešanico petroleja in prahu živega apna, kise ob stiku z vodo vžge in ustvarja mocan plamen, ki ga jeskorajda nemogoce pogasiti.) Vcasih pa so napadalci upo­rabili trupla živali in celo ljudi, ki so umrli za kako nalezljivo boleznijo. Ta je potem nemalokrat zacela razsajati tudi v oble­ganem mestu in ga naposled prisilila k vdaji. Seveda je imel tribok tudi nekaj pomanjkljivosti. Že samo prevoz orjaške naprave po takratnih poteh je bil zahteven in na­ poren. Poleg tega je bilo treba poskrbeti za »strelivo« in imeti izurjeno posadko, ki je znala delati z napravo. Prav zaradi vsega naštetega je triboke v 15. stoletju zlagoma zacelo nadomešca-ti še precej zmogljivejše topništvo. Prvo veliko mesto, katerega obzidje so porušile topovske krogle, je bil leta 1453 današnji Is­tanbul (nekdaj Bizanc, Carigrad oziroma Konstantinopel). Obe strani sta uporabljali topove in triboke. Vendar je imela vojs­ka Mohameda II. Osvajalca vecje, številnejše in ucinkovitejše topove, ki so porazili kršcanske branitelje. Padec mesta je tako pomenil tudi konec te srednjeveške oblegovalne naprave. Janez Mihovec Uvodnik Matej Pavlic Spoštovane bralke in bralci! Pocasi se izteka leto, ki ga je pri nas na tehnicnem podrocju zaznamovalo kar nekaj pomembnih ok­roglih obletnic. Vendar tokratni uvodnik namenjam 70-letnici delovanja Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) – osrednje slovenske ustanove, katere dejav­nost je povezana tudi z revijo TIM, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let svojega obstoja. TMS je nastal s ciljem zbiranja, varovanja in razi­skovanja gradiva, povezanega z razvojem obrti in in-dustrije na slovenskih tleh. Ustanovljen je bil 3. ap­rila 1951, prve muzejske zbirke, ki so obravnavale gozdarstvo, lesarstvo in lovstvo, pa so bile za javnost odprte 25. oktobra 1953. Tudi dandanes je osrednje poslanstvo TMS zbiranje, ohranjanje in razstavlja­nje predmetov tehniške dedišcine – s poudarkom na proizvodih domacega znanja in tistih, ki so bistve-no vplivali na življenje Slovencev ali so kakor koli znacilni za naš prostor. Poleg tega skrbi za pregled nad stanjem premicne tehniške dedišcine na terenu in sodeluje s sorodnimi ustanovami pri izvajanju te naloge. Širi tehniško kulturo, popularizira znanost in tehniko ter predstavlja najnovejše domace in tuje razvojne dosežke. Tu so še raziskovanje zgodovine znanosti in tehnike, promocija Slovenije s predstav­ljanjem najvecjih dosežkov domacih raziskovalcev in tehnikov ter prikaz najuspešnejših slovenskih indu­strijskih panog. Ne nazadnje pa je ena izmed dejav­nosti TMS tudi proucevanje in spremljanje vplivov tehnološkega razvoja na cloveka in naravo ter širje­nje ekološke ozavešcenosti. Poleg osrednjega objekta, tj. nekdanjega kartuzi­janskega samostana v Bistri pri Vrhniki, ima muzej svoje razstavne prostore še v grašcini v Polhovem Gradcu, kjer je obnovljeni Muzejpošte in telekomu­nikacij, na gradu Bogenšperk pa sta slovenska geo­detska zbirka in Valvasorjeva graficna zbirka. Zbirke TMS so na ogled tudi v Muzeju Tomaža Godca, ogled-nem depoju v Soteski, Muzejski zbirki IMV in De-pojih državnih muzejev v Pivki, ki delujejo v okviru tamkajšnjega Parka vojaške zgodovine. V Bistri so na vec kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke s podrocij kmetijstva, cestnih vozil, vodnih pogonov, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva, pa tudi strojegradnje, robotike in medicinske tehnike. Ceprav medicinske predmete zbirajo že od sredine 50. let prejšnjega sto­letja, so jih na razstavi z naslovom Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomockijavnosti prvic predstavili prav letos. Vanjo so vkljuceni predmeti s podrocij kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije ter drugih vej me­dicine. V zbirki je do zdaj obdelanih 505 predmetov, vendar delo na tem podrocju še ni dokoncano. Junija letos so v Bistri odprli obcasno razstavo, namenjeno predstavitvi Gorenjeve tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, ki deluje že 50 let, od sredine oktobra pa si je mogoce ogledati ob­casno razstavo Tehnika za šport, na kateri se predsta­vljajo proizvajalci športne opreme za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi. Za bralce Tima je vsekakor zanimiva leta 2015 odprta razstava letalskih modelov in maket sloven-skih konstruktorjev. Eksponate je ustanovi podaril pilot in modelar Albin Novak.  Ekipa TMS, ki jo sestavlja enajst kustosov razno­vrstnih strok, od fizika do etnologinje, zgodovinarke, strojnika itn., restavratorji in konservatorji, sode­lavke, ki skrbijo za pedagoško-andragoške progra-me, vse podporne službe ter pri snovanju razstav in programov tudi zunanji strokovnjaki, si je zelo pri­zadevala, da bi na letošnji okrogli jubilej z razlicnimi dogodki privabila cim vec obiskovalcev, a jim je na-crte žal prekrižala epidemija covida-19, zaradi katere so morali vecino dogodkov v živo preseliti na splet (www.tms.si), kar pa navsezadnje niti ni tako slabo, saj si vsebine, ki ga zanimajo, tam zdaj lahko ogleda vsak – in to ob katerem koli casu. Fond TMS šteje vec kot 18.000 predmetov z raz­licnih podrocij znanosti in tehnike, a jih je od tega le manjši delež na ogled obiskovalcem stalnih in obcas­nih razstav, ostale pa hranijo v muzejskih depojih. Del slednjih je zdaj s fotografijo in osnovnimi podat­ki v digitalni obliki dostopen širšemu krogu obcin­stva na spletnih straneh muzeja. Pogled na del stalnerazstave letalskih modelovin maket slovenskih kon­struktorjev v Tehniškemmuzeju Slovenije v Bistripri Vrhniki (vir:TMS) Model zracnega colna Hakuna Matej Ogrinec Zracni colni (angl. airboat) so plovila z ravnim dnom, ki pod vodno crto nimajo propelerja ali krmi-la. Namenjena so namrec uporabi v mocvirnih oko- Slika 1 Angleškavojaška zracna colnav Mezopotamiji leta 1915 Slika 2 Prevažanje z zracnimicolni je za turisteveliko doživetje. Slika 3 Model zracnega colnamed poskusno vožnjo Slika 4 Vsi sestavni deli modela ljih ter na obmocjih z veliko trsja v plitvi vodi, kot je na primer Florida, zato so tam še posebno pogosta. Poganja jih velik letalski propeler na osi motorja, namešcenega na zadnjem delu širokega, plošcatega trupa. Za propelerjem je pritrjeno navpicno krmilo, ki ga pilot po navadi premika z vzvodom ob sedežu. Zracni colni nimajo zavor in se obicajno ne morejo premikati vzvratno, zato se njihovo upravljanje pre­cej razlikuje od vodenja obicajnih motornih colnov, kar velja tudi za modele teh plovil. Prvi zracni coln naj bi leta 1905 v Kanadi izdelal ameriški znanstvenik, izumitelj, inženir in inovator Alexander Graham Bell, veliko bolj znan po izumu telefona. Santos Dumont, brazilski pionir letalstva, je leta 1907 zgradil podobno plovilo, podobno spla­vu. Isto leto sta svojo razlicico predstavila tudi fran­coska pionirja letalstva, brata Tellier. Prvic je zrac­ne colne v vojaških operacijah uporabila angleška vojska v prvi svetovni vojni med spopadi na Bližnjem vzhodu (slika 1). Sredi 20. let prejšnjega stoletja so prišli v prodajo prvi airboati za civilno rabo, desetlet­je pozneje pa so njihove prednosti zaceli s pridom iz­korišcati predvsem na Floridi, in sicer pri zašciti ter ohranjanju populacij ptic in drugih živali. Do prve zares obsežne uporabe tovrstnih prometnih sredstev je prišlo med drugo svetovno vojno, ko so Sovjeti na tisoce t. i. aerosletov izkorišcali kot tovorna in oseb­na vozila v ledenih sibirskih zimah ter tamkajšnjih blatnih in zamocvirjenih predelih v casu taljenja snega. Dandanes zracni colni prednjacijo v civilni rabi – najvec za ribolov in turizem (slika 2), poleg ZDA ter Rusije pa jih proizvajajo tudi v Italiji, Finski, Japonski, Avstraliji, Franciji in še kje. V tem prispevku je predstavljena gradnja po­manjšanega modela takšnega plovila (slika 3). Primeren je za modelarje, ki že imajo nekaj izku­šenj z obdelavo lesa in radijsko vodenimi modeli. Za upravljanje zadostuje dvokanalna RV-naprava, s katero spreminjamo število vrtljajev pogonskega elektromotorja in krmilimo servomehanizem za pre­mikanje smernika. Model zracnega colna je mogo-ce izdelati v veliko razlicnih izvedenkah in merilih. Nekateri graditelji za njihov pogon uporabljajo tudi motorje z notranjim zgorevanjem. Sestavni deli in lepila Vsi leseni sestavni deli modela so iz 4 mm debele topolove vezaneplošce (slika 4). Lahko jih izžaga-mo sami z modelarsko rezljaco ali nam jih v kakem podjetju, kot je npr. GB Tech iz Kamnika (gb-tech.si), izrežejo z laserjem. Sestavne dele lepimo z Mekolom in sekundnim lepilom, ki ju izdeluje Mitol. Pri leplje­nju prozorne kabine na njen nosilec lahko uporabi-mo tudi aktivator sekundnega lepila. Za spoje, kjer so velike zracne reže med površinami, se najbolje ob-nese mešanica sekundnega lepila in sode bikarbone. Slednja deluje kot polnilo, ki zapolni vrzeli med se­stavnimi deli. Izdelava ogrodja kabine Za sestavljanje lesenega ogrodja kabine mora-mo zagotoviti ravno delovno površino (slika 5). Ce bomo za lepljenje uporabili redko sekundno lepilo, ga nanesemo na spoje, da se vpije vanje. Ko se spo­ji posušijo, lepilo nanesemo še na njihovo zunanjo stran (slika 6). Pri uporabi belega lepila za les je po­stopek nekoliko drugacen, saj moramo lepilo nanesti na sticne površine, preden sestavne dele staknemo skupaj. Prvo rebro ogrodja kabine na osušenem zlep­ku poševno posnamemo z brusilnim papirjem, da se druga stranica natancno prilega zgornji stranici (sli­ka 7). Tudi drugo rebro nosu moramo obrusiti pod kotom, da lepo sede med zgornji stranici (slika 8). Ko na vrh nosilca za motor pritrdimo še zadnje rebro, je sestavljanje ogrodja kabine koncano (slika 9). Na smerno krmilo nataknemo tri držala in jih za­lepimo (slika 10). Pokoncna nosilca smernega krmi-la sestavimo in zlepimo tako, da sta luknjici v vodo­ravnih rebrih (slika 11) natancno druga nad drugo, kar preverimo s kotnikom. Slika 5 Ogrodje kabinehitro dobivakoncno obliko. Slika 6 Uporaba sekundnega lepilazelo pospeši gradnjo. Slika 7 Brušenje prvega rebra Slika 8 Brušenje drugega rebraza boljši stik Slika 9 Namešceno zadnje rebronad motorjem Slika 10 Montaža nosilcevsmernega krmilaje zelo preprosta. Slika 11 Nosilec smernega krmilaima samo štirisestavne dele. Slika 12 Tridelni podstavek kabineuporabimo pri brušenjušablone za plasticni pokrovkabine. Slika 13 Vidni podaljški kalupaza kabino Slika 14 Izdelava pokrovaza kabino v napraviza vakuumiranje Slika 15 Oblikovanje trupa iz30 mm debelega kosastirodura Slika 16 Zaradi lažjega bocnegadrsenja modela moramorobove trupa na spodnjistrani nekolikoposneti. Izdelava pokrova kabine in trupa Zaradi privlacnejšega videza modela sem predvi­del prozoren pokrov kabine, njeno dno pa je sesta­vljeno iz treh lesenih delov (slika 12), ki jih zlepimo z mešanico sekundnega lepila in sode bikarbone. Sam sem pokrov kabine izdelal s pomocjo tehnike vakuumskega oblikovanja (angl. vacuum forming), ki zahteva posebno orodje in pripomocke. (Kdor teh stvari nima, pokrov kabine lahko z uporabo vre­le vode naredi iz plastenke za pijaco.) Kalup sem izdelal iz kosa stirodura, ki sem ga zbrusil v obliko kabine. Ker leži na lesenem nosilcu, ki se uporab­lja kot šablona, mu moramo s kosi 10 mm debelega stirodura podaljšati rob za nanos lepila. Uporabimo Mitopur (slika 13). Vrzeli med posameznimi deli ka­ lupa sem zapolnil kar z mešanico mavca in vode, saj jedke snovi povzrocijo razjedanje stirodura. Po kon-canem brušenju sem kalup namestil na vakuumsko mizo in prek njega položil folijo, da sem dobil pokrov kabine (slika 14). Trup oziroma drsno ploskev zracnega colna iz­delamo kar iz 250 Ś 520 mm velikega kosa 30 mm debelega stirodura. Grobo obliko izrežemo z ostrim modelarskim nožem, dokoncno obliko pa dobimo z uporabo brusilnega papirja (slika 15). Trup ne sme imeti ostrih kotov (slika 16), da se nam model med bocnim drsenjem ne bi prevrnil. Zaradi njegove bolj­še obstojnosti ga je priporocljivo zašcititi s slojem epoksidne smole in steklene tkanine. Barvanje modela Vse površine modela obdelamo z brusilnim pa-pirjem zrnavosti 80 in nanje nanesemo kit v pršilki (slika 17). Ko se posuši, površine znova obrusimo, tokrat s finejšim brusilnim papirjem zrnavosti 150. Vecje nepravilnosti popravimo z dvokomponentnim poliestrskim kitom za avtomobile. Temu sledijo še zadnji nanos kita v pršilki, brušenje z brusilnim pa-pirjem zrnavosti 360 in na koncu barvanje modela z želeno barvo. Sklepno sestavljanje in vožnja modela Za pogon modela sem uporabil brezkrtacni elek­tromotor Emax CF2822, ki vrti letalski vijak 8 Ś 5 palcev, smernik pa premika 14-gramski servomeha­nizem s kovinskimi zobniki (slika 18). Skozi smer-no krmilo in njegov nosilec sem pritrdil os iz jekle­ne varilne palice debeline 2 mm, servomehanizem in smerno krmilo pa sem povezal s košckom 1 mm debele žice (slika 19). Na trup z Mitopurjem nalepi-mo ogrodje kabine (slika 20) ter vanj vstavimo po­gonski akumulator 2S kapacitete 2200 mAh in RV-sprejemnik (slika 21). Slika 17 Kitanje nepravilnosti na površini Slika 18 Položaj motorjain servomehanizma Slika 19 Povezava servomehanizmain smernega krmila Slika 20 Ogrodje kabinemed sušenjem lepilacvrsto pritrdimona trup. Slika 21 V trupu je dovolj prostoraza vso elektroniko. Pred prvo vožnjo je treba preveriti, ali se smer­nik pravilno odziva na naše ukaze prek RV-naprave. Model položimo v vodo in pocasi povecujemo števi-lo vrtljajev pogonskega motorja. Ce smo bili pri delu natancni, naš zracni coln lepo drsi po vodni gladini (sliki 22 in 23).Nekaj vaje zahteva le zavijanje, saj model zaradi zracnega toka, ki nastaja zaradi veli­kega smernega krmila, ne zavija kot navadni colni s krmilom pod vodno gladino, ampak bocno drsi. In še opozorilo: pri spušcanju modela pazite na prste, saj je letalski vijak nezašciten in vsako nepaz­ljivo poseganje v njegovo obmocje delovanja lahko privede do poškodb! STO IN ENA MAKETA Konec leta 2016 je izšla knjiga Sto in ena maketa, katere avtor je Peter Ogorelec, upokojeni arhitekt in vrhunski maketar. V njej je predstavljenih okoli sedemdeset maket, vecinoma stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb, sosesk in urbanisticnih zasnov, pri snovanju katerih je avtor sodeloval kot arhitekt ali so bile izdelane po narocilu. Njihovi narocniki so bila razlicna podjetja, ki so se ukvarjala s projektiranjem in inženiringom, gradnjo in prodajo, med katerimi so bili tudi projektanti, zasebni narocniki, muzeji in druge ustanove. Mnoge od teh arhitekturnih zamisli so docakale dejansko realizacijo, nekatere pa so ostale zgolj kot pricevanje o idejah in zamislih nekega casa, upodobljenih v miniaturi. Zadnja leta se avtor ljubiteljsko posveca ladijskemu maketarstvu, in sicer gradnji delujocih modelov, predvsem plovil Slovenske vojske, ki jih izdelal kot prvi pri nas in so prav tako zastopana v tej knjigi. Knjiga Sto in ena maketa, katere sozaložnik je ZOTKS, bo dragocen pripomocek za vse tiste, ki se odpravljajo na pota tehnicnega ustvarjanja in natancnega upodabljanja objektov v pomanjšanem merilu, mladim pa izziv za udejstvovanje na podrocjih, ki spodbujajo razvijanje rocnih spretno sti. Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da gre tudi za dokument posebnega pomena za ohranja nje slovenske tehnicne kulturne dedišcine. Narocila sprejemamo po e-pošti: info@zotks.si telefonu: (01) 25 13 743 Zveza za tehnicno kulturo Slovenije Zaloška 65, p. p. 2803 1000 Ljubljana Model vozila Smart fortwo Domen Z. Novak in Matej Pavlic Dvosedežno vozilce Smart fortwo ima tako zna-cilno obliko, da jo brez težav prepoznamo tudi, ce gre za zelo pomanjšan in stiliziran modelcek iz masivne­ga lesa (slika 1). Ta je zaradi svoje trdnosti prime-ren kot igraca, ce je izdelan iz enakomerno rašcene bukovine oziroma hrastovine ali celo iz kakšne ekso­ticne drevesne vrste, pa je lahko tudi zelo lep okras. Gradivo • 200 Ś 100 mm velik kos 50 mm debelega ploha poljubne vrste lesa (za karoserijo), • 60 Ś 120 mm velik kos 15 mm debele dešcice (za sprednji kolesi), • 60 Ś 120 mm velik kos 20 mm debele dešcice (za zadnji kolesi), • 190 mm dolg kos lesene palicice s premerom 8 mm (za osi koles), • štiri podložke M 8 Ś 20 (za distancnike koles). Orodje in pripomocki Za izdelavo boste potrebovali elektricni namiz­ni vrtalni stroj, vbodno žago ali elektricno rezljaco, spiralna svedra s premerom 8 in 9 mm, komplet kronskih žag, kljuc za oljni filter ali kakšno drugo primerno orodje za trdno držanje obdelovanca med brušenjem, brusilni papir razlicnih zrnavosti ter co­pic in sredstvo za zašcito lesa. Da bi lažje obdelali kolesa, pripravite tudi daljši vijak M8 z dvema pod-ložkama in maticama. Izdelava Na kos poskobljanega ploha narišite 115 Ś 85 mm velik pravokotnik, ki ponazarja karoserijo mo-dela (1), ter se ob tem izogibajte razpokam, grcam in drugim nepravilnostim v lesu. Da bi dobili obris karoserije, izžaganemu kosu pod ustreznim kotom odžagajte sprednji in zadnji klinasti del, kot je prika­zano na nacrtu. Kdor si bo pomagal s celilno oziroma zajeralno elektricno žago, ki omogocata žaganje pod poljubnim kotom, naj sprednji kot nastavi na 15° in zadnjega na 45°. Nato na izžagani kos lesa prenesite še središce kroga, ki ga izžagate s kronsko žago s pre­merom 50 mm (ali temu najbližjo mero). Zaokrože­ni prehod med vetrobranskim steklom in sprednjim delom vozila je najlažje narediti s tracno žago, gre pa seveda tudi z elektricno vbodno žago ali s tracnim oziroma kolutnim brusilnikom. Manjkata še luknji za osi koles, ki morata biti med sabo oddaljeni 70 mm in od spodnjega roba karoserije 15 mm. Izvrtajte ju z 9-milimetrskim spiralnim svedrom, obdelova­nec pa med vrtanjem podložite z odpadnim kosom tršega lesa, da se izognete raztrganim robovom lu­kenj. Zdaj lahko vse zunanje robove karoserije in tudi robove izvrtine na sredini, ki ponazarja kabino vozi-la, narahlo zaokrožite z brusilnim papirjem. Kolesa (4 in 5) naredite iz dešcic debeline 15 in 20 mm. Spet uporabite kronsko žago s premerom 50 mm (ali temu najbližjo mero); (slika 2). Ce ima vaš vodilni sveder na kronski žagi premer 6 mm, morate luknje na sredini koles povecati na 8 mm, da jih boste lahko dokoncno obdelali in pozneje nataknili na osi. Slika 1 Izdelka na sliki staiz ostankov hrastovegain smrekovega lesa. Merena nacrtu so informativnein jih je po debelini mogocenekoliko prilagoditirazpoložljivemu gradivu. Slika 2 Kolesa vrtajte samo do polovice debeline obdelo­ vanca,nato pa ga obrnitein z druge strani dokon-cajte vrtanje.Tako kolesazagotovo ne bodo imelaraztrganih robov. Slika 3 Pripomocekza brušenje koles Pameten za dva Med bralci Tima najbrž ni nikogar,ki še nikoli ne bividel smarta – prikupnega avtomobilcka za dve osebi,sajvozijo tudi po naših cestah.Njihova zgodovina sega v zgo­dnja 90.leta prejšnjega stoletja,ko sta švicarsko urarskopodjetje Swatch in nemška avtomobilska tovarna Vol­kswagen na pobudo poslovneža Nicolasa Hayeka zacelarazmišljati o proizvodnji mikrovozil z elektricnim ali hi-bridnim pogonom,namenjenih uporabi v velikih mestih. Ker pa stvar nikakor ni stekla,se je Hayekobrnil nanemško avtomobilsko podjetje Mercedes– in leto 1994pomeni rojstvo blagovne znamke Smart.Njeno ime izhajaiz zacetnic podjetij Swatch in Mercedes ter angleške bese­de za umetnost:S-M-ART. Prve modele vozil Smart fortwo (kar v slovenskemprevodu pomeni »pameten za dva«) so kupcem uradnopredstavili leta 1997 v Frankfurtu (slika A)in leto poznejena pariškem avtomobilskem salonu.Leta 2006 sta sledilidruga in leta 2014 tretja generacija dvosedežnih smartov,ki se jim je pridružila še štirivratna razlicica Smart forfour.Ta ima enako podvozje in enake motorje kot tretja genera-cija Renaultovih twingov ter jo izdelujejo v novomeškemRevozu.Modele fortwo sicer izdelujejo v francoski tovarniv Hambachu.Med vec poznejšimi razlicicami je vsekakornekaj posebnega kabrioletna,ki so jo prvic prikazali leta2016 (slika B). Dosedanji dvosedežni smarti so dolgi 2,7,široki 1,9 invisoki 1,6 m,zato se z njimi ni težko prebijati skozi mestnipromet in najti primerno parkirno mesto,kvecji okret­nosti pa pomembno prispeva tudi njihov obracalni krog,ki je manjši od sedem metrov. Zaradi prizadevanj za cim manj izpustov strupenihplinov v ozracje so že doslej obstajale tudi elektricne razli-cice vseh treh generacij in Smart fortwo je bil prvi elektric­ni avtomobil, ki je bil naprodaj v Evropi (www.smart.com/ si). Smart, hcerinska družba Daimler AG,za prihodnje letonapovedujejo prihod nove generacije povsem elektricnihsmartov,ki bo prinesla celo vrsto izpopolnitev in novosti.Zasnovali so jo pri Mercedesu,izdeloval pa jih bo kitajskiavtomobilski gigant Geely Automobile Group Co.,Ltd.Navoljo naj bi bilo vec razlicnih modelov,zaceli pa bodo skompaktnim SUV-jem (slika C). Adventni svecnik Tine Rant Advent (lat. adventus = prihod) je po katoliškem koledarju obdobje, ki se zacne cetrto nedeljo pred božicem in konca na sveti vecer. Kot pove že ime, je namenjen pricakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva. Zunanji znak adventa je venec s štirimi sve-cami, ki ponazarjajo posamezne adventne nedelje. Na prvo prižgemo eno sveco, na drugo dve, na tretjo tri in na cetrto vse štiri. Venec pogosto nadomešca adventni svecnik s prav tako štirimi svecami. In ker je letos prva adventna nedelja, s katero se uradno zacne novo liturgicno leto, 27. novembra, imate še dovolj casa za izdelavo prav posebnega adventnega svecnika, s katerim si boste polepšali predpraznicni cas, lahko pa ga tudi komu podarite. Gradivo Izdelek je iz 50 Ś 70 Ś 270 mm velikega kosa su­hega lesa poljubne vrste, ki mora biti poskobljan. Po-leg tega potrebujete še košcek 5 mm debele vezane plošce, 66 mm dolgo bukovo palcico premera 8 mm, tri široke kovinske podložke M8 Ś 25, ki naj ne bodo debelejše od 2 mm, štiri obicajne cajne svecke pre­mera najvec 39 mm in višine 17 mm, nekaj kapljic lepila in poljubno sredstvo za zašcito lesa, najbolje brezbarvni akrilni lak oziroma naravno olje ali vosek za les. Orodje in pripomocki Od orodja si pripravite risalno orodje, tracno oziroma vbodno žago s finimi zobci, namizni vrtal­ni stroj s strojnim primežem za vpetje obdelovanca, spiralni sveder Ű 8 mm za les, Forstnerjev sveder s premerom 40 mm, kakršen se uporablja za izrezova­nje grc, fino rašpo, brusilni papir razlicnih zrnavosti (oziroma elektricni brusilnik), modelarsko rezljaco s podložno mizico in manjši copic oziroma krpico za nanašanje zašcitnega sredstva na izdelani svecnik. Izdelava Na kos lesa z risbe prenesite stranski ris, s katere­ga je vidna velikost zgornjih treh segmentov svecni­ka v obliki crke L. Vedno žagajte tik ob crtah in bodi­te pri tem kar se da natancni. Na nacrtu so navpicni presledki med segmenti široki 5 mm, da omogocajo njihovo vrtenje okoli osi, vodoravni presledki pa so široki 2 mm, kar ustreza debelini listov tracne ozi­roma vbodne žage, nekaj »rezerve« pa ostane še za obdelovanje s fino rašpo in brusilnim papirjem. Vrtanje lukenj za cajne svecke zahteva veliko na­tancnosti. Najprej na vseh štirih segmentih 25 mm od konca oznacite središce izvrtin in ob strani še nji­hovo globino 17 mm. To je potrebno zato, da boste na vrtalnem stroju za vsak segment posebej lahko do milimetra natancno nastavili ustrezno globino vrta­nja s Forstnerjevim svedrom. Obdelovanec morate obvezno trdno vpeti v strojni primež, tega pa pritrdi-ti na vrtalno mizo, da preprecite njegovo premikanje med delom. Vrtajte postopoma in brez prevelikega pritiska, da bodo luknje enakomerne in na pravih mestih. Ostalo je še vrtanje 8-milimetrskih lukenj za os na nasprotni strani segmentov, ki so od njihovega konca prav tako oddaljene 25 mm. Spodnje tri seg­mente prevrtajte skoz in skoz, pri zgornjem pa naj luknja – merjeno od spodaj navzgor – sega natancno 12 mm globoko.Vanjo boste pred sklepnim sestav­ljanjem zalepili 66 mm dolg kos bukove palicice s premerom 8 mm in na njen spodnji konec kolobar s premerom 36 mm, ki ga izžagate iz 5 mm debele vezane plošce. 70 50 17 17 Sledi obdelovanje vseh robov in površin segmen­tov s finim brusilnim papirjem, ki izdelku zelo po­lepša videz. Kot je bilo že omenjeno, je na svecnik priporocljivo nanesti poljubno zašcitno sredstvo za les. Ce ste uporabili kvader z lepimi, enakomernimi letnicami (sliki 1 in 5), ali pa – ravno nasprotno – takšnega, ki imav strukturi kakšno posebnost (slike 2–4), potem bo izdelek veliko lepši, ce ga boste po­barvali z brezbarvnim lakom, po možnosti akrilnim, ki se hitro suši in nima mocnega vonja. Še naravnejši ucinek boste dosegli z olji in voski za les, ki dodatno poudarijo rastí v lesu. S sklepnim sestavljanjem ni veliko dela. Najvecji segment z zgornjo stranjo, obrnjeno navzdol, položi­te na delovno površino, ki jo zašcitite s papirjem, da ga ne bi opraskali. V luknjo s premerom 8 mm kanite kapljico mizarskega lepila in vanjo do konca potisni­te os. Nanjo nato po vrsti nataknite podložko, drugi najvecji segment, še eno podložko, tretji segment, tretjo podložko in še zadnji segment, ki je raven. Ce ste bili pri vrtanju natancni, mora iz njega štrle-ti še ravno toliko osi, da nanjo lahko nataknete in s kapljico lepila utrdite kolobar iz vezane plošce. Pri tem pazite, da lepilo ne stece pregloboko in tako do-seže spodnji segment, saj ga sicer ga ne boste mogli obracati. Izdelani svecnik postavite na mizo in segmente opremite s cajnimi sveckami. Na prvo adventno ne­deljo prižgete samo eno (slika 2), nato pa vsak teden eno vec. Segmente lahko razporedite pahljacasto (slike 1 in 3–5) ali jih zavrtite v kak drug položaj. Pri tem morate seveda zelo paziti, da se zgornji segment nikoli prevec ne približa plamenusvecke v spodnjem segmentu, saj lahko pride do požara! Maketa ozkotirne železnice (3. del) Vojko Travner Osnovno plošco in nivojske plošce iz stirodura,kisestavljajo razlicno dvignjene dele pokrajine,že ima-mo,manjka pa še povezava med 2.in 3.delom makete. Most Da bi prevoz peska in kamenja iz kamnoloma (K)do presipne postaje za pesek(P) na nasprotni stranimakete potekal nemoteno,je cez cestni usek med de­loma 2 in 3 treba postaviti železniški most (M);(sli­ke 2, 15, 17 in 18).Njegova dolžina med izrezanimautoroma na obeh straneh globeli (slika 19) je 95 mm (slika 22).Zamislil sem si preprosto leseno konstruk­cijo s podpornimi stebri (slika 23),za izdelavo katerebomo potrebovali približno 50 cm dolg kos smrekoveletvice s prerezom 5 Ś 2 mm,približno 30 cm dolg kossmrekove letvice s prerezom 3 Ś 3 mm,18 Ś 22cm ve­likkos 3mm debele podložne plošce za laminat,nekajlesenih palicic za nabodala, akrilni kit za les,belo mi-zarsko lepilo in lepilo Neostik. Konstrukcija mostu je prikazana na risbi 24.Zaprecne deske (A)na mostu iz smrekove letvice 5 Ś 2mm nažagamo 19 kosov dolžine 24–25 mm;ni namrecnujno,da so vse popolnoma enake.Vzdolžna nosilca (B) imata prerez 3Ś 3 mm in sta dolga 10 cm,za pod-porne stebre (2 Ś D,1 Ś E in 1 Ś F)pa uporabimo karokrogle palicice za nabodala – zelo prirocno in poceni.Kot je vidno na risbi,so stebri D in E lahko nekolikodaljši,da jih bomo pozneje lahko zalepili v 3–4 mmgloboke luknje,izvrtane v osnovni plošci (slika 27).Tudi tri 22 mm dolge precne podpore C imajo prerez3 Ś 3 mm;ena povezuje stebre D in E,preostali dve pabomo po potrebi uporabili za zapolnitev prevelikih iz­rezov v stiroduru na skrajnih koncih mostu. Na papir narišemo skico podpore mostu v merilu 1 :1 in jo z lepilnim trakom nalepimo na kosstirodura,da bomo vanj lahko zabadali bucike,s katerimi bomoposamezne elemente podpore mostu pritrdili na skico(slika 25).Na sticna mesta nanesemo lepilo in pusti-mo toliko casa,da se posuši,nato pa ogrodje odstrani-mo s papirne podlage (slika 26). Površino mostu pobarvamo s sivo akrilno barvo.Oporno ogrodje zaradi poteka makadamske ceste podmostom ne sme biti na sredini,ampakga je treba po­makniti nekoliko proti poševnemu pobocju (slika 27). Pred montažo cesar koli na maketo moramo po­barvati tudi osnovno plošco in iz stirodura narejenopodlago za pokrajino.Zelo primerna je bela osnovnabarva Jub Takril,ki se uporablja za pleskanje sten indobro prekriva podlago.Nanjo je mogoce brez težavnanašati druge barve,kit,lepila in še kaj,za njeno na­našanje pa je najbolje uporabiti 4–5 cm širokcopic zdolgimi dlakami. Nasliki 28 sta z rdeco oznaceni vzdolžni odprtini,namenjeni natancni postavitvi mostu oz.poravnavi ssimetralo proge,ki jo preverimo tako,da na most za-casno položimo kos tira in ga pritrdimo z bucikami(slika 29).Ko smo zadovoljni s položajem mostu,tirodstranimo in z akrilnim kitom za les,ki mu dodamonekoliko vode,zapolnimo vzdolžni odprtini. Pobarva-mo in postaramo ves most,nato pa se lotimo obdelavepobocij na njegovi levi in desni ter cestišca pod njim.Skalovje ponazorimo z brazdami,vboklinami,izbok­linami ipd.,ki jih naredimo z ostrim nožem.Osnovnabarva za skalovje je bela,brazde in razpoke pa osenci-mo s temno sivo barvo.Na koncu vse skalovje s tršimcopicem,z dolgimi in ne premocnimi potezami pre­mažemo še enkrat,tokrat z napol suho zelo svetlo sivobarvo (slika 30).Za vse te detajle so primerne akrilnebarve (npr.Vallejo,Tamiya, Hobby Acrylic),pa tuditempere in vcasih emajli.Pri njihovem redcenju si po­magamo s poskušanjem. Pasmakadamske ceste,ki poteka skozi usekpodmostom in se nadaljuje cez normalnotirno progo,izre­žemo iz 3 mm debele plošce izoflora (gladki del morabiti obrnjen navzgor) in ga posujemo s finim pes­kom (sliki 30 in 31).Pasob cesti premažemo z rjavotemeljno barvo in uporabimo travnati posip.Lahko seodlocimo za izdelke proizvajalcev Noch ali Bush ozi­roma posip naredimo sami, kot je bilo opisano v vecprispevkih v lanskem letniku Tima. Preden izdelamo tirno gredo,tj.nasutje peska medželezniškimi pragovi in na obeh straneh proge,mora-mo postarati tire.Zbucikami jih zacasno pritrdimo nakos plošce stirodura (slika 32).Zmešanjem rdece intemno rjave akrilne barve bomo dobili odtenek,ki jenajbližje pravi rji.Nic za to,ce bo tu in tam obarvantudi železniški prag,saj bo te manjše napake dobroprekrila tirna greda s peskom. Za nanašanje barveuporabimo mehakcopic.Seveda smemo pobarvatisamo stranice tirov,zgornji ustroj pa mora biti popol­noma brez barve,sicer ne bo pretoka elektrike s tirovdo motorja v lokomotivi.Ce bo na zgornji ustroj vse­eno zašlo kaj barve,jo preprosto odstranimo skošc­kom trdega lesa – nikakor pa ne z brusilnim papirjem ali celo s pilo! Izkušnje kažejo,da je kretnice bolje do­koncno pobarvati,ko so že pritrjene na podlago. Nasliki 33 so vidne deske med tiri na odsekunormalnotirne proge H0,ki vozilom omogocajo lažjepreckanje.Narejene so iz 1 mm debele balse,pobar-vane in postarane.Vzdolž njih sta na obeh stranehše ukrivljena tira,za katera lahko uporabimo kostirasistema N (ti so nižji od tirov H0),ki smo mu odstra­nili pragove.Tirnici na obeh koncih malce ukrivimonavznoter in robove posnamemo s fino pilo. V naslednjem Timu se bomo posvetili koncnemuoblikovanju pokrajine, predstavitvi gradiv za posipa­nje in izdelavi še nekaterih detajlov na maketi. Matej Pavlic Knjižna kazalka ali tudi bralno znamenje (angl.bookmark,nem. das Lesezeichen)je po navadi ozekin tanekpredmet,ki se uporablja za oznacevanjestrani knjige in omogoca bralcu, da se brez težav vrnena želeno stran.Najpreprostejša oblika kazalke je karprst (slika 1),ki je pac vedno pri roki,vendar pa jeuporaben samo za krajši cas, saj ga ne moremo imetiv knjigi vso noc ...Zato so v preteklosti nastale razlic­ne izvedbe kazalkiz tršega papirja ali kartona,usnja,izvezenih ali svilenih trakov,klobucevine,blaga,žice,lesa, plastike, vinila,zlata, srebra in podobnihdragocenih materialov;nekatere posebno imenitneso okrašene celo z dragimi kamni.V tem prispevkuje prikazana izdelava malce neobicajne kazalke izbakrene žice (slika 2). Gradivo in orodje Baker je rjavordeca kovina,ki so jo znali obdelo­vati že v davni preteklosti.V anticni Grciji so mu reklichalkos,v rimskih casih pa aes Cyprium.Odtod tudilatinsko ime cuprum,iz katerega izvira tudi kemijskisimbol za baker: Cu.Najstarejši najdeni bakreni iz­delki so iz okoli leta 8700 pr.n. š.,pozneje pa so našipredniki iz te kovine zelo veliko izdelovali nakit,orod­je in orožje (slika 3). Zato se obdobje v prazgodovini,ki je trajalo od okoli 4000 do 2300 let pr. n.št.,ime­nuje bakrena doba.Baker je razmeroma mehak,zatoga ni težko oblikovati.To njegovo lastnost bomo s pri­dom uporabili tudi pri našem izdelku, ki je narejen izbakrene žice s prerezom 1,5 mm2,kakršne v elektroin­dustriji in elektricnih napeljavah porabijo velikanskekolicine,saj je baker izredno dober prevodnik(takojza srebrom).Ce komu ne bo uspelo dobiti nekaj odpa­dnih kosov,takšne vodnike prodajajo v vseh gradbe­nih centrih,v hobijskih trgovinah pa so na voljo vec-metrski zvitki žice iz bakra in medenine,ki je debela1 oziroma 1,2 mm ter se uporablja za izdelavo nakita. Od pripomockov bomo potrebovali list papirja,svincnik,radirko,debelejši flomaster in podlago zarezanje, od orodja pa oster modelarski nož,okrogle inplošcate konicaste klešce, klešce šcipalke ali kombi­nirke,kladivo in primež.Da bi izdelekcim dlje ohra-nil znacilno rdeckastozlato barvo, ga bomo zašcitili zbrezbarvnim akrilnim premazom ali lakom (za lase)v pršilki. Izdelava V trgovini kupljeni izolirani bakreni vodnik je po navadi zvit v kolobar; ko ga odvijemo, je enakomer-no raven. Ce pa bomo izdelek naredili iz odpadnega kosa, ga bomo verjetno morali najprej poravnati. To najlažje storimo tako, da ga veckrat ne premocno stis­nemo med celjusti vecjega primeža. Obenem ga po­stopno premikamo od enega konca proti drugemu in obracamo, da odpravimo vse neravnine. Poravnani Slika 2 Elegantna knjižna kazalkaiz bakrene žice z motivomlista deteljice Slika 3 Leta 1991 so v ÖtztalskihAlpah v Avstriji ob mejiz Italijo odkrili 5300 letstaro, vendar izvrstnoohranjeno mumijo ledeno­dobnega lovca in pastirja.Med njegovo opremo jebila tudi bakrena sekirana sliki.Vec na: www.icemanphotoscan.eu Zgodovina knjižnih kazalk je tesno povezana z razvo­jem knjig. Najstarejše kazalke iz papirusa in usnja so našli v srednjeveških samostanskih knjižnicah, tocneje v inkunabulah (prvih tiskanih knjigah pred letom 1500). Ob koncu 16. stoletja so bile priljublje­ ne kazalke v obliki drobnih trakov ali košckov vrvice, všitih na vrhu hrbta knjige, od 18.do 19. stoletja pa so v glavnem uporabljali pletene trakove (slika A), kakršne še dandanes vidimo v trdo vezanih knjigah, beležkah ali rokovnikih. Po letu 1880 so kazalke iz svile zacele nadomešcati tiskane kazalke iz trdega pa-pirja ali kartona (slika B). Tudi dandanes založniki, kos vodnika nato položimo na podlago za rezanje, z ostrim nožem previdno po sredini zarežemo plastic­no izolacijo in jo snamemo (slika 4). Na kos papirja s svincnikom narišemo motiv in ga popravljamo toliko casa, dokler nismo z njim po­polnoma zadovoljni. Crto, ki seveda ne sme biti ni­kjer prekinjena, prevlecemo z debelejšim floma­strom, s cimer smo dobili predlogo za oblikovanje žice (slika 5). Z okroglimi konicastimi klešcami na­redimo zacetno zanko (slika 6),nato pa nadaljuje-mo z oblikovanjem listov. Uporabimo tiste klešce, ki nam omogocajo najlažje delo, obliko izdelka pa ves cas primerjamo z risbo na papirju (slika 7). Knjižno kazalko na koncu položimo na ravno kovinsko podlago in na obeh straneh enakomerno splošcimo z rahlimi udarci kladiva (slika 8). Ker se je izdelek med tem postopkom nekoliko skrivil, ga znova nekajkrat narahlo stisnemo med celjusti pri­meža (slika 9), nato pa ga polakiramo ali popršimo z lakom za lase, da preprecimo njegovo oksidacijo. Za ta namen ga obesimo na sukanec, da se nam ne bi prijel na podlago. Opisani postopek izdelave je popolnoma enak za debelejšo žico oziroma za žico iz aluminija ali mede-nine (slike 10-12). Naravni pojavi na bakru Ce površino bakra pustimo nezašciteno, zla­sti v vlažnem okolju ali v obmorskih krajih, kjer je v zraku vec soli, scasoma dobi t. i.patino. Ta izraz na splošno oznacuje spremembe na površini predme­tov iz razlicnih gradiv, kot so les,bron, zlato, srebro, kamen, usnje itn., do katerih pride v daljšem casov­nem obdobju zaradi staranja, uporabe, vremenskega vpliva ipd. Patina šciti pred propadanjem, obenem pa ustvari edinstven estetski pridih, zato je prijazna do predmetov in okolja. Vcasih želimo ta naravni po­stopek ponazoriti oziroma umetno doseci s patinira­njem, pri katerem na površino predmeta s posebnim postopkom nanesemo barvo ali sredstvo za pati­niranje (slika 13). Na primer odlitek iz mavca je po takšnem poseguvideti, kot bi biliz brona. Tudi ma-ketarji sipri tehnikah staranja svojih izdelkov poma­gajo s patiniranjem, ki poskrbi za videz postaranosti, obrabljenosti, zarjavelosti ipd., obenem pa predmet zašciti pred zunanjimi vplivi. Nasprotje od patine, ki je neškodljiva, je t. i. ze­leni volk, ki povzroca oksidativne poškodbe povr­šin predmetov iz bakra; poleg tega je - enako kot korozija na kovinskih predmetih, ki ji recemo rja - škodljiv za okolje. Zeleni volk nastane pri kisli ke­micni reakciji, ko baker pride v stik s kislinami, kot so ocetna, sadna, secna ali žveplena, ki jo poznamo tudi kot »kisli dež« in nastaja predvsem v bolj one-snaženih okoljih. Spojini bakrov acetat in bakrov hi- Slike 10—12 Po postopku,opisanemv tem clanku, je mogoceizdelati knjižne kazalkes poljubnimi motiviin iz razlicnih vrst žice. www.tzs.si POSAMEZNA KNJIGA 128 strani 15 x 21 cm REDNA CENA: 25,99 € Oglasna tabla iz plutovinastih zamaškov Andreja Gospodaric Kar precej naše dežele pokrivajo vinogradi, zato ni prav nic cudno, da je staro slovensko ime za me-sec oktober vinotok. S prešanjem grozdja in z vrenjem mošta, ki se konca na martinovo (11. novembra), do-bimo vino. Že dolgo tega so odkrili, da je za zapiranje steklenic najprimernejša pluta. To je skorja hrasta plutovca (slika 1), ki ga je najvec v Španiji, južni Ita­ liji in severni Afriki. Iz nje zaradi dobrih izolacijskih lastnosti poleg cepov oziroma zamaškov za stekleni­ce izdelujejo še talne in stenske obloge, plovce, tor-bice, podplate za obuvala ter še marsikaj. Dandanes plutovinaste zamaške že marsikje izpodrivajo pla­sticni ter plocevinasti kronski in navojni zamaški – a ko gre za kakovostno vino, mora na steklenici obvez-no biti tak iz plute. Gospodinje plutovinastih cepov po navadi ne zavržejo, saj jih je mogoce še koristno uporabiti za marsikaj. Ce se jih je nabralo dovolj, iz njih lahko ustvarimo celó oglasno tablo (slika 2), na katero bodo clani družine obešali listke z razlicnimi sporo-cili, fotografije, drobne spominke in še marsikaj, zato njena vloga ne bo samo informativne narave, ampak bo prostoru tudi v popestritev in okras. Gradivo in pripomocki Za izdelavo oglasne table potrebujemo kos iverne plošce ali iverala debeline 18 mm(uporabna je tudi enako debele lepljena smrekova plošca), kos lesonita debeline 3–5 mm in precej plutovinastih zamaškov (odvisno od velikosti okvirja). Ti so lahko obicajne valjaste oblike, še boljši pa so tisti od penine, ki ima­jo razširjen zgornji del in so podobni gobi. Pripravi-mo si tudi svincnik, merilni trak, kotnik, elektricno krožno ali vbodno žago, mizarske spone, lepilo za les, kladivo, nekaj lesnih vijakov za sestavitev okvirja in žebljickov za pritrditev hrbta nanj, dve obešali za slike, brusilni papir, poljubno akrilno barvo, copic, modelarski nož, manjši primež,univerzalno lepilo ter barvne listice in bucike (slika 3). Izdelava Velikost oglasne table dolocimo glede na naše potrebe, razpoložljivi prostor ter seveda velikost in obliko zamaškov. Te je najbolje drugega poleg dru­gega zložiti v vrsto na mizo – tako kot bodo pozneje nalepljeni v okvirju – ter tako dolociti njegove notra­nje mere. Te nato prenesemo na 18 mm debelo smre­kovo lepljeno plošco, iverico ali kos iverala. Uporabi-mo lahko tudi odpadke iz kake mizarske delavnice. Pripravimo štiri nekoliko daljše kose širine 35 mm, ki bodo sestavljali okvir. Nato jih na obeh straneh odžagamo tocno pod pravim kotom, ce pa imamo celilno žago (slika 4), izdelamo spoj pod kotom 45° (slika 5). Seveda se moramo za izvedbospoja odlo-citi že prej, saj jo moramo skupaj z debelino okvirja upoštevati pri dolocitvi njegovih zunanjih mer. Na sticne površine letev nanesemo lepilo za les in okvir stisnemo z mizarskimi sponami. Stik lahko po želji utrdimo tudi z nekaj tankimi lesnimi vijaki. Osušeni okvir položimo na kos 3–5 mm debelega lesonita, ga obcrtamo s svincnikom in izžagamo. Nato ga nalepimo na hrbtno stran okvirja in pritrdi­mo s sponkami (slika 6) ali z žebljicki. Ko se lepilo posuši, okvir obdelamo najprej z grobim in nato še s finim brusilnim papirjem. Morebitne vecje špranje zapolnimo z gosto mešanico finega lesnega prahu in lepila, nato pa vse skupaj vsaj dvakrat pobarvamo s poljubno barvo (slika 7). Plutovinaste zamaške z modelarskim nožem ali s fino ozobljeno žago (lisicji rep) skrajšamo na dolžino 35 mm. Zaradi lažjega in varnejšega dela jih vpnemo v primež (slika 8). Nato jih drugega poleg drugega v ravnih vrstah z univerzalnim lepilom nalepimo od ene do druge strani okvirja oglasne table (slika 9). Ce smo bili pri dolocanju njegove velikosti natancni, se morajo ravno lepo iziti. Posamezne zamaške po želji lahko tudi pobarvamo. Na koncu na hrbtno stran okvirja pritrdimo dve obešali za slike (slika 10), oglasno tablo obesimo na izbrano mesto ter nanjo z bucikami pritrdimo listke za sporocila, fotografije ipd. (slika 2). Starodavna kraljevska igra iz Ura Miha Kocar Z igro, ki so jo v vec razlicicah poznali že okoli leta 2500 pr. n. š., dokaze o njeni množicni uporabi pa so našli v Iranu, Siriji, Egiptu, Libanonu, na Šrilanki, Cipru in Kreti, se po zaslugi angleškega filologa ter izvedenca za klinopisna besedila na glinenih ploš-cah iz starodavne Mezopotamije, ki je odkril pravila zanjo, lahko kratkocasimo tudi dandanes. Kot je pri­kazano v tem prispevku, vse potrebno za to z nekaj spretnosti pri pouku ali doma lahko izdelamo sami. Izdelava Igra se bo odvijala na pokrovu dvodelne, 245 Ś 95 Ś 42 mm velike lesene škatlice, za izdelavo katere potrebujemo 6 mm debelo vezano plošco. Dvodel­ne zato, da bomo vanjo lahko spravili vse potrebne igralne pripomocke (slika 1) in za vsak primer tudi povzetek pravil (objavljen je cisto na koncu clanka). Slika 1 Obrise sestavnih delov, ki so v naravni velikosti nari-Sodobna razlicicasani na nacrtu, dvakrat prefotokopiramo, z lepilom 4500 let stareza papir v stiku nalepimo na vezano plošco, ki smo jo kraljevske igre iz Uraprej prelepili s širokim licarskim trakom, in cim bolj Dolga zgodovina kratkocasne igre Pred 4500 leti je bil Ur pomembna sumer-ska mestna državica v anticni Mezopotamiji sstrateško zelo zanimivo lego nedalec od izlivareke Evfrat v Perzijski zaliv.Tam so okoli leta 2100pr.n.š. zgradili velikanski tempelj zigurat,posve-cen boginji Lune, imenovani Nana.Ur je znan tudikot mesto,kjer je nastala prva pisava (klinopis),odtam izvirata astronomija in matematika ter zacetkiumetnosti in obrti.Po zgodovinskih podatkih so­dec je bil v casu najvecjega razcveta,tj.v 6.stoletjupr.n.š.,za casa vladavine babilonskega kralja Ne-bukadnezarja II.,s 65.000 prebivalci najvecje mes-to takrat znanega sveta.Pozneje je – najverjetnejezaradi dolgotrajnih suš in spremenjenega toka rek – zacelo propadati in okoli leta 500 pr.n.š.ni bilovec naseljeno. Ostanke Ura sta prva raziskala angleška arheo­loga Loftus in Taylor leta 1854, sistematicnih razisko­vanj ruševin pa sta se leta 1922 pod vodstvomLeonarda Woolleyja lotila Univerzitetni muzej Uni-verze Pensilvanija in Britanski muzej.Med 12 lettrajajocim delom so našli številne predmete,ki soosvetlili stare sumerske obredne obicaje in verova­nja.Med njimi je bila tudi nenavadna igralna plošcaz 20 polji ter s predalckom za shranjevanje kockinfigur (slika A).Ker so jo našli na pokopališcu kra­ljev, se je je prijelo ime »kraljevska igra« – ceprav jenatancno izžagamo (slika 2). Ko smo se prepricali, da se vsiutori natancno ujemajo,sticne površine dna (1) in stranic (2, 3) namažemo z lepilom ter zlepek bila to,kot so pokazala poznejša odkritja,v resnicinajbolj priljubljena družabna igra na vsem staro­davnem Bližnjem vzhodu,s katero so si krajšali castako veljaki kot navadno prebivalstvo. Nenavadno najdbo so shranili v Britanskemmuzeju, kjer ji niso posvecali kdo ve kakšne pozor­nosti,saj nihce ni vedel, kako jo uporabljati. Potempa je tamkajšnji kustos Irving Finkel na zacetku 80.let prejšnjega stoletja prevedel zapis z neke glineneplošce iz 2.stoletja pr.n.š.(slika B),ki so jo leta1880 odkrili v ruševinah Babilona.Ko ga je primer-jal sfotografijami neke druge tablice,izkopane vUru,vendar unicene med prvo svetovno vojno,seutrdimo z licarskim trakom (slika 3). Ko je spodnji del škatle suh, mu obrusimo vse štrlece robove, da se bo tesno prilegal zgornjemu deluškatle. Tega sestav­ljajo po dve stranici 5 in 6, ki ju moramo zlepiti toc­no pod pravim kotom, ter pokrov (4). Ornamente na njem, ki ponazarjajo igralna polja, prerišemo s ko­pirnim papirjemin poudarimo s tankim alkoholnim flomastrom, lahko jih vžgemo s pirografom, v Timu je izkazalo,da gre za opis pravil kraljevske igre.Kerso bili na hrbtni strani obeh tablic prikazani tudidiagrami igralne plošce,je Finkel prišel do ugoto­vitve,da je bila to igra za dva igralca,ki združujeelemente strategije in srece. To odkritje je sevedamocno povecalo zanimanje za kraljevsko igro,zatoje Britanski muzej zacel prodajati natancno kopijonajdbe iz Ura (The Royal Game of Ur);(slika C).Njena priljubljenost se je še dodatno povecala,koso na YouTubu objavili video,na katerem se kustosIrving Finkel pomeri sslavnim »youtuberjem« To-mom Scottom (tinyurl.com/5x6bhfz9).Doslej si ga jeogledalo že pet milijonov ljudi. Najbrž ni nobene potrebe posebej poudarjati,da je kraljevsko igro iz Ura mogoce igrati tudi prekspleta – z racunalniškim (slika C) ali s »pravim«nasprotnikom. Zadostuje, da v Googlovo iskalnovrstico vtipkamo the royal game from ur online,in želahko izbiramo med številnimi možnostmi. Slika 2 Vsi sestavni deli škatleso izžagani iz 6 mm debelevezane plošce. pa je bilpred casom opisan tudi postopek prenosa risbe na les z uporabo tiskalnika in acetona. Precej manj dela je, ce se odlocimo za igralno plos­kev iz masivnega lesa. V tem primeru potrebujemo 95 Ś 245 mm velik poskobljan in gladko obrušen kos poljubne vrste lesa ter debeline 20–25 mm. Nanj z nacrta prenesemo natancen položaj in velikost pra­vokotnikov, ki ju moramo izrezati ob straneh, nato pa vse robove gladko obrusimo. Ornamente na desko lahko prenesemo tako, da jo na tanko pre­mažemo z lakom in nanj takoj položimo fotokopijo s potiskano stranjo navzdol. Ko se lak posuši, z vodo in s prsti zdrgnemo odvecni papir s površine, da se prikažejo igralna polja. Ne glede na izvedbo je treba igralno površino na koncu vsaj dvakrat polakirati (sliki 6 in 7). Za izdelavo »kock« potrebujemo maso DAS ali glino za umetniško ustvarjanje, ki ju prodajajo v hobijskih trgovinah, pomagamo pa si lahko tudi z zelo gosto mešanico, ki jo naredimo iz pocasi suše-cega se polivinilacetatnega lepila za les (npr. Tite-bond), moke in nekaj kapljic olja (slika 4). Iz nje s prsti oblikujemo štiri cim bolj pravilne in enako ve-like tetraedre – enakorobe tristrane piramide (slika 5). Pustimo jih, da se popolnoma posušijo, nato pa jim dve oglišci pobarvamo s crnim alkoholnim flo­mastrom. Cez nekaj dni jih polakiramo. Slika 6 »Kocke« in kamenckina igralni ploskviiz masivnega lesa Slika 7 Igra v teku; beli,ki imana igralni ploskvi štirikamencke,je vrgel tri pike,zato lahko izbiramed dvema možnostma:da skrajni desnispodnji kamencekspravi skozi ciljali premakne kateregaizmed preostalihlevo zgoraj. Slika 8 Poti,po katerih igralcapremikata figureod zacetka do cilja. »Kocke« v oblikitetraedrov, kakršne so za igranje kraljevske igre iz Ura uporabljali pred 4500 leti, je mo­goce nadomestiti tudi z drugimi pripomocki. Da bi lažje ugotovili, kateri so primerni za to, potrebujemo nekaj osnov matematike oziroma verjetnostnih racunov. Za iz­racun verjetnosti kakega dogodka moramo vedeti, koliko je vseh možnih izidov in koliko od teh je za nas ugodnih. To zapišemo kot enacbo P = ugodni izidi/možni izidi. Kolikor vecji je P, toliko vecja je verjetnost, da se bo kak dogodek zgodil. (P je lahko najvec 1.) Pri naši enakorobi tristrani piramidni »kocki« so možni izidi štirje (toliko je namrec vseh oglišc), ugodna izida pa sta dva (toliko je pobarvanih oglišc) – torej P = 2/4. To pomeni, da je za naš namen uporabna vsaka »kocka«, ki nam bo dala verjetnost P = 0,5. Seveda potrebujemo štiri take igralne pripomocke, kajti »kocka«, ki ima 0–4 pik, ima P = 4/5 =0,8, kar ni enako kot štiri »kocke« s P = 0,5. Naštejmo nekaj primerov takih nadomestkov za naše tetraedre: • klasicna igralna kocka, ki ji pobarvamo tri stranice: šest možnih izidov, od tega trije ugodni, kar pomeni P = 3/6 = 0,5; • štirikotna palicica, ki ji pobarvamo dve stranici: štirje možni izidi, od tega dva ugodna, kar pomeni P = 2/4 = 0,5; • polkrožna palicica, ki ima ravni del drugacne barve kot polkrožni: dva možna izida, od tega en ugoden, kar pomeni P = 1/2 = 0,5; • palicica s šestkotnim prerezom (svincnik), ki ima pobarvano vsako drugo stranico: šest možnih izidov, od tega trije ugodni, kar pomeni P = 3/6 = 0,5. Komur ne bo uspelo najti sedmih belih (svetlih) in sedmih crnih (temnih) kamenckov približno ena­ke velikosti, naj tudi te zgnete iz enake mase kot »kocke«. Da bi bili videti, kot da so mokri (slika 6), jih – tako kot igralno površino – polakiramo. Zdaj, ko imamo vse potrebno (slika 7), si lahko ogledamo še – Pravila kraljevske igre iz Ura Igro igrata dva igralca, ena partija pa traja ravno prav dolgo, da jo je mogoce odigrati med šolskim od­morom. Od tekmecev zahteva zbranost do zadnjega meta kock, saj se nemalokrat zgodi, da se igralcu tik pred zmago sreca obrne in na koncu celo izgubi. Ven­dar pa igra ni odvisna samo od srece, temvec tudi od taktike. Vcasih je umirjena, spet drugic – kljub istima igralcema – zelo napeta, kar jo dela še privlacnejšo. Izvirna pravila igre, ki so se ohranila v zapisih na glinenih plošcah, so razmeroma zapletena, zato je v tem clanku predstavljena preprostejša razlicica. Vsak od igralcev potrebuje sedemigralnih figur (se­dem crnih oziroma belih kamenckov), oba skupaj pa še štiri »kocke« v obliki pravilnihtetraedrov z dvema pobarvanima oglišcema drugacne barve. Ta oglišca imajo pri metanju enak pomen kot pike pri obicajnih igralnih kockah. Ker je na vrhu vedno lahko najvec eno obarvano oglišce, je pri vsakem metu njihova vsota od 0 do 4. Kot je bilo že omenjeno, igra poteka na leseni igralni podlagi z 20 polji. Ta so razporejena v dva pravokotna sklopa, od katerih vecji vsebuje tri vrsti­ce po štiri polja in druga tri vrstice po dve polji, med njima pa je »mosticek« iz dveh polj. Igralca meceta kocke izmenicno in premikata svoje figure glede na vsoto vrženih pik za najvec štiri polja naprej. Da igra­lec pride na polje, mora z enim metom štirih kock zbrati toliko pik, da pristane na polju, ki je še prosto. Cilj igre je, da vseh sedem svojih kamenckov spravita vzdolž proge, katere smer in potek sta s pušcicama prikazana na sliki 8. Kot vidimo,sta zaradi simetric­nosti igralne ploskve poti obeh enaki. Ob straneh je šest »varnih« polj, na katerihso kamencki varni pred nasprotnikom, na sredini pa je osem »bojnih« polj, s katerih tekmovalca lahko izlocata nasprotni­kove kamencke iz igre, ce se na njih znajdeta hkra-ti. Na vsakem polju namrec ne sme biti vec kot en kamencek naenkrat. Z izlocenim kamenckom mora igralec znova na pot cisto od zacetka. Ko igralec vrže kocke, se lahko odloci, da za dob-ljeno število pik premakne kateri koli svoj kamencek na igralni podlagi (seveda vedno v smeri pušcice in nikoli vzvratno) ali nanjo doda nov kamencek, ce jih ima še kaj, ki niso vstopili v igro. Igralec ni dolžan izlociti nasprotnikovega kamencka vsakokrat, ko ima priložnost za to. Kljub temu pa mora premakniti kamencek, kadar koli je to mogoce, ceprav je poteza zanj neugodna. Med ornamenti na igralni ploskvi je na petih upodobljena roža, ki ima poseben pomen: kamencek na teh poljih je namrec varen pred izlocit­vijo iz igre. Igralec sme svoj kamencek na koncu uspešno opravljene poti spraviti skozi cilj samo, ce z metom kock zbere tocno toliko pik, koliko prostih mest ga še locuje od roba igralne ploskve, in še eno povrh (ce je na primer dve polji pred koncem, mora torej vreci tri pike). Ce zbere vecje število pik, s kamenckom ne sme koncati igre. Zmaga tisti, ki ob upoštevanju navedenih pravil prvi spravi vseh sedem svojih kamenckov skozi cilj. Ce ste se ob branju tega clanka navdušili nad kraljevsko igro iz Ura in se boste tudi vi pridružili množici tistih, kise po vsem svetu kratkocasijo z njo, nam pošljite fotografijo svojega izdelka, narejenega po objavljenem nacrtu ali po svoji zamisli. Najbolj­še bomo objavili v Timu, izkoristite pa lahko tudi možnost objave na družbenih omrežjih (z oznako #revijatim, »revija.tim« oz. »@Revija_TIM«). Povzetek pravil kraljevske igre iz Ura • Na zacetku igre morajo biti vsa igralna polja prazna. • Igralca izmenicno meceta štiri »kocke«. • Kamencke premikata glede na vsoto pobarvanih oglišc na »kockah« (0–4). • Na istem polju ne moreta biti dva kamencka. • Ce je na polju že kamencek, ga igralec izloci iz nadaljnje igre in nasprotnik mora z njim znova na pot. • Ce kamencek pristane na polju z rožo,ima igralec pravicodo še enega meta. • Ce je kamencek na polju z rožo,ga nasprotnik ne more izlociti iz igre. • Zmaga tisti,ki prvi vse svoje kamencke spravi skozi cilj. • Za prehod v cilj je potrebna tocna vsota pik,ki je enaka številu praznihpolj do cilja + 1 (ce je kamencekna zadnji roži,mora igralec vrecisamo eno piko). • Kamencek sme vstopiti v igro samo na prazno polje. • Kadar igralec nima nobene proste poteze ali vrže 0 pik,igronadaljuje nasprotnik.Igralec,ki ima možnost za potezo,jo mora tudiizvesti. • TN 1 motorni letalski RV-model basic 4 star • TN 18 lupo, elektromotorni RV-model • TN 2 RV- adrnica lipa • TN 19 P-40 warhawk, RV-polmaketa za zraƒni bo • TN 3 RV adralni model HOT-94 • TN 20 potepuh, RV-model motorne ahte • TN 4 polmaketa letala cessna 180 • TN 21 bambi, šolski adralni RV-model • TN 5 RV-model katamarana KIM I • TN 22 slovenka, RV- adrnica metrskega razreda • TN 6 Timov HLG, adralni RV-model za spušƒan e iz roke •TN 23 e-trainer, trenažni RV-model z elektriƒnim pogonom • TN 7 RV adralni model HOT-95 • TN 24 P-51 B/D mustang, RV-polmaketaza zraƒne bo e • TN 8 Timov HLG-2, adralni RV-model za spušƒan e iz roke • TN 25 messerschmitt Bf-109E, RV polmaketa za zraƒni bo • TN 9 tomy-E, elektromotorni adralni RV-model • TN 26 RV-polmaketa Aeronca L-3 • TN 10 polmaketa lovskega letala polikarpov I-15 bis • TN 27 fokker E III, RV-polmaketa park-Ÿy • TN 11 adralni RV-model gita • TN 28 vektra, RV-model z elektriƒnim pogonom • TN 12 racoon HLG-3 v potisni izvedbi • TN 13 akrobat 40, trenažni motorni RV-model • TN 29 EiŽov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošƒe • TN 14 maketa vodnega letala utva-66H • TN 30 maketa bagra CAT 262 • TN 15 RV-model tra ekta • TN 31 RV motorni letalski model z elektriƒnim pogonom • TN 16 spit„re, RV polmaketa za zraƒni bo orion • TN 17 trener 40, trenažni motorni RV-model • TN 32 maketa hitre patrul ne lad e SV Ankaran Naro.ila sprejemamo na: ZOT S, reva TIM, Zaloška 65, 1000 Ljubljana, tel.: 01/479-02-20, e-pošta: reva.tim@zotks.si Mozaik z motivom delfina Tine Rant Zmozaikomlahko okrasimo stenov stanovanju ali na vrtu,z njim polepšamo mizooziroma ga vkomponiramona primer v stenokopalne kadi;možnosti je veliko. Minilo je že precej let, kar je bilv Timu nazad­nje objavljen kak nacrt za izdelavo mozaika. In ker je zdaj v hobijskih trgovinah ponudba potrebnega gradiva ter pripomockov bogatejša kot takrat (slika 2), se bo gotovo marsikateri bralec spoprijel s to za­nimivo tehniko, ki je precej preprostejša od pravega mozaika, pri katerem je motiv sestavljen iz neobde­lanih, torej naravnih kamenckov ali plošcic razlic­ne oblike in barve. (Poucen in uporaben zapis na to temo je objavljen na spletnem naslovu www.promin. si/mozaik_osnove.htm.) Komur ni všec fantazijski mo-tiv delfina (slika 1), katerega predloga je narisana na prilogi na sredini revije, naj nariše svojega oziroma kaj primernega poišce na spletu. Gradivo, orodje in pripomocki Poleg košckov keramike in ustrezno velikega kosa iverne ali OSB-plošce za podlago mozaika potrebu­jemo še žago za les, kopirni papir, kemicni svincnik, debelejši flomaster, klešce za keramiko ali vecje na­vadne klešce, majhno zidarsko/pleskarsko lopatico, lepilo (enokomponentno poliuretansko visokoop­rijemljivo gradbeno lepilo SikaBondź T-2, univer­zalno montažno lepilo Pattex Super Fix PL50 ipd.), nekaj krp, kuhinjsko gobico in klasicni rocni cistilnik za okna, za pritrditev mozaika na steno pa tudi elek­tricni vrtalnik s svedri za les in gradbene materiale, nekaj lesenih letev, daljše vijake s PVC-vložki, kladi­vo in izvijac. Izdelava Najprej moramo dolociti velikost mozaika in se odlociti, ali bomo izdelali samo en motiv delfina ali morda dva, postavljena simetricno (slika 1), saj je od tega odvisna velikost podlage. Ce bo izdelek obešen na prostem, je plošco pred zacetkom lepljenja košc­kov priporocljivo dvakrat premazati z akrilno te­meljno barvo ali razredcenim mizarskim (polivinil­acetatnim) lepilom. Nekaj centimetrov od roba izvrtamo nekaj lukenj, skozi katere bomo koncani izdelek (slika 7), ki bo vse prej kot lahek, pritrdili na steno. Predlogo s pomocjo svincnika in kopirne­ga papirja prenesemo na podlago (slika 3) in crte prevlecemo s flomastrom, da so bolje vidne. Okvir motiva sestavljajo nekoliko vecjeplošcice (npr. 25 Ś 25 mm), motiv sam pa je iz plošcic velikosti 10 Ś 10 mm. Cele lepimo na podlago tako, da sledimo obri­som motiva (slika 4), med njimi pa pušcamo nekaj milimetrov široke reže, ki jih bo pozneje zapolnila fugirna masa. Vmesne površine prekrijemo s košcki nepravilnih oblik, ki jih je treba s klešcami oblikova-ti sproti (sliki 5), kar je seveda zamudnejše. Pri delu pazimo, da presežek lepila in morebitne madeže na površini košckov takoj odstranimo, saj pozneje, ko se lepilo posuši, tega ni mogoce vec storiti. Z dešcico, ki jo obcasno položimo na že prekrite površine motiva in s kladivom narahlo potolcemo po njej, poskrbimo, da so košcki cim bolj enakomerno vtisnjeni v lepilo. Po vsaj enem dnevu sušenja mozaika po navo­dilih proizvajalca zmešamo ravno prav gosto fugir-no maso in jo z zidarsko lopatico ali s kosom tanke prožne plastike (npr. z neveljavno placilno kartico) dobro vtisnemo v vse špranje med košcki keramike. S prstom tega ni pametno pocenjati, saj se ob njihovih ostrih robovih lahko urežemo, si pa lahko zelo ucin­kovito pomagamo s prožnim gumijastim delom kla­sicnega rocnega cistilnika za okna. Cez približno pol ure z mehko suho krpo narahlo obrišemo mozaik, da odstranimo odvecno fugirno maso. Izdelek spet pustimo vsaj en dan, da se res dobro posuši, med tem pa pripravimo podlago za njegovo montažo na steno. Na ustrezno mero odžagani letvi z vijaki in PVC-vložki privijemo na steno (slika 6), nato pa nanje skozi luknje, ki smo jih izvrtali pred zacetkom lepljenja, pritrdimo plošco z motivom (sli­ka 7). Pri tem delu bo zelo dobrodošel kak mocnejši pomocnik. Cisto na koncu s plošcicami prekrijemo še glave pritrdilnih vijakov. S kakšno cim manj opaz-no oznako ob robu zaznamujemo njihov položaj, da nam jih takrat, ko bomo mozaik morda želeli sneti s stene, ne bo treba prevec iskati. Slika 1 Ne zgolj izdelovanjekrmilnice, pac pa tudiopazovanje in spoznavanjeptic bosta v hišo prinesliveliko veselja ter pomagaliodgnati mrzlo zimo. Slika 2 Izžagani kosi, pripravljeniza sestavljanje krmilnice Slika 3 Lepljenje dna in stranic Slika 4 Utrditev stikaz mizarskima sponama Pticja krmilnica Teja in Jaka Pribošek Zime z nizkimi temperaturami in snegom se po navadi najbolj razveselijo otroci, precej manj pa tiste vrste ptic, ki tega letnega casa ne preživijo v toplejših krajih. Ko jim v naravi zacne primanjkovati hrane, je prav, da jim priskocimo na pomoc. Ena od najlažjih in najcenejših možnosti je postavitev krmilnice (sli­ka 1), v katero jim natrosimo soncnicna ali kakšna druga semena. V tem clanku predstavljeni izdelek bo prinesel veliko veselja vsem generacijam: mlaj­ši bodo med njegovo izdelavo ob pomoci starejših spoznali osnove obdelave lesa, tistim z vec izkušnja-mi pa bo dobrodošla priložnost za dokazovanje nji­hovih spretnosti. Gradivo Za vse sestavne dele pticje hišice zadostuje 120 Ś 15 cm velik kos poskobljane in obrušene smrekove deske debeline 18–25 mm. Velikost posameznih ele­mentov je za vse debeline gradiva enaka; prilagoditi je treba samo dolžino stranskih letev (2), ki jo izra-cunamo po enacbi na nacrtu. Da bo izdelek varnejši pred vremenskimi vplivi in s tem obstojnejši, bomo nanj na koncu nanesli vsaj dve plasti poljubne barve za zašcito lesenih površin na prostem. Najlonska oz. polipropilenska vrvica za obešenje krmilnice na pri­merno mesto naj bo debela 3–4 mm. Orodje in pripomocki Potrebujete svincnik, kotnik, šestilo in meril­ni trak. Smrekove deske oziroma lepljene plošce je najlažje žagati z elektricno vbodno žago, ki jo lahko vodimo pod poljubnim kotom do 45 ° in ob uporabi ozkega žaginega lista tudi po ukrivljenih crtah. Ker je smrekov les mehak, ga je prav tako mogoce žagati z elektricno rezljaco; v tem primeru je manj obdelo­vanja robov, saj so rezi zaradi zelo finih zobcev na ža­ginem listu bolj gladki. Poleg naštetega si pripravite še obojestranski lepilni trak, širok maskirni (licarski) trak, primež, nekaj manjših mizarskih spon, elektric­ni vrtalnik (po možnosti namizni) s svedroma pre­mera 5 in 8 mm, kronsko žago premera okrog 45 mm, brusilni papir razlicnih zrnavosti oziroma elektricni brusilnik in copic. Izdelava Najprej izžagamo dno krmilnice (1) z merami 150 Ś 150 mmin dve 50 mm široki stranski letvi (2) dol­žine približno 200 mm. Na dokoncno mero, ki je od­visna od debeline izbranega gradiva, ju bomo skraj­šali pri sestavljanju. Stranici (3) izžagamo z vbodno žago ali elektricno rezljaco. Ce nimamo kronske žage s premerom okrog 45 mm, okrogli izvrtini na sredi­ni stranic naredimo tako, da znotraj kroga izvrtamo luknjo s premerom 8 mm, da skoznjo lahko potisne-mo žagin list. Vse dele temeljito obrusimo ter hkrati odpravimo morebitne napake in nepravilnosti, na-stale med žaganjem. Posebno moramo biti pozorni na pravokotnost vseh robov ter ujemanje dimenzij dna in stranic. Stranici je priporocljivo obdelovati skupaj, saj s tem zagotovimo popolno simetricnost krmilnice. Za ta namen ju zlepimo z nekaj košcki obojestranskega lepilnega traku in stisnemo v pri­mež ali z mizarsko spono pritrdimo na delovno po­vršino. Pri obdelovanju ravnih robov brusilni papir ovijemo okoli dešcice, pri obdelovanju okroglin pa okoli debelejše okrogle palice (npr. kosa držala od­ 30° Prerez A:A d* = 18–25 mm 30° d A 2 150 50 150 služene metle). Brusiti zacnemo z grobim brusilnim papirjem zrnavosti 40 ali 60, na koncu pa uporabi-mo finejšega z zrnavostjo 120 ali 240. Nasliki 2 so vsielementi spodnjega dela krmil-nice, pripravljeni za lepljenje. Najprej zlepimo dno (1) in stranici (3). Belo mizarsko lepilo nanesemo na obe sticni površini (slika 3). Delamo na ravni pod-lagi, da so vsi elementi natancno poravnani, stik pa med sušenjem lepila utrdimo z mizarskima sponama (slika 4). Presežek lepila, ki med stiskanjem pritece Kosovnica Št. Element Gradivo Mere (mm) Kosov 1 dno les 150 Ś 150 Ś d* 1 2 stranska letev les 50 Ś 150 + 2d Ś d 2 3 stranica les 150 Ś 203 Ś d 2 4 streha les 140 Ś 230 Ś d 2 Slika 5 Lepljenje stranskih letev Slika 6 Lepljenje strehe Slika 7 Grobo brušenje robov spilo;v ozadju je vidnazlepljena streha. Slika 8 Enakomerno obrušenirobovi dajo izdelkulepši videz. Slika 9 Ena od obeh izvrtin skozisleme za vrvico zaobešenje krmilnice iz spoja, takoj obrišemo s papirno brisaco ali vlažno krpo. Osušeni zlepek obrusimo, nato pa mu dodamo še stranski letvi (2), ki ju prej odžagamo na pravilno mero (slika 5). Ce zaradi nenatancnosti pri žaganju in sestavljanju pride do malenkostnih zamikov pri prehodih, jih odpravimo z brušenjem. Njeno gradnjo nadaljujemo z izdelavo delov za dvokapno streho (4). Izžagamo dva enaka kosa veli­kosti 230 Ś 140 mm in jima en daljši rob posnamemo pod kotom 30°, kot je prikazano na risbi. To najlažje in najnatancneje storimo z elektricno vbodno ozi­roma krožno žago, ki omogocata nastavitev poljub­nega kota, pomagamo pa si lahko tudi z rocnim ali elektricnim skobeljnikom. V skrajnem primeru zah­tevani kot slemena dosežemo z grobo rašpo. Obdelo­vanec pri tem delu seveda trdno vpnemo. Ce smo bili natancni, se morata robova strehe na slemenu lepo prilegati drug drugemu in med njima ne sme zevati špranja. Lepljenje strehe poteka v dveh korakih. Najprej obe krilipoložimo na ravno podlago, tako da sta po­sneta robova obrnjena drug proti drugemu in tesno skupaj. Pravokotno na stik kril nalepimo vec kosov širokega licarskega traku, ki bo trdno povezal krili strehe. Tako zlepljeni sestav obrnemo in stik kril v slemenu z notranje strani namažemo z lepilom, nato pa vse skupaj poveznemo na vrh stra­nic krmilnice (slika 6). Streho lahko od zgoraj obte­žimo (npr. s polivinilno vrecko, napolnjeno z vodo), da zagotovimo cim boljši stik. Ko se lepilo posuši, zlepljeni krili snamemo in temeljito obrusimo. Zno­va preverimo ujemanje strehe in stranic, ki jih po potrebi na vrhu dodatno obrusimo. S pilo in brusil­nim papirjem posnamemo tudi vse robove krmilni­ce, s cimer ta dobi svoj ljubki videz (sliki 7 in 8). Sledi barvanje, ki bo izdelek naredilo opaznejši, predvsem pa bo ucinkoviteje kljuboval vremenskim vplivom. Vsak naj izbere barvo po svojem okusu. Na-nesemo jo v treh plasteh. Po osušitvi posameznega nanosa vse površine zgladimo s finim brusilnim pa-pirjem, da so na koncu popolnoma gladke. Po zad­njem nanosu pride na vrsto drugi korak lepljenja strehe. Zgornja poševna robova stranic namažemo z lepilom in nanju pritisnemo zlepljeni krili, ki mo-rata biti postavljeni simetricno glede na spodnji del krmilnice. Presežek lepila obrišemo enako kot prej. Zlepek med sušenjem po možnosti spet obtežimo. Za konec 7 cm od skrajnih robov strehe skozi sle-me izvrtamo luknjici s premerom 5 mm (slika 9) in skoznju povlecemo najlonsko vrvico, s katero bomo hiško obesili na bližnje drevo ali pod nadstrešek bal­kona oziroma terase, da jo bomo lahko dosegli, ko bo zaloga zrnja v njej pošla, pa tudi, da bomo lahko spremljali pticji vrvež okoli nje. Cudežni pesek Pavle Maticic V tem kratkem clanku bomo spoznali hidrofob­nost oz. vodoodbojnost (gr. hydros = voda; phobein = sovražiti) – nenavadno lastnostnekaterih snovi, da odbijajo vodo. (Hidrofobnosti ne smemo zamenjeva-ti s hidrofobijo – bolezenskim strahom pred vodo in plavanjem.) Naštejmo nekaj primerov: voda na sve­že povoskanem avtomobilu se zbira v kapljice, izlito motorno olje v obliki lis plava na lužah, v trgovinah pa prodajajo sredstva za zašcito (impregnacijo) ob-lacil, šotorov, obuval ipd. pred vodo, ki delujejo prav na podlagi hidrofobnosti. Za molekule vode je ener­gijsko ugodneje, da tvorijo vodikove vezi z drugimi molekulami vode, kot da so obdane z molekulami, s katerimi ne morejo tvoriti vodikovih vezi, zato se takšne molekule v vodni raztopini slabo mešajo. Hi-drofobne molekule so po navadi brez elektricnega na­boja in so elektricno nepolarizirane, zato s polarnimi molekulami vode ne morejo tvoriti vodikovih vezi. Na zacetku 20. stoletja so strokovnjaki s segreva­njem peska in voska izdelali hidrofobni pesek, ki je bil prvotno namenjen prestrezanju nafte, razlite iz tankerjev v bližini obale. Ideja je bila, da ga nasujejo na plavajoce naftne madeže, ki bi se ga oprijeli, nato pa bi se zaradi povecane teže potopili in razlita nafta ne bi onesnažilakopnega. Ta oblika uporabe hidro­fobnega peska se ni uveljavila, zato pa na primer na Arktiki razvodne omarice za elektricne in telefonske prikljucke zakopljejo v hidrofobni pesek, da jih tem zašcitijo pred ekstremno nizkimitemperaturami. Ko navadna zemlja zaradi vsebnosti vlage zamrzne, jo je težko kopati, hidrofobni pesek pa ostane suh in ga je mogoce preprosto odstraniti. V kemijski tehnologiji se hidrofobne snovi uporabljajo pri odstranjevanju olj iz vode ter separaciji polarnih in nepolarnih frakcij. Pojav hidrofobnosti je izkoristila tudi industri­ja igrac. Zelo fin in obarvan kremencev pesek, ki ga prodajajo kot Magic Sand, Space Sand, Aqua Sandipd., je obd(el)an s hidrofobno snovjo trimetilsilano­lom ((CH)3)3SiOH), zato se v nasprotju z navadnim peskom ne zmoci (slika 1). Ce pa bi v vodo s cudež­nim peskom dodali nekaj kapljic tekocega detergen­ta in vsebino posode dobro premešali, bi detergent razgradil hidrofobni premaz – in cudežni pesek bi se zacel obnašati kot navaden pesek. Cudežni pesek lahko naredite tudi doma. Zanj uporabite barvni pesek, ki ga prodajajo v hobijskih trgovinah, pesek iz trgovine za male živali ali obi­cajno presejano suho mivko. Cisto tanko plast tega materiala enakomerno natresite na vecji pladenj, ki ste ga zašcitili z aluminijasto folijo ali peki papir­jem, in ga popršite z enim izmed sredstev za impreg­nacijo obutve (slika 2). Tega nepocnite v zaprtem prostoru! Pesek veckrat premešajte, da razkrijete še »neobdelana« zrnca, ki so svetlejše barve, in jih spet popršite. Postopek veckrat ponovite, nato pa cudež­ni pesek pustite kak dan, da se popolnoma posuši. Vmes ga obcasno premešajte. Tiste, ki ne vedo, za kaj gre pri vsej stvari, goto-vo najbolj zacudi poskus, za katerega potrebuje­te steklen kozarec vode, cudežni pesek in žlico. Ko pesek nasujete v vodo, se na dnu kozarca sprime v nenavadne strukture (slika 3). Toda ko te zajame­te z žlico, se na zraku v trenutku spremenijo nazaj v suh sipek pesek! Postopek lahko ponovite veckrat in rezultat bo vedno enak. Cudežni pesek po koncu uporabe najprej za nekaj casa pustite na papirni bri­saci, nato pa ga pretresite v primerno veliko posodo s pokrovckom, kjer bo pocakal na naslednje poskuse. Mover 02 Matjaž Pintaric Leta 2019 je bil v aprilski številki Tima na stra­neh 30–33 objavljen nacrt za izdelavo Moverja 01 – preprostega robotskega vozilca v 8 Ś 8 Ś 8 cm veliki kartonski škatlici na dveh kolesih, ki ga je bilo mo­goce upravljati s pametnim telefonom. Videoposne­tek njegovega delovanja je na ogled na spletni strani tehnikajezakon.si/mover-01/. Robotek je za svoje de­lovanje uporabljal mikrokrmilnik Arduino Uno in jez mobilnikom komuniciral prek modula bluetooth.Da ni bilsamo daljinsko voden, je imel vgrajen tudi ultrazvocni senzor, ki mu je omogocal izogibanje oviram oziroma premikanje glede na programe. Gle­de na veliko zanimanje je Mover 01 doživel nekaj izpopolnitev, njegovo izboljšano razlicico Mover 02 pa lahko upravljamo z operacijskima sistemoma An­droid in iOS. Idejna zasnova Moverja 02 in njegova zunanja podoba sicer ostajata nespremenjeni (slika 1), drug pa je mikrokrmilnik (NodeMCU), ki vsebuje vezje ESP32 in ima že vgrajen modul wi-fi z dometom 100 m. Za pogon skrbita servomotorcka z možnostjo vr­tenja 360°, ki ju napajajo štiri baterije AAA, za kole­sa pa so uporabljeni kovinski pokrovcki z gumijasto prevleko proti spodrsavanju. Da bi bila kartonska škatlica stabilnejša, skrbi LED-dioda, ki ima vlogo tretjega kolesa in jo je med vodenjem mogoce tudi upravljati (slika 2). Mikrokrmilnik NodeMCU je s servomotorckoma in LED-diodo povezan po elektricni shemi na sliki 3, razpored preostalih komponent in njihovo vgradnjo v škatlico pa kažejo slike 4–9. (Nacrt ohišja, opis njegove izdelave, programska koda in še vrsta dru­gih napotkov za gradnjo Moverja 02 so objavljeni na povezavi tehnikajezakon.si/mover-02/.) Na spletnem naslovu remotexy.com ustvarimo racun ter graficno in tehnicno oblikujemo aplikacijo, ki nam omogoci ustvaritev programske kode, ki jo pozneje prilepimo v program Arduino IDE in od tam prenesemo na naš mikrokrmilnik. Na pametni telefon naložimo brez­placno aplikacijo remote xy free in se prek wi-fi-ja po­vežemo z našim mikrokrimilnikom, na katerega smo pred tem že naložili programsko kodo za upravljanje Moverja 02. V kodi dolocimo še ime tocke wi-fi in geslo, da imamolahko vec robotkov, ki se ne bodo motili med seboj. Na zaslonu telefona se pojavi kom­binacija tipk (slika 10), ki omogocajo krmiljenje Moverja 02. V eni od prihodnjih številk Timabo predstavlje­na vgradnja opisanega krmilnega sistema v model jadrnice in preprosto plovilce z bocnima lopatasti-ma kolesoma. Videoposnetek vožnje obeh si je mo­goce že zdaj ogledati na naslovu tehnikajezakon.si/ ip-rvt/. Štoparica z LED-diodami Slika 1 Elektricna shema štoparice Slika 2 Tovarniška vezavacasovnika NE 555za ustvarjanjeenosekundnih impulzov David Zindovic Štoparica je posebna izvedba ure, namenjena merjenju casa, ki pretece od njene sprožitve do usta­vitve. Natancnost mehanskih naprav te vrste se meri v stotinkah, sodobne elektronske razlicice z vgraje­nim kristalnim oscilatorjem pa merijo na tisocinko in celo desettisocinko natancno. Štoparice se najvec uporabljajo v razlicnih industrijskih procesih, pri la-boratorijskih poskusih in seveda v športu, brez vec­jih težav pa primere potrebe po merjenju casa na mi-nuto ali celo sekundo natancno lahko najdemo tudi doma – denimo, kako dolgo smotelovadili ali vadili inštrument, koliko casa smo porabili za reševanje sudokuja, kdaj bo suho lepilo na modelu, ki ga izde­lujemo, ipd. Ceprav je za vse naštete primere mogoce uporabiti obicajno zapestno uro oziroma štoparico, ki jo premore vsak prenosni telefon, bo verjetno za marsikoga izziv po naših navodilih izdelati prav po­sebno analogno napravo za merjenje casa, ki izmer­jene vrednosti pokaže z LED-diodami. Nacrt vezja, ki to omogoca, cas pa meri v minutah in sekundah (do najvec ene ure), je na sliki 1. Srce naprave je frekvencni generator NE 555, ki v kombinaciji z uporoma in kondenzatorjema (slika 2) na izhodni prikljucek natancno vsako sekundo pošlje visok signal (ali logicno enico), kar daje takt celotni napravi. Za natancno nastavljanje periode iz­hodnega signala skrbi potenciometer POT1. Ker je minuta sestavljena iz 60 sekund in ura iz 60 minut, za njihovo štetje potrebujemo štiri de­setiške števce CD 4017, ki štejejood 0 do 9. Ko prvi Slika 3 Vezje štoparicena razvojni plošcici Slika 4 Razporeditev LED-diodna razvojni plošcici Seznam komponent BAT1 C1 C2 D1–D32 POT1 R1, R2, R4, R5 R3 SW1 SW2 U1 U2–U5 baterija 9 V 0,1”F10 ”F LED-dioda (glej besedilo!) 100 kO 10 kO 2 kO stikalo tipka NE 555 CD 4017 izmed njih prešteje deseto sekundo, pošlje impulz drugemu števcu, ki šteje do ene minute, torej po­trebuje šest impulzov, pri cemer vsak impulz prvega integriranega vezja pomeni novoizmerjenih 10 se­kund (prvi impulz 0–9 sekund, drugi 10–19 in tako naprej do 59. sekunde). Števec minut pošlje impulz tretjemu integriranemu vezju, ki spet šteje od 0 do 9 in pošlje signal zadnjemu števcu, katerega nalo­ga je štetje naborov po 10 minut. S tem je dolocena zgornja meja štopanja, ki je v našem primeru ena ura. Vsakizmed desetiških števcev ima tudi posebno logiko vezanja preostalih vhodov oz. izhodov, kar je vidno na sliki 1. Zdaj ko smo spoznali delovanje vezja, si oglejmo še prikaz izmerjenega casa. Obicajne elektronske štoparice za ta namen po navadi uporabljajo sedem­segmentne elemente, v našem primeru pa je izved­ba nekoliko drugacna in precej barvitejša, saj so za prikaz posameznih vrednosti uporabljene LED-dio­de D1–D32. Te so bile v prototipni izvedbi projekta, izdelani na dveh razvojnih plošcah (angl. breadbo­ard oz. protoboard), ki jo kažeta sliki 3 in 4, za po­samezne desetiške števce CD 4017 drugacne barve. Ker ima vsak od njih hkrati prižgan le en izhod, sveti samo ena LED-dioda posamezne barve. (Na sliki 3 je mogoce videti nekaj kondenzatorjev, ki jih v she-mi na sliki 1 ni. Dodani so bili zato, ker razvojne Slika 8 Primer meritve,iz kateregalahko razberemo,da jemed vklopom in izklopom naše napravice preteklo dve minuti in 36 sekund. plošce niso primerne za frekvencno odvisna vezja. Težave, ki se pojavijo pri tovrstnih projektih, rešijo že obicajni keramicni kondenzatorji. Ti so obicajno vezani med pozitivnim in negativnim potencialom napetostnega vira ter med izhodom integriranega vezja in negativnim prikljuckom napajalnega vira oz. ozemljitvijo.) Zaradi varnejše uporabe je napravo seveda pri­porocljiveje sestaviti na tiskanem vezju z merami 137 Ś 85 mm (slike 5, 6 in 7) tervse skupaj vgradi-ti v ustrezno plasticno ohišje. (Pozor! Tiskano vezje ne vsebuje tipke SW2 in upora R1, ki sta bila dodana naknadno zaradi možnosti »zamrznitve« prikaza iz­ merjenega casa na LED-diodah D1–D32. Prav tako se zaradi poznejšega izpopolnjevanja plošcice tiskane­ga vezja nekoliko razlikuje število žicnih povezav na slikah 6, 7 in 8.) Ce smo pravilno prispajkali vse elemente in žicne povezave, bo štoparica ob vklopu stikala SW1 in pri­tisku na tipko SW2 zacela takoj delovati. Ko cez cas z vnovicnim pritiskom na isto tipko prekinemo štetje, gori neka kombinacija LED-diod, kot na primer na sliki 8. Kako iz nje razberemo, koliko casa je mini-lo med vklopom in izklopom štoparice? Glede na to, da gori prva LED-dioda bele barve, smo ocitno v ca-sovnem okviru prvih desetih minut, prižgana druga LED-dioda rumene barve (druga po vrsti) pa pome­ni, da poteka druga minuta merjenja casa. Svetleca tretja LED-dioda zelene barve kaže, da je preteklo skoraj 40 sekund, tocen podatek pa dobimo v zadnji vrstici, kjer gori šesta modra LED-dioda, kar ustre­za šestim sekundam. Ce povzamemo, nam prižgane LED-diode na sliki 8 kažejo, da je od zacetka štopa­nja casa do prekinitve minilo dve minuti in 36 se­kund. Odcitavanje se na prvi pogled komu morda zdi zapleteno, a je v resnici zelo logicno in se ga nikakor ni težko navaditi. Za naslednjo meritev moramo napravo najprej izkljuciti (resetirati) z izklopom stikala SW1, nato pa z istim stikalom znova prikljuciti na napajanje in s tipko SW2 sprožiti delovanje štoparice. Košarica iz preje Ivana Kovšca Košarice so obicajno spletene iz vrbovega šibja,slike v tem clanku pa dokazujejo,da je takizdelekmogoce narediti tudi iz debele volnene oziroma bom­bažne preje.V takšno košarico (slika 1) lahko natre­semo lešnike,orehe, suho sadje,sladkarije ter razlic­ne druge dobrote,vse skupaj zavijemo v celofan,ki gana vrhu zavežemo – in že imamo izvirno darilo,ki boob decembrskih obdarovanjih prišlo še kako prav. Za izdelavo potrebujemo cim trši kartonast krož­nik s premerom okrog 18 cm,ravnilo,svincnik,škar­je,tanjšo prejo za osnovo,debelejšo prejo (mešanicovolne in akrila oziroma bombaža in poliamida) zakošarico ter zelo veliko šivanko ali doma iz trše žiceukrivljen pripomocekza pretikanje preje med nitmiosnove. Ce je vaškrožnik premehak in se zvija,uporabitedva in ju zlepite z lepilom za papir ali mizarskim le­pilom,ki ga s copicem enakomerno nanesete po vsejpovršini. Na obodu s svincnikom narišite crtice,ki naj bodo med sabo oddaljene približno 1 cm.Pri temlahko sledite vzorcu,vendar pa pazite,da bo oznakliho število, na primer 25.S škarjami zarežite rob ponarisanih crticah,nato pa zacnite z izdelavo osnove iztanke,mocne preje.Nit morate vleci od ene zareze pozgornji strani preksredine krožnika do zareze na na­sprotni strani,nadaljujete po spodnji strani ob robudo sosednje zareze,spet preksredine do nasprotnestrani in tako naprej,dokler ne dobite osnove,kot jokaže slika 2. Niti zategujte samo toliko, da se krožnikše ne zvije.Zacetekin konec vrvice spodaj zavozlajte(slika 3). Zdaj pride na vrsto naslednja faza izdelave,zakatero potrebujete dolg kos debele preje.En njegovkonec od spodaj navzgor potegnete skozi prepletvrvic na sredini krožnika,drugi konec pa vtaknete vveliko šivanko ali podoben pripomocekin jo zacnetev krogu pretikati med nitmi osnove (slika 4) Ce je bilkos preje prekratek, vzemite novega, ga navežite nakonec prejšnjega in enako kot prej nadaljujte z njego-vim pretikanjem proti robu krožnika (slika 5).Ko gadosežete,štrlece dele krožnika zavihajte navzdol injih skrijte z dolgimi ovoji preje, kot kaže slika 1.Konecniti naj bo cim bolj neopazen.Ce vas skrbi,da bi semorda odvil, ga utrdite s sukancem ali kapljico lepilaiz lepilne pištole. In za konec še namig:ce bi namesto enobarvnekošarice želeli pisano,za prepletanje uporabite vecraznobarvnih tanjših niti oziroma prejo s prelivajoci-mi se barvami. Nakit iz odpadnih plastenk Alenka Pavko Cuden S plastenkami iz polietilentereftalata (PET) se srecujemo vsak dan, saj je v njih pakiranih približno 70 % brezalkoholnih pijac, za preostale pa se upo­rablja steklena, kovinska in kartonska embalaža. Prednost plastenk je, da jih je mogoce zlahka obliko­vati, so lahke, se ne zlomijo in niso nevarne, ce po-cijo; pomembno je tudi, da jih je mogoce industrij­sko reciklirati oziroma predelati v izdelke za razlicne namene – med drugim v flis, iz katerega so izdelana topla športna oblacila. Plastenke pa lahko predelate tudi doma – in sicer v pisan, lahek nakit. Za ta namen potrebujete plasten­ke razlicnih barv (slika 1), kljukice za uhane, zapon­ke za broške, usnjeno vrvico za ogrlico ipd. (slika 2),od orodja in pripomockov pa sveco in vžigalnik za Slika 1 Raznobarvne plastenke Slika 2 Dodatno gradivoza izdelavo nakita Slika 3 Orodje in pripomockiza rezanje plastenkter segrevanje plastike Slika 4 Rezanje plastenkez modelarskim nožem segrevanje plastike, modelarski nož in škarje za re-zanje, klešce za oblikovanje, pinceto ali klešce za držanje kosov plastike nad plamenom ter debelejšo šivanko (ali kos žice) za izdelavo luknjic, namenjenih napeljavi niti oziroma vrvic (slika 3). Izdelava Za sestavne elemente posameznih kosov nakita je treba plastenke razrezati in izrezane dele ustrezno (pre)oblikovati. Pri tem delu je priporocljivo uporab­ljati zašcitna ocala. S konico noža zarežete v plasten­ko (slika 4) ter odrežete dno in vrat, da vam ostane samo valjasti del. Tega s škarjami razrežete na manj­še kose (slika 5), iz katerih nato oblikujete kroge, liste ipd. (slika 6). Za rezanje pravilnih krogov lahko uporabite krožni modelarski nož (slika 7), vendar pa to ni nujno, saj se plastika pri segrevanju viha, guba in deformira v nepravilne oblike. Pripravite si vecje število plasticnih elementov (slika 8) za cvetove, lis­te ipd., saj jih boste gotovo nekaj unicili, preden bos­te dodobra usvojili postopek njihovega oblikovanja nad plamenom v želene oblike. Plasticni element primite s klešcami ali pinceto in ga z robom pocasi potegnite prek plamena svece, da se upogne (slika 9). Dokler je mehak, ga lahko še Slika 5 Razrezaneraznobarvne plastenke Slika 6 Izrezovanje oblikiz plastenks škarjami Slika 7 Izrezovanje okroglih oblikiz plastenks krožnimmodelarskim nožem Slika 8 Raznobarvni narezani deliplastenk razlicnih oblik Slika 9 Segrevanje elementanad sveco Slika 10 Skrceni in zvitielementi nakita Slika 11 Prebadanje elementaz vroco iglo Slika 12 Dodajanje koraldenajmanjšemu elementuza izdelavo broške Slika 13 Sestavni deli za broško Slika 14 Nanizanisestavni deli broške Slika 15 Pritrjevanje nanizanihsestavnih delov na osnovoza broško z zapenjalom Slika 16 Broškaiz recikliranih plastenk nad plamenom svece (slika 11). Za uhane in obeske naj bodo luknjice na sredini, za cvetove pa ob robu. Za izdelavo cveta potrebujete elemente razlicnih velikosti. Upognjeni naj bodo tako, da se posamezne plasti dobro prilegajo druga drugi. Pred luknjanjem jih sestavite in luknjajte plast za plastjo. Vrhnji plasti lahko dodate koraldo (slika 12). Za sestavljanje plasti cveta uporabite žico. Na enem koncu z okroglimi konicastimi klešcami na­redite zanko, ravni konec pa potisnite skozi koraldo in zaporedoma skozi plasti plasticnih elementov (sliki 13 in 14). Nazadnje jo vtaknite v luknjico na zaponki (slika 15) in prosti konec spiralno zvijte z okroglimi klešcami. Stik utrdite z lepilom ali lepilno pištolo. Broška ima lahko samoen cvet (slika 16), lahko pa cvetove nanizate v vrsto in pritrdite vsakega posebej. Po podobnem postopku izdelajte tudi uhane (sli­ka 17). Ce nimate sestavnih delov enakih oblik in ve­likosti, ki so potrebni za simetricna uhana, naredita dva povsem razlicna uhana, vendar iz plastike enake barve. Ogrlico izdelajte iz konicastih elementov raz­licnih barv in velikosti. Pred nizanjem na usnjeno vrvico jih razporedite na delovno ploskev, da boste lahko predvideli ucinek zaporedja elementov glede velikosti in kombinacije barv. Elemente drugega za drugim preluknjajte in nanizajte na dolgo usnjeno vrvico ter med vsakih parom elementov naredite vo­zel, ki bo poskrbel za enakomerno razdaljo med po­sameznimi elementi (slika 18). Na koncu na usnjeno vrvico pritrdite zapiralo ali konca preprosto zavo­zlajte skupaj (slika 19). Kot ste gotovo razbrali s slik, je izdelava nakita iz plastenk preprosta in zanimiva, predvsem pa je polna presenecenj, saj se vam bodo prvi samostoj-no izdelani sestavni deli po segrevanju najbrž ukri­vili malce drugace od vaših želja in pricakovanj, zaradi cesar bodo precej neenakomerni. A scasoma boste dobili obcutek in izkušnje ter vam bo uspe-lo oblikovati elemente za nakit natancno po svojih zamislih. Recikliranje PET Polietilentereftalat (PET)je termoplasticnapoliestrska smola. Gre za polimer,ki nastane skombinacijo dveh monomerov:modificiranegaetilen glikola in precišcene tereftalne kisline.Prvicso ga v 40. letih 20.stoletja sintetizirali kemikipodjetja Dupont v Severni Ameriki.Zaradi števil­nih dobrih lastnosti se uporablja za izdelavo fil­mov in umetnih vlaken,predvsem pa je iz njegavecina embalaže za pijace,pekovske izdelke,za­mrznjena živila, prelive za solate,kozmetiko, ci-stila za gospodinjstvo in še marsikaj.Vsi ti izdelkiso oznaceni s kodo #1 (slika A),mednarodni znaktrikotne oblike (slika B) pa pomeni,da jih je mo­goce reciklirati. PET je najpogosteje reciklirana plastika nasvetu in v Evropski uniji stopnja recikliranja pre­sega 50 %.Iz recikliranega materiala izdelujejopreproge iz poliestrskih vlaken,tkanine za maji­ce in dolgo spodnje perilo,puloverje ter polnila izvlaken za spalne vrece in zimske plašce, oblazi­njenje,športno obutev,industrijske jermene,av-tomobilske dele – in seveda novo embalažo. Uporaba reciklirane plastike PET zahteva manjenergije,nižje stroške izdelave in ugodno vplivana zmanjševanje onesnaženosti okolja z odpadki.Zbrano in sortirano odpadno embalažo PET na­tresejo v vrece ali stisnejo v velike kvadre in poš­ljejo v obrat za recikliranje (slika C).Tam materialsperejo ter z njega z uporabo pare in kemikalij od­stranijo nalepke;obenem s pomocjo strojne opre-me in rocnega prebiranja izlocijo embalažo iz po­livinilklorida (PVC)ter drugih materialov.IzbraniPET nato zmeljejo v delce (t.i.kosmice) in iz njegaz nadaljnjimi tehnikami locevanja, s pranjem ter zuporabo razkužil in detergentov odstranijo še pre­ostale neželene primesi.Tako obdelanega na kon-cu posušijo in pošljejo skozi vrsto sit,saj peleti­rana plastika zagotavlja material enotne velikosti,ki ga je mogoce znova uvesti v proizvodni proces. Slika 17 Uhaniiz recikliranih plastenk Slika 18 Vozlanje usnjene vrvicemed posameznimi nanjonanizanimi elementi Slika 19 Ogrlica iz recikliranihplastenk Slika A Oznakaza polietilentereftalat Slika B Mednarodni znakza recikliranje Slika C Tak stroj lahko v eniuri predela dve toniodpadnih plastenk. Igraca iz odpadnih gradiv za hišnega ljubljencka Lili Ana Jaklic Kdor ima doma kužka ali muco, si gotovo želi, da bi bila živalca cim bolj živahna. Razveselite jo lahko tako, da ji iz spranih majic, srajc, pižam, starih ku­hinjskih krp, prtov, mocnejše bombažne preje, raz­nih debelejših vrvi ali odpadnih kosov blaga, ki so se nabrali v omari in jih ne uporabljate vec, a se vam jih zdi škoda zavreci, sami naredite privlacno igraco (slika 1). Najprimernejši je material, ki se ne para in je po možnosti cim bolj enake debeline. Preostalo potrebno gradivo (slika 2) dobite v hobijskih trgo­vinah ter na oddelkih s tekstilom in pozamenterijo, odsluženo teniško žogico pa naprosite pri kakem zagretem tenisacu. Izdelava igrace je razmeroma preprosta; zahte­va le nekaj potrpljenja in natancnosti pri delu. Pri ustvarjanju lahko upoštevate naša navodila oziroma delate po svoje in pustite domišljiji prosto pot. Do-bra lastnost igrace iz blaga je tudi v tem, da jo boste, ko se bo scasoma umazala, lahko oprali v pralnem stroju Gradivo in pripomocki • trije približno enako debeli kosi blaga razlicnih barv in nekoliko vecje gostote,• odslužena teniška žogica, • šiviljske škarje, • sukanci v barvi blaga, • šivanka z ostro konico, • dve sponki za živila ali šcipalki za perilo, • širok lepilni trak, • šiviljski meter, • dolgo ravnilo, • tanek crn flomaster, • modelarski nož, • kvacka, • zvoncek oziroma kraguljcek premera približno 10 mm, • elektricni vrtalnik s svedrom premera 12 mm. Izdelava K vecjemu zanimanju hišnega ljubljencka za novo igraco bo veliko pripomogla igra barv, vzor­cev in materialov, ki jih boste skombinirali med se­boj, zato jih je dobro preudarno izbrati in si vnaprej predstavljati, kako bodo razlicne barve videti v sple­teni kiti. Lahko se odlocite, da bo igraca enobarvna, mavricno pisana, v razlicnih odtenkih enake barve ali v poljubni kontrastni barvni kombinaciji (mo-dra, oranžna, rdeca, rumena), kibo ucinkovala zelo živahno, ker se te barve ponašajo z mocno energijo. Na izbrane kose blaga narišite 2–3 cm široke in 90–100 cm dolge trakove (slika 3) ter jih izrežite. Ce so trakovi krajši, jih s sukancem v podobnem odten­ku, kot je blago,sešijte skupaj (slika 4). Pripravlje­ne trakove poravnajte po dolžini, nanje približno na tretjini od enega konca nataknite sponko ali šcipalko ter zacnite plesti kito (slika 5). Pletite trdo, saj bo igraca trpežnejša. Prepletanje poteka lažje in kita bo enakomernejša, ce so trakovi napeti, zato jih z lepil­nim trakom nalepite na mizo. Kita naj bo dolga okoli 30 cm (slika 6). V odsluženo teniško žogico z vrtalnikom izvrtaj­te luknji, ki naj bosta druga nasproti druge (slika 7). Namesto vrtalnika si lahko pomagate z modelarskim nožem, in sicer tako, da v žogico naredite dva 1–1,5 cm dolga reza v obliki križca (slika 8), izrez pa do­koncno oblikujte s konico škarij (slika 9). Da bi bila igraca zanimivejša, v žogico vstavite zvoncek oziro-ma kraguljcek (slika 10), ki se bo ob stresanju ogla­šal. Vzemite kvacko in skozi luknji v teniški žogici potegnite vseh šest neprepletenih trakov (slika 11), ki gledajo iz kite. Dobili ste zanko, ki jo spet nalepite na mizo, da se med pletenjem ne bi premikala. Na- redite vozel za sidrišce, trakove po barvah razdelite po dva in dva ter iz dobljenih parov spletite do 15 cm dolgo kito (slika 12). Približno 8–10 cm pred kon­cem pletenja naredite še zadnji vozel in konce trakov razrežite v ozke franže (slika 13). Da bi igraca ob vle-cenju in igranju (slika 14) zdržala cim dlje, na koncu natancno preverite, ali so trakovi vseh spletenih kit trdno skupaj, in po potrebi dodajte še kak šiv. Po opisanem postopku lahko izdelate še vec po­dobnih igrac (slika 15). Nagradna uganka za bistre glave Hanojski stolpi Eugène Charles Catalan (1814–1894) se je rodil vmestu Brugge v Belgiji.V Parizu je obiskoval šolo zaoblikovanje,da bi postal arhitekt kot njegov oce.Azaradi nadarjenosti so mu predlagali študij na pariš­ki Politehniki (fr.École Polytechnique),eni izmed šedandanes najprestižnejših visokih šol v Franciji.Tamje pristal v razredu slavnega francoskega matematikaLiouvilla.Po Catalanu se imenujejo števila,ki se jih jesicer domislil nemški matematik Leonhard Euler priiskanju odgovora,na koliko nacinov je mogoce raz­deliti n-kotnik na trikotnike.Iz kombinatorike pa jeznano,da dobimo Catalanova števila tudi pri zlaga­nju kovancev po pravilu,da ce so ti v vec vrstah, tistiv zgornji vrsti vedno sloni na dveh spodnjih (slika 1).Ker je red Catalanovega števila C(n)dolocen s števi­lom kovancev v spodnji vrsti,za primere na sliki 1 lah­ko zapišemo:C(1)= 1,C(2) = 2 in C(3) = 5. Catalan se je s števili,ki se zdaj imenujejo po njem,prvic srecal pri raziskovanju igre hanojski stolpi (slika 2),ki spada na podrocje razvedrilne matematike.Napodstavku so tri navpicne palice z okroglimi plošcica-mi razlicnih premerov. Na zacetku igre so vse plošcicena prvi palici zložene od najvecje pri tleh do najmanjšena vrhu (kup ima obliko stožca).Cilj naloge je z naj­manjšim mogocim številom potez vse plošcice pre­staviti na tretjo palico,ob tem pa je treba upoštevatidve pravili: premakniti je dovoljeno samo eno plošciconaenkrat in na vrhu manjše plošcice ne sme nikoli bitivecja plošcica. Obstaja legenda o indijskem templju,v katerem jevelika soba s tremi obrabljenimi drogovi.Na njih je na­nizanih 64 zlatih preluknjanih plošcic, ki jih brahman-ski sveceniki v skladu z zgoraj omenjenima pravilomaigre premikajo s prvega droga na zadnjega.Po legendinaj bi bil,ko jim bo to uspelo,konec sveta.Uganka jezaradi tega znana pod imenom brahmanski stolpi.Ce bibila legenda resnicna,se nam konca sveta še dolgo nebi bilo treba bati.Kajti ce bi sveceniki za premik vsakeplošcice potrebovali dve sekundi,bi igro v najboljšemprimeru koncali v 2 · (264– 1) sekundah oziroma v pri­bližno sto tisoc milijard letih.Za primerjavo povejmo,da naj bi bilo vesolje zdaj staro okrog 13,7 milijarde let. Vaša tokratna naloga je s pomocjokovancev ugotoviti cetrtoCatalano­vo število (v spodnji vrstici morajo biti vedno štirje kovanci). Izmed pravilnih rešitev,ki jih bomo najpozneje do22. novembra 2021po navadni ali elektronski pošti prejeli v uredništvo (naslova najdete v kolofonu nastrani 48),bomo izžrebali tri prejemnike lepih knjižnih nagrad.Pravilni odgovorin rezultati žrebanja bodo objavljeni v decembrski številki Tima. Rešitvi nagradnih vprašanj iz oktobrske številke Tima: Strukturna formula oktana:Splošna formula za alkane: C nH2n+2 Izžrebani prejemniki knjižne nagrade so: Neža Mohorcic, Blaž Batagelj, Niko Smerdu. Nagrajencem cestitamo! NAROCITE SE NA REVIJO TIM! TIM je revija za tehniško ustvarjalnost in je edina tovrstna publikacija v Sloveniji. Namenjena je predvsem mladim, pa tudi vsem tistim, ki jih zanimajo naravoslovno-tehnicne in tehnicno-šport­ne teme, letalsko, ladijsko, avtomobilsko ali raketno modelarstvo, male železnice, plasticno ma-ketarstvo, konstruktorstvo, fotografija, elektronika, robotika ipd. Zanimive prispevke z naštetih podrocij dopolnjujejo razlicno zahtevni nacrti ter napotki za izdelavo najrazlicnejših uporabnih izdelkov iz lesa, papirja, plute, kovine, akrilnega stekla, naravnih gradiv itn., velik pomen pa revija namenja tudi koristni izrabi odpadnih gradiv. TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do junija, in sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 3,75 EUR (z vkljucenim DDV), narocniki pa imate 10 % popusta, tako da celoletna narocnina za 10 številk znaša samo 33,75 EURoz. za tujino 50 EUR (z vkljucenim DDV).Revijo prejemate po pošti na svoj naslov, deležni pa ste še nekaterih drugih ugodnosti. Vec infor­macij najdete na spletni strani www.zotks.si/zalozba/revija-tim Narocilnica za revijo TIM je na hrbtni strani tega oglasa. Vsebinsko kazalo • Uvodnik • Model zracnega colna Hakuna • Model vozila Smart fortwo • Adventni svecnik • Maketa ozkotirne železnice (3. del) • Knjižna kazalka iz bakrene žice • Oglasna tabla iz plutovinastih zamaškov • Starodavna kraljevska igra iz Ura • Mozaik z motivom delfina • Pticja krmilnica • Cudežni pesek • Mover 02 • Štoparica z LED-diodami • Košarica iz preje • Nakit iz odpadnih plastenk • Igraca iz odpadnih gradiv za hišnega ljubljencka • Nagradna uganka za bistre glave Tribok – predhodnik sodobnega topništva Za prihodnje številke Tima pripravljamo: • Model vespe iz vezane plošce • Barvni LED-reflektor • Jaslice • Stojalo za casopise • Kako pravokotno odrezati cev • Žepni koledar 1 Izdajatelj: Zveza za tehnicno kulturo Slovenije2 Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 4877 spletni naslov: www.zotks.sie-pošta: info@zotks.si TRR: SI56 6100 0000 5312 940 (Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana) 11 Za izdajatelja: Jožef Školc 14 Glavni in odgovorni urednik revije TIM: Matej Pavlic 17 Telefon: (01) 4790 220e-pošta: matej.pavlic@zotks.si, revija.tim@zotks.si 20 Uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Cuden, Mija Kordež, 22 Igor Kuralt, Aleksander Sekirnik, Roman Zupancic 28 Lektoriranje: Irena Androjna MencingerRacunalniški prelom: Studio Cooden, Miha Cuden, s. p.30 Tisk: Schwarz print, d. o. o.Naklada: 1600 izvodov 33 Narocnine in oglaševanje: 34 Telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 487spletni naslov: www.zotks.si/zalozba/revija-time-pošta: revija.tim@zotks.si 36 Revija TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do junija, in 39 sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 3,75 EUR, narocniki pa imajo 10 % popusta, tako da celoletna narocnina 40 za 10 številk znaša 33,75 EUR oz. za tujino 50 EUR (v vse cene je že vkljucen DDV). 44 Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost spada revija med 47 proizvode, za katere se obracunava in placuje davek na dodano vrednost po stopnji 5 %. Izid revije je financno podprla Javna agencija za raziskovalno de­javnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proracuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domacih poljudnoznanstvenih periodicnih publikacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnicno kulturo Slovenije so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vkljucno s tis-kanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Uredništvo in avtorji ne prevzemajo odgovornosti za neuspele iz­delke in morebitne poškodbe pri gradnji projektov po objavljenih nacrtih. NAROCAM REVIJO TIMLetna narocnina za 10 številk: 33,75 € *Ce je narocnik mladoletna oseba, mora narocilnico podpisati eden od staršev oziroma njegov zakoniti zastopnik. Narocilo velja do pisnega preklica. Narocnino boste poravnali po prejemu položnice.Citljivo izpolnjeno narocilnico pošljite na naslov Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana. Narocilo lahko opravite tudi po telefonu 01/25-13-743 ali e-pošti (revija.tim@zotks.si). Za morebitne dodatne informacije poklicite na telefonsko številko 01/4790-220. Zveza za tehnicno kulturo Slovenije se obvezuje, da bo podatke iz te narocilnice hranila in varovala v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter tako, da ne bo prišlo do njihovih more- bitnih neupravicenih razkritij nepooblašcenim osebam. Tim 3, november 2021 | © ZOTKS, 2021 — Fotokopiranje nacrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.Tim 3, november 2021 | © ZOTKS, 2021 — Fotokopiranje nacrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.