Stev. 331. V Trstu, v poneaeiieic, 2/. novemora 1916« Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodtna. Lastnik konsorci) lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge ■ omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ......................• iT za tri mesece.....................• za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... • g-g za pol leta.................2 60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Šlrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 viri- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljr.a vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vi:«aijev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun Si. 841.052 PmM ncinovelim dogodkov. Romunska bojišča. — V smeri proti Bukareštu. Zvezne čete pred Aleksandn-jo. Rimnik Valcea zavzet. Naše čete pred Curtea de Arges. Ruska bojišča. — Na severnih frontah močnejši topovski boj. Posamezni napadi odbiti. Na italijanskem bojišču topovski boj nekoliko živahnejši. Zapadno bojišče. — Nobenih važnejših dogodkov. Balkansko bojišče. — Napad na desno krilo armade v Dobrudži izjalovljen. Ugo-dni boji v Macedoniji in Dobrudži._ Austrijsko urino- poročilo. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. novembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armadna skupina: Donavska armada je dospela do ozemlja Aleksandrije. Pri izvedbi menjanja bregov, ki ie bila vsled nastopivše visoke vode posebno otežko-čena, je imelo posebne zasluge c. in kr. donavsko brodovje pod poveljstvom kapitana linijske ladje Lučića in avstrijski pijo-nirski oddelki gen. majorja Gangla. Pri Anluletu, severno Svlštonega je bilo sestre ljeno sovražno letalo Farmanovega siste-. in a. — Fronta nadvojvode Jožefa: Nemška konjenica pod vodstvom gen. pov. grofa Schmettowa ie pognala vzhodno dolnje Alute sovražno konjeniško divizijo nazaj. Rimnik Valcea v dolini Alute je zavzet. Dalje vzhodno, kjer se sovražnik še srdito upira, se bližajo naše čete Curtei ete Arges. Nov napad ruskih stotnii v ozemlju jugozapadno BekaSa je bil zopet brezuspešen. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ruski oddelki, ki so prodirali pri Ozierkih ob gornjem Stiru, so bili po našem ognju pregnani. Italijansko bojišče. — Na kraški planoti je bH topovski boj od časa do časa nekoliko živahnejši. Na Koroškem mejnem ozemlju je sovražna artiljerija obstreljevala posamezne kraje. Eno naših letalskih brodovij je metalo bombe na železniške naprave in barake v Tolmezzo. Jugovzhodno bojišče. — Neiz-preinenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. MRo uradno poročilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. novembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprechta: Vsled megle in deževja nobenih večjih bojnih akcij. — Krepko izvedene patruljne akcije meklen-burških grenadirjev in fizilirjev in bremenskega pešpolka severovzhodno Arrasa so privedle 26 ujetnikov iz angleških jarkov. Severovzhodno Beaumonta so privedli oddelki badenskega pešpolka št. 185 štiri oficirje in 157 Angležev in eno strojno puško iz sovražna postojanke. — Prestolonaslednikov^ armada: V gozdu Apremonta vzhodno St. Mihiela je napadla francoska pehota po močni topovski pripravi. Bila je odbita. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: V obližju Baltiške obali severno Smorgona, ob Serveču in Ščari je postal sovražni topovski ogenj močnejši. Ruski oddelki, ki so nastopili tik ob morju v ozemlju Krajina in pri Ozierkih v ozemlju gornjega Stira, so bili odbiti. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ruske stotnije so zopet brez vsakega uspeha napadle naše postojanke pri Batca Neagra (gorovje Gyer-gyo). V dolini Alute smo zavzeli Rimnik Valcea. Na višinah severno Curtea de Arges se Romuni še žilavo upirajo. V ozemlju vzhodno dolnje Alute je nemška konjenica pod vodstvom gen. poročnika grofa Schmettowa pognala v beg romunsko konjeniško divizijo in zmagovito prodira. Od Alute proti vzhodu vodeče ceste so polne bežečlh trenskih kolon, kojih pot označujejo zažgani kraji. Prišli smo v stik s četami, ki so prekoračile Donavo. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Po ognju z mor- P O D L 1 S T E K. Njegov ias. Roman. Iz angleškega. Potem ste se šle poslovit z domačo gospo. Gricko je nenadoma izginil. Ko ste pa prišli v vežo, je že stal tamkaj v kožuhu. Sluga kneginje Ardaheve je ponudil Ta-mari galoše in plašč, toda Gricko mu je oboje skoraj iztrgal iz rok. Tamara ni rekla ničesar, temveč mu je dovolila, da ji je pomagal in jo toplo odel,dočim je knegi-nja Ardaheva v tem že odšla proti vratom. — Nocoj ste zmagala vi, gospa, — je dejal potihoma, — t, sijajne uniforme in vsa sila cvetja, vse to se je zbiralo v harmonično celoto. Taka ogromna množina vrtnic vzbuja poseben čar, če toplomer zunaj kaže -pod ničla Tamara je plesala valček z Jackom Courtrayjera. Prenehala sta, da bi si nekoliko ogledala množico, in Tamara je dejala: Skoraj istočasno z aneksijsko krizo se, je rešila tudi neka druga kriza, ki bi bila Avstrijo v zvezi z Nemčijo kmalu zapletla v vojno. Šlo je za takoimenovano »maroško krizo«, ki se je reševala na algesiraški konferenci. Tedaj se je posebno angleški kralj Edvard VIL prizadeval, da bi spravil Avstrijo na svojo stran. Leta 1908. se je cesar Edvard-sestal z ruskim carjem 9. junija v Revalu, ruski car pa je posetil nato italijanskega kralja v Racconigi, toda trozveza se ni razbila, in konečno ste Nemčija in Francoska 9. februarja leta 1909. podpisali »maroško pogodbo«. Tako se je tudi ta kriza rešila mirnim potom. Notranjepolitični dogodki. Beckovo ministrstvo z novim ljudskim parlamentom ni imelo tiste sreče, kot ie je pričakovalo. Vneli so se v dunajksem parlamentu hudi narodnostni spori, v češkem deželnem zboru so obstruirali Nemci, češki člani ministrstva so odstopili, in tako se je stališče Beckovega kabineta majalo vedno bolj in boli. Pogajanja med Cehi in Nemci niso dovedla do uspeha in tako ie bil končno Beck prisiljen, da je odstopil. Beckov naslednik baron Bienerth je sestavil uradniško ministrstvo in si je prizadeval, da bi pridobil trdno večino v parlamentu, ki ni bil več sposoben za nikakršno resno delo. To se mu pa ni posrečilo in tako je bil parlament odgoden meseca marca leta 1911. V čas Bienerthovega ministrskega pred-sedništva padajo začetki znamenitih parlamentarnih bojev zaradi italijanske pravne fakultete. Tozadevno vladno predlogo je predložil parlamentu tedanji naučni minister grof Stiirgkh. Bienerth je potem le še izvedel nove volitve in potem odstopil 26. junija leta 1911., nakar je prevzel vlado v tretjič baron Gautsch, ki pa tudi ni bil kos češko-nemški spravi in je zato že 28. oktobra istega leta Dodal o-stavko. Tri dni pozneje je prevzel ministrsko predsedništvo grof Stiirgkh, k; je ostal na tem mestu vse do 21. oktobra leta 1916., ko ga je ustrelil dr. Friderik Adler. Parlament je v Stiirgkhovih časih vkljub nerešenemu češko-nemškemu sporu deloval še precej dobro in dovoljeval državne potrebe, med njimi tudi brambno reformo, dočim so delegacije dovolile vse za preosnovo armade potrebne svote. V zadnjem zasedanju pa so se ob nezmožnosti vlade, da bi vplivala pomirjevalno, narodnostni spori v parlamentu poostrili tako zelo, da je bilo vsako redno delo nemogoče. Mnogo je vplivala na razpoloženju v parlamentu tudi zavožena zunanja politika grofa Aehrenthala in za njim grofa Berchtolda. Končno je bil parlament 16. marca leta 1914. odgoden in se odtlej ni sestal več. Delegacije so zborovale zadnjikrat 30. majnika I. 1914. Na Ogrskem se je po hudih strankarskih bojih 11. januarja koalicijsko ministrstvo umeknilo Khuen-Hedervaryjeve-mu, ki ie zbral ostanke nekdanje liberalne stranke in jih preosnoval v »delovno stranko«, ki je pri volitvah zmagala z znatno večino. Ker grof Khuen-Hedervary ni mogel proti obstrukciji opozicije doseči znatnega zvišanja rekrutnega kontingenta, je odstopil. Sledil mu je Lukacs, ki pa je kmalu izročil ministrsko predsedništvo 5 'aujemu ministrskemu predsedniku gri . Tiszi, ki se ie že prej izkazal kot odločen zbornični predsednik in je z jekleno roko pritisnil opozicijo k tlom in uvedel redno delovanje parlamenta. Balkanska vojna. Tripolitanska vojna ni imela posebnega vpliva na našo državo, katere zunanja politika pod grofom Aehrenthalom je šla le za tem. da se vojna ne zanese na Balkan. Ta Aehrenthalova politika ni ugajala marsikaterim krogom v naši državi in je bila povod različnim notranjim sporom. Prijateljem tedanje naše zaveznice posebno niso ugajala utrjevanja avstrijske meje proti Italiji. Vendar pa je tripolitanska stvar minila, ne da bi se bilo zgodilo pri nas kaj hujšega. Mnogo pa je vplivala na našo monarhijo kot prvo balkansko državo balkanska vojna. Po smrti grofa Aehrenthala 17. februarja leta 1912. je prevzel ministrstvo zunanjih stvari grof Berchtold, za . — Ali niso to čudni ljudje, Jack? Do-stojnejši, kot so danes, bi pač ne mogli biti, in vendar, če jih opazuješ pri četvorki, vidiš v njihovih očeh isti nemirni pogled, ki so ga imeli, ko so zadnjič tako divje skakali pri knezu Miloslavskem. — Da, res, zakaj ga danes ni tukaj? — je vprašal Jack. — Če bi le vedela, — je menila Tamara. — Jack, bodi tako dober in poizkusi po-izvedeti stvar. Morda najdeš Sergeja Grekovega ali ms. Stronga, ali Sašo Bas-manovega, ki bi mogli vedeti, ali pa koga drugega. Zdi se mi pa, da danes ni nobenega tukaj. — Pa kaj te stvar tako vnema? — je vprašal Jack Courtray smeje. — Dobro, dete moje, storim, kolikor v moj! moči. Tako se je odrekel svojemu plesu in je prepustil Tamaro Valonnu, ki je ravno prišel • katerega se more reči, da ni bil posebno srečne roke. Za Balkan se je določilo, da ostane tudi po vojni »status quo«, kar se je pa pozneje izkazalo kot popolnoma nemogoče. Crnogorci, Srbi, Bolgarji in Grki niso bili nikakor pri volji, da bi dali iz rok osvojeno ozemlje. Šlo je torej le še za to, da se reši, kar se da rešiti. Tako se je Avstrija uprla le zasedanju Albanije po Srbih in je z ostalimi velevlastmi ustanovila samostojno kneževino Albanijo. Spor med Avstrijo in Srbijo zaradi postopanja z avstro-ogrskimi konzuli v Prizrenu in Mitrovici se je rešil mirnim potom. Odločno se je Avstrija tudi uprla Črnigori, ki ni hotela izročiti Albaniji zasedenega Skadra. Ćrnagora je končno izročila Skadar. Crnogorske zahteve je odločno podpirala Rusija in je tudi že začela zbirati svoje armade ob avstrijski meji. Z dogovorom sklenjenim 11. marca l. 1913., ste obe državi demobilizirali, a Rusija je vkljub temu še odločno podpirala črnogorske in srbske zahteve. Junija meseca je izbruhnila potem druga balkanska vojna, ki je zadala Bolgarski vsJed vmeša-nja Romunske znatne izgube. Ko se je Avstrija odrekla svoji zahtevi, da naj bi tudi Djakovica pripadala samostojni Albaniji se je končno dosegel popoln sporazum med velevlastmi in na albanski knežji prestol je prišel princ Wied, ki se je pa že v nekaterih mesecih moral umek-niti pred revolucijo, ki jo je zanetil proti njemu Esad paša. Izbruh svetovne vojne. Polovičarsko delo londonske veleposla-niške konference po obeh balkanskih vojnah na Balkanu nikakor ni pomirilo duhov in tudi velevlasti so odšle s konference z večjim ali manjšim razočaranjem. Tako je prišlo usodepolno leto 1914. Na Balkanu je vrelo bolj kot kedaj. Srbija se Je čutila zelo prikrajšano, ker ni imela dostopa k morju. Bolgarska pa ni mogla preboleti izgub druge balkanske vojne, ^rej ali slej bi moralo priti do izbruha, posebno ker so velevlasti namesto da bi skušale gasiti le še prilivale olje v ogenj. Tedaj je prišlo, da je meseca junija leta 1914. odpotoval v Bosno prestolonaslednik Franc Ferdinand, s svojo soprogo in da sta 28. junija padla oba kot žrtvi uboj-niške rohe. 23. julija 1. 1914. je avstro-ogr-ska vlada izročila srbski vladi 24urni ultimatum, ki je zahteval, da Srbija obsodi protiavstrijsko propagando in sprejme nadaljnih deset toček, navedenih v ultimatu, nanašajočih se na velikosrbsko propagando in umor v Sarajevem. Srbska vlada je odklonila izpolnitev zahtev ultimata. 26. julija je bila v Avsiro-Ogrski napovedana delna mobilizacija, 28. junija pa je bila napovedana vojna in tako se je pričela sedanja svetovna vojna. Iz zadnjih časov naj omenimo le še uinor ministrskega predsednika grofa Stiirgkha 21. oktobra t. 1. Na njegovo mesto je stopil 28. oktobra dr. pl. Korber. 21. novembra ob 9. zvečer pa je za vedno zatisnil oči cesar Fr^nc Jožef, potem ko je vladal avstro-ogrsko monarhijo 67 let 11 mesecev in 21 dni. • Ajirevizacuske stvari- Sadje in zelenjava. Za tekoči tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 4'40 do K 4'80; sladko zelje 40 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje 40 do 48 vin.; kostanj K 1'44 do K V52; cvetni karfijol 80 vin.; čebula K 1'—; pesino perje 28 vin.; jabolka L K 1'28 do K 1'60; jabolka II. 88 vin. do K i'24; peteršilj 50 do 60 vin.; sladka repa 24 do 28 vin.; kisla repa 56 dO 64 vin.; salata (endivja) 60 ck> 68 vin.; špinača 80 do S8 vin.; ohrovt 44 do 48 vin._-_ Domače vesti. Umrla je včeraj hčerka-edinka g. Stanka Deule, ravnatelja »Trgovske obrtne zadruge.t, Mllenka, v nežni starosti treh let. Pogreb bo jutri, v torek. 28. t. m., ob 2V2 popoldne iz hiše žalosti ul. Romagna št. 26. Očetu in materi naše najiskrenejše sožalje! Tolaži naj ju njun angelček, ki gleda nanju z neba 1 — Najbrž ne bom imela plesalca za ma-zurko, — je rekla Tamara nalahko, pogledavši prikrito Francoza od strani. — Angažiral me je grof Variškiu za mazurko, pa ga doslej še ni bilo. Rada bi vedela, kje je pač ostal. Ali morda veste vi kaj? — Saj sem vam rekel, gospa, da morete biti vesela, če odidete odtod, ne da povzročite kak škandal, — je odgovoril Va-ionne in se je skrivnostno posmehljal. — Kaj pa vendar mislite? Prosim, povejte mil — je rekla Tamara hi pobledela. — Ne mislim prav nič, toda zdi se mi, da boste nocoj videla samo enega ali drugega, katerega----ne morem reči. Mrzel občutek je obšel Tamaro. — Pa menda vendar nočete s tem na-migavati, da se je vršil dvoboj? — ie vprašala s tresočim se glasom, kar je zaman skušala zakriti. (Dalje.) Stran II. „EDINOS1* štev. 331 Za poslova Ini tečaji goriških učiteljišč. Jutri, dne 28. t. m., zopet reden pouk. Vodstvo c. kr. pripravnice za sredn?e šole v Trstu opozarja učence in učenke na reden šolski poduk, ki je pričel danes v ponedeljek dne 27. novembra t. 1. Sole. S kompetentne strani se poroča: Danes, punedeljek, dne 27. novembra se zoi>ct prične pouk na vseh šolah. Dne 30. novembra, na dan pogreba pokojnega cesarja Franca Jožefa, in dne 1. decembra ostanejo šole zaprte. Slovenska trgovska šola v Trstu. Od danes (ponedeljek), 27. t. m., naprej se vrši reden pouk. — Ravnateljstvo. Slovenska obrtna tn trgovska nadaljevalna šola. (Sola za obrtne in trgovske vajence in vajenke). Danes v ponedeljek, 27. t m., in sledeče dni se bo vršil reden pouk. — Vodstvo. Glasbena šola podružnice Glasbene Matice v Trstu, Redni pouk se prične zopet danes,ponedeljek. 27. t. m. ob navadnih urah. — ISolsko vodstvo. Žalovanje v Trstu za pokojnim vladarjem. Razven že javljenih deputacij so se zglasile pri namestniku, baronu dr. Fries-Skene še naslednja zastopstva zavodov, društev in korporacij, da izrazijo globoko sožalje povodom smrti Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja in kralja Franca Jožefa 1. Pod vodstvom člana gosposke zbornice, Alfreda Escheria, se je predstavilo namestniku odposlanstvo zastopnikov tukajšnjih trgovskih, industrijskih in paro-p! ovni h krogov, ki so je sestavljali vele-industrijalec Leop. Brunner, ravnatelj Albert Cosulich, veletrgovec Karel Escher, ravnatelj Oustav SchUtz, ravnatelj Fortu-nat Vivante, baTon Villabella in zbornični tajnik dr. Karel Garavini. Član gosposke gosposke zbornice, Alfred Escher, je v nagovoru na namestnika poudarjal, da vsi poklicni stanovi Trsta iskreno sočuv-stvujejo z vso ostalo državo ter v globoki Žalosti in prešinjeni z bolestjo stoje ob mrtvaškem odru vroče ljubljenega cesarja. Naglašal je, kako zelo je Trst vzcvetel pod vlado cesarja Franca Jožefa in do kako visoke stopnje se je razvil v gospodarskem oziru. Ime pokojnega monarha ostane neizbrisno spojeno z usodo našega mesta, ki se ima pokojnemu vladarju zahvaliti, da se je iz tesnih razmer razvilo v mogočen člen v gospodarskem življenju celokupne države. — Odposlanstvo patri-jotičnih društev »Associazione politica a-driatica« in »Societa Triestina Austria« pod vodstvom društvenega predsednika viteza pl. Bernetich-Tomasinija je v gi-njenih besedah naglašalo splošno žalost, ki jo je smrt iskreno spoštovanega monarha vzbudila v najširših krogih prebivalstva. Vitez pl. Bernetich-Tomasmi je' razen tega v imenu imenovanih dveh društev izročil g. namestniku K 500, oziroma K 300, z določbo, da se ta zneska uporabita v korist vojniških sirot, ki }fin je cesar vedno bil ljubeč pokrovitelj in zaščitnik. — O. namestnik je te patrijotične manifestacije sprejel globoko ganjen ter se je zahvalil zlasti obema društvoma za njun občekoristni, intencijam vedno na blaginji otrok mislečega pokojnega Najvišjega gospoda odgovarjajoči dar. — Nadalje so došli zastopniki izraelitske in gr-ike pravoslavne cerkvene občine, Bratovščine tržaških rokodelcev (Fratellanza ar-tigiana Triestina), društva rajhovskih Nemcev, zavoda Banca Comraerciale, avstrijskega Lloyda, zavarovalne družbe Assicurazioni Generali in avstrijskega planinskega društva, nadalje zastopniki zavoda Riunione Adriatica, borznih sen-salov, ravnateljstva organizacije Associazione operaia Triestina, nemškega »Volks-raia <, zavoda Cassa di risparmio Triestina. istrske banke, zavoda za mala stanovanja (Istituto per abitazioni rainimi) in zadruge hišnih lastnikov. G. namestnik se je vsem odposlanstvom in osebam zahvalil za izražena čuvstva iskrenega sočutja nad bridko izgubo, ki je zadela vse avstrijske narode, ter je obljubil, da bo poročal o teh žalnih manifestacijah na Najvišjem mestu. — Namestništvu je razen tega tekom zadnjih dni došlo veliko število žalnih brzojavk in pismenih sožaij od strani občin, avtonomnih korporacij in privatnih oseb, tako med drugim od deželnega kulturnega sveta mejne grofije Istrske, od udruženja krapanskih premo-garjev in od labinjskega občinskega zastopa. Oddajanje predmetov iz kovin. Radi nujnosti nabavljanja kovin za vojne namene bo ministrstvo za deželno brambo le v posebnega ozira vrednih slučajih dovoljevalo podaljšanje roka za oddajo kovinskih predmetov, dovoljenega po komisijah za sprejemanje. Odkar se je razglasila ta odredba dohajajo — vsled krivega tolmačenja v občinstvu — direktno ministrstvu za deželno brambo neštevilne prošnje za podaljšanje roka za oddajo predmetov. Ker pa takim prošnjam navadno niso priložena nikaka potrdila in tudi nižje oblasti niso izrekle svojega mnenja — brez katerega pa ni možno presoiati podatkov strank — se morajo vse te prošnje najprej pošiljati nižjim oblastim, kar z ene strani provzroča nepotrebno obre-menjenje s posli sedaj itak preobremenjenih oblasti, a na drugi strani je za stranke spojena nevarnost, da se odvzetje izvrši poprej, nego se more taka prošnja rešiti. Opozarja se torej, da je prošnje za podaljšanje roka za oddajo kovinskih predmetov predlagati političnim okrajnim oblastim. Za vdove in sirote padlih junakov. V globoki žalosti stoji vsa Avstrija ob mrtvaškem odru svojega najiskreneje ljubljenega, pokojnega cesarja. Vse ljudstvo žaluje po cesarju Francu Jožefu I., ki mu v vsem Njegovem na činu in delu bogatem življenju ni bila nobena stvar tako na srcu, kakor želja, da bi bil pomoči potrebnim v tolažbo in podporo. Pred vsem pa je bila, kakor vemo vsi, Njegova ljubezen posvečena vriim vKjjakoin in njih otrokom, nadi domovine. Iz tega globokega Čustvovanja je izšel sklep Njegovega Veličanstva, da p nemilost! j ivo prevzame protektorat ravno nad tisto oskrbno akcijo med sedanjo vojno, ki se zavzema za preosale na bojiščih padlih juakov, a pred vsem za njihove zapuščene sirote: nad c. kr. avstrijskimi vojaško-vdovskimi in sirotinskimi fondi. Prepričani sino torej, da postopamo le po intencijah plemenitega pokojnika in mislimo, da spomin svojega Najvišjega protektorja najlepše častimo s tem, da se obračamo do vseh krogov prebivalstva s prošnjo, da se v izraz pijetetnega spomina na pokojnika tudi tem povodom spominjajo vdov Ln sirot po vojakih ter da darujejo kak prispevek v njih podporo in oskrbo. Vsak dar se priobči namestniku Najvišjega protektorja, njeg. c. in kr. visokosti nadvojvodi Leopoldu Salvatorju ter se priobči na primeren način. Dr. Edvard princ Liechtenstein, c. kr. dvorni svetnik, voditelj vojnopomožne pisarne vojaško-vdovskega in sirotinsikega fonda. Dr. Maks grof Wickenburg, c. in kr. tajni svetnik, minister izven službe, predsednik c. kr. avstrijskih vojaško-vdov-skega in sirotinskega fonda. Darovi naj se pošiljajo pod geslom »Spominu Njegovega Veličanstva« c. kr. avstrijskega vojaško-vdovskega in sirotinskega fonda, Dunaj, 3. okraj, Auen-bruggergasse št. 2, poštno-hranilnični konto 149.617, na vojnopomožno pisarno c. kr. ministrstva za notranje stvari, I. okraj, Hoher Markt št. 5, poštnohranilnič-ni konto 149.602, vsem političnim deželnim oblastim prve instance, ali deželnim ali okrajnim organizacijam (oddelkom za vojno zavarovanje) vdovskega in sirotinskega fonda. Darovi, ki prispejo deželnim organizacijam, se porabijo v dotičnih kronovinah. Dvojna mera! S tem stavkom komentira glasilo nemške socijalne demokracije, »Arbeiter Zeitung«, sporočilo, da so »če-ško-slovanski socijalisti pristopili enotnemu klubu 108 čeških poslancev v državnem zboru.« »Union« reagira: »Ta pripomba je v resnici zelo popolnoma podobna glasilu nemških socijalistov, ki z obema nogama stoje v nemško-narodnem taboru. Povsem tako, kakor tisti pobožni mož, ki je Boga hvalil, da on ni tak, kakršen je — ta ali oni!« Mi dodajemo: Da stoje nemški socijalisti v nemško-narodnem taboru, kažejo že s tem, da so si usvojili pravilo, ki je v rabi pri Nemcih sploh, izvedeno iz tega znanega reka: Če sta dva storila isto — ni isto. Če orni kažejo svoje simpatije in uveljavljajo narodno in kulturno skupnost z nemško narodno celotnostjo brez vsakega ozira na državne meje, je to v polnem redu, je celo plemenito, je povsem naravno in ne tangira čisto nič njihovega razmerja do lastne države. — Nu, temu je res tako! Noben pameten, pravičen in lojalen človek ne bo hotel iz čut-stvovanja do krvnih bratov izven držav izvajati kake zaključke, ki bi invoi-viraii kake dvome ali očitke glede državne lojalnosti avstrijskih Nemcev. Samo da ne bi ti ljudje vsakega pojava simpatij med avstrijskimi Slovani do rodnih sorodnikov izven mej države, da, celo vsakega znaka zanimanja za kulturno snovanje teh poslednjih smatrali kot znak nelojalnosti in celo izdajstva na škodo te države, da ne bi kričali v svet o panslavizmu in o slovanski irredenti! Umejemo simpatije in čutstvovanje naših Nemcev do lastne narodne skupnosti in jih smatramo za naravne in zato samo ob sebi umi ji ve. Ali ta dvojna mera! Kar je pri njih prav, v redu in hvale vredno, to isto je pri avstrijskih Slovanih, nevaren pojav, obsodbe vredno in kažnjivo. Če se že ne more kaznovati po kazenskem zakonu, pa naj država konstruira kazen potom svoje politične prakse, naj bi državna uprava urejala svoje postopanje tako, da bodo nje lastni slovanski narodi — na verigi, naj bi si osvojila princip, da je tudi vsako kulturno stremljenje teh narodov znak nevarnih zvez z inozemstvom. Ta dvojna mera je, ki ozlovolja in ogorča, ker pomenjja največjo krivico. Nemški socijalni demokra-tie so se nacijonizirali in se še ponašajo napram drugim nemškim strankam, da *« ______.i.lA.'n nn nnmi t T llllKOTMl r1j"\ činoma slabo nalete. Vojak, ki sam občuti vojske gorje, ima dobro voljo in srce, gre tudi iz hvaležnosti, ki jo ima do našega ljudstva, pri katerem je užival nad leto dni gostoljubnost ter se čutil domačega. Njega svojci pa ne vedo tega, ker sami niso nič skusili, zatorej navadno mislijo drugače ter se ne brigajo za nesrečo drugih. Za stanovanja in zemljišča v glavnem še ni pogojeno. Lastniki so povsod obveščeni, da se pogode s strankami, ko pridejo. Povsod se je pogoditi določeno, toliko plačam jaz tebi, toliko ti meni, če pri tebi delam, malo ali dosti, pa določeno. O vsem tem so lastniki že obveščeni. Stanovanja so povsod posebej in ne v družini. — Imamo dosedaj dovolj vzgledov, da v družini pri drugih ni nič. Povsod same pritožbe. Gospodarji in najemniki tožijo, da se jim godi krivica. Priporočam pa, da družine delajo za enako plačo ali odškodnino v prvi vrsti pri gospodarju, od katerega imajo hišo ali zemljo v najemu. Priporočam pa povsod potrpljenja in vljudnega obnašanja z domačini. — Res, kdor je bil 24 mesecev v vojski, gotovo nima svojih živcev v redu. Pa vendar izmed vseh grozot, ki smo jih prestali in iz najhujšega zla, ki nas je moglo zadeti, nam je iskati vendar najložjega izhoda, ki je mogoč. Na moj naslov se lahko obrnejo tudi boljše družine ali posamezniki, na razpolago je več gospodarskih stanovanj, glede preselitve in tudi oni, ki si hočejo odposlati o-pravo, duhovni, uradniki in si plačevati stanovanje za slučaj sile. Piše se: Tacen, pošta Št. Vid nad Ljubljano. — Kdor pride osebno se vozi na postajo Vižmarje pri Ljubljani. — Ivan Mermolja, zaupnik dunajskega odbora za begunce z juga. Mestna zastavljalnica. V torek, 28. t. m., se bodo prodajale na javni dražbi od 9V£ dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene meseca decembra leta 1914. na bele listke serije 136 in sicer razni dragoceni predmeti velike vrednosti. — Isti dan popoldne ob 3Vz do 7 se bodo prodajali razni kosi volnenega blaga, zastavljeni na rdeče listke. Lep zgled rodoljubia in plemenitosti. Gospa Darinka Šepičeva iz Drage je izročila upravi »Primorskih Novin« na Sušaku svoto 500 K, ki naj se porabi v razne rodoljubne in dobrodelne svrhe. Rečeni list konstatuje, da je malo krajev v naši domovini, kjer bi se razmerno toliko darovalo v rečene svrhe, in pripominja potem: »Moglo bi se morda reči, da je to sedaj, v času vojne in da delajo to prednici, ki so v tem vojnem času delali dobre kupčije. — Ne! Tudi v normalnih razmerah se je v našem kraju prispevalo v rodoljubne svrhe več, nego kje drugje, in razlika je samo ta, da Sta v normalnih razmerah prispevala bogataš in siromak, docim danes najmanje doprinašajo tisti, ki so v tej vojni delali velike kupčije in zaslužili horendne svote denarja. Taki nas zapuščajo, beže od tu in kupujejo kjersibodi posestva in hiše. Ali to so izjeme in reči se more, da večina občinstva v Primorju zadošča pozivu, ki ga do vsakega poedinca stavlja narodna in domovinska stvar.« Na to konstatuje rečeni list, da je gospa Darinka Se-pičeva navadna žena iz ljudstva in želi, da bi bil nje čin v zgled tudi za druge. Zgled, ki kaže, kako tamošnji ljudje razumevajo rodoljubno in človekoljubno dolžnost in je ne vrše samo s praznimi frazami, marveč ob vsaki priliki in z dejanjem. — Puščamo na strani kočijfivo vprašanje, ali ni tudi v našem avstrijskem Primorju ljudi, ki bi — razmerno svojim zaslužkom v sedanjem času — mogli nekoliko več d»ti v dobrodelne namene. Te izjeme puščamo na strani, ker smo hoteli vsej naši javnosti pokazati na zgled skromne hrvatske žene, da bi ga posnemali vsi, kolikor pač vsakdo more! Naša javnost naj ne pozablja, da tudi v težkih časih ne prenehujejo potrebe za narodni, torej za vsakogar lastni napredek. V takih delih se kaže jaka narodna zavest in razumevanje visoke narodne dolžnosti v socijalnem življenju m narodni organizaciji. Taka dela nam dajejo uver-jenie, da takega narodnega človeka ne odvrne nobena sila od njegovega uverje-nja, ki ga nezdružljivo spaja z narodom m njega obstankom. Z narodno požrtvovalnostjo si ohranimo svoj rod m rešimo tuch tist >, kar nam je bilo odtegnjeno z umetnimi sredstvi. Zato smo opozorili na jasni izgled Darinke Šepičeve. _ ka razdelitev pridelkov med vse prebivalce po aprovizacijskih komisijah. Saj gorje bi bilo meščanom in nekmetskim slojem, ako bi država ne ukrenila tega. Kakor se le manjšala po zalogah množina pridelkov tvorniških izdelkov, tako so se začele cene dvigati, kot naravna posledica vojnih razmer vseh časov in krajev. Sorazmerno s cenami izdelkov in pridel&kov se dvigajo tudi cene delavcev. Treba je torej primernih odredeb, da si državljani gremo ramo ob rami na roko, treba je zakonov, da se cene vzrav-njujejo primerno času ln dobavljanju. Po-mankanje delavcev raste v vseli panogah, in naravna posledica je, da se morajo dvigati cene pridelkov, sirovin in izdelkov, ali kakor drugače rečemo: denar izgublja vrednost. Država si je nadela dve nalogi: da dvigne pridelke in jih enakomerno razde-juje. Smotreno gre razdeljevanje živil in a-provizacijske komisije delujejo neumorno in izvrstno, ali kjer je malo, ne morejo niti idealne moči zadovoljiti mase ljudstva. Pri nas se pozablja rado zdraviti tam, kjer boli. Vojaške in civilne oblasti so izdale neštetih ukazov glede obdelovanja polja in vsake pedi zemlje, in storilo se je v tem pogledu več, nego se je pričakovalo od doma se nahajajočih žensk in otrok, ali do racijonalnega obdelovanja zemlje smo še daleč, ali pa prav tam, cjer smo bili pred vojno. Dve leti bridkih izkušenj ste pretekli in etošnja statistična poročila nam govorč, da nismo pridelkov ne podvojili, ne po-trojili, ampak da smo padli pod normalno stanje, zakaj pridelali smo manj, kakor prejšnja leta. V bodočem letu pademo — :udi radi pomankanja delavskih moči — na še nižjo stopnjo, ako se ostane samo pri birokratskih ukazih in naredbah in pa samo pri oranju in sejanju. • Kmetovanje je dandanes ne samo stroka, ampak tudi umetnost. Treba je torej to umestnost obvladovati, kar je mogoče x) strokovnem šolanju in dolggletnili izkušnjah. Kdor ni strokovnjak, naj ne hodi na kmetijo kot voditelj, ampak kot delavec. Dandanes ima^ vsaka tovarna, vsak najmanjši obrat sposobne voditelje, a unet le priganjače, ki ga silijo in zapovedujejo, da mora orati in sejati. Dajte nam voditeljev in odstranite priganjače, in ta velikanski aparat poljedelstva bo uspešno deloval v korist in obrambo domovine., ob talerem se razbije sovražnikov nakana, da bi nas sestradal. Naši poljski delavci so bili letos skoro same ženske in otroci. Hvalevredno so se trudili, da, nad vse pričakovanje, ali njih delo In njih trud je bil brezsmotren in zato je tudi sledil tak uspeh. Blizu mest so šli na kmete pomagati tudi učenci judskih in srednjih šol, kar se pa ni obneslo, in vemo, da si takih delavcev za bodoče leto ne želi nihče več. Vojaška u-prava je ustanovila nekaka kmetijska okrožja, katera so vodili častniki z dodeljenim moštvom. Poudariti moramo, da so si prizadevali, da je bilo zorano in posejano, aH dalje ni šlo in ni moglo iti, ker jim je manjkalo zmožnosti. Že prej, v mirnem času, so nam bili voditelji potrebni* kaj pa naj rečemo sedaj. Kakor je hvalevreden ukrep vojaške uprave4 da je skrbela za obdelanje zemlje in tudi izdatno pomagala z uprežno živino na polju, bi bila za bodoče leto nujna potreba, da se na taka, za prehrano državljanov najvažnejša mesta postavijo možje — vojaki, kateri dokažejo, da niso samo priganjači, ampak izšolani in izskušem voditelji kmetijskih o-bratov, t. j. one za prehrano najvažnejše tovarne. Ako bo imek) bodoče leto kmet-sko ljudstvo dobro vodstvo in da se ne pusti kakor vojaki brez vojskovodij, lahko z gotovostjo računimo, da si zgradimo zavetno trdnjavo, ob kateri se razbije sila sovražnika. Naj pridejo torej od raznih krdel kmetijski strokovnjaki na taka mesta, kjer jim bo dana prilika za uspešno bojevanje! _S. nič ne zaostajajo za njimi v ljubezni do svojega naroda in da so pripravljeni braniti njegove interese. Ker pa so Čehi — in to, kakor je že ves položaj v naši dT-žavi, z nerazmerno večjo opravičenostjo — isto storili, je to naenkrat greh in ni — socijaldemokratično! O, ta dvojna mera! Naznanilo beguncem, ki iščejo stanovanj. Podpisani razpolagam s precejšnjim številom stanovanj, katera sem preskrbel na Slovenskem Štajerskem. Povsod poleg stanovanj se dobe tudi zemljišča za lastno pridelovanje. Poživljam vse one, ki so v ozadju kot pribežniki, naj se naznanijo na moj naslov. Vsaka družina naj naznani, ali se hoče takoj preseliti, ali hoče in more počakati pomladi. Dosedaj je največ stanovanj v Dravski dolini nad Mariborom. Naši ljudje si morejo tam dobiti dela pri kmetih ali pri drugih podjetjih. Grade se tam električne naprave, so velika lesma podjetja ter druge tovarne. Delavci iz teh družin, ki se tam nasele, dobe delo pri teh podjetjih in živež. Za živila drugih se dobe listki. Živila se kakor povsod težko dobe, zatorej naj vsakdo vzame s seboj, kar more. Za prihodnje pa naj si preskrbi sam, ete kolikor mogoče pridela (krompir, fižol, ječmen). Kdor ima kravo, naj jo vzame s seboj, lažje se dobi seno kot mleko. Svarim družine, naj ne hodijo od tam, kjer so, na priporočila vojakov, ki jih pošiljajo na svoj dom. Sam sem prepričan na Kranjskem in btajerskem, da takšni ve- DAROVI. Slovenci hočejo bit, Kar imajo, vse treba zapit, Za C. M. D. pa ne vinarja v prwL Taki so!!! Za Rojansko podružnico se je nabrala svota 14 K 78 vin. Darovi, došli ces. komisarju. Ivan Burg-staller K 50 za vdove in sirote podlih vojakov. Družina Kiirner K 10 za vdove .m sirote ob Soči padlih vojakov. Vid m Anton Rastelli K .50 v korist božični akciji za vodniške sirote; K 50 v korist božični akciji za ostale sirote in posebni akciji za igrače; K 50 v korist ustanavlja-jočemu se kuratoriju za vzdrževanje grobov na soški fronai padlih in v tržaškem teritoriju pokopanih vojakov. Ravnateljstvo občinskega zabavišča pri Sv. Alojziju K 20'40, kot dohodek prireditve 19. t m., za vdove in sirote padlih vojakov. Gospodarstvo. Zakaj se pridelki ne v«a|o. Sovražniki naše države so nam že leta 1914. napovedali sestradanje. V obrambo proti temu sklepu ste nastopili centralni državi z vso delavnostjo, da se produkcija živil dvigne in tako izjalovi nakana sovražnikov, zakaj dokazano )e, da po ra-cijonalnem in razumnem gospodarstvu svoje pridelke lahko podvojimo in neka tere celo potrojiino. Zraven tega se je vpeliala zaplemba in kolikor mogoče ena- V Trstu, dne 27. novembra 1016. Podpisujte peto volno posolilo. Franjo Resnik C. kr. poStnl eksp***' H Magdalena Jakopčič danes poročena. TRST-CRMOMELJ, 27. novembra 1916. CESKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi- mm mm HALI OGLASI H □□ □h ■e ra&unajo po 4 Btot, besedo. Mastno vi tkan. besedo se računajo enkrat re5. — Najmanjša : pristojbina snaia 40 stotink. . OD □□ Fotograf *tev. 10. Anton Jerki6 posluj t zopet t rrojeis »Ulitiu r Trat«, Tia deUe Post* 248« Kupujem Torrente 36. žaklje vsake vrste d& drobno in belo. Zaloga žakljev J. St«bel. Via 75« $Ni*aMMtt?A«i znamka Trocadero 1000 bntlljk šampanjec pripravljenih po K 9 - franko na dom kupca. Šampanjec znamenita znamka Lonia Miiller di Eltviile 1000 butiljk na potu za oddajo v decembru t. 1. po K 14.— franko na dom kupo*. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. (D) %Mhlffl vsake vrste kupuje Jakob Margon Via LtiKlJK Solitario št. 91. Tot flMAffM Pit mlečna krava za rejo. Valle Rocol rluUU SB št. 735 poleg Gospod, društva. \E) M debelo same za preprodajalce. Nogavice, sukaneo, pip«, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne »v•tiljke, baterije, pioemilii papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, ilice, razna rezila, robef, mrežice ;ledaU, ig' fttev. 19 Nieolo ZDRAVNIK M. Dr. Koral Perničlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. {zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. z> notranje, nervozne In elroSk« bo leznl (blizu cerkve sv. Antona novega.) za m ii : Trst - Ola Stadion 10 - Trst j Odprt od 8* 2 zvečer naprej ! cena: l vrste K Z. ll. vrste ki. "»■■■■■■■■■■■m ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ul. Poste vecchle 12» vogal ulice delle Poste. Izdiranja z©hov braz PSombiranje. U H £ T N I ZOBJE. Brez posebnih obvestil. Potrtega srca javljava, da je po dolgem mučnem trpljenju danes, ob 12l/i» preminula najina najiskreneje ljubljena MILENKA v najnežnejši starosti treh let. Pogreb bo v torek, dne 28. novembra 1916 ob 21/, popoldne ii hiše žalosti ul. Romagna št. 26 priti, v cerkev sv. Antona novega in potem na pokopališče pri sv. Ani. V TRSTU, dne 26. novembra 1916. Stanko in Adela Detela. JADRANSKA BANKA v Trstu, Via delta Cassa di Risparmio 5 ( Lastno poslopje) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. podpisovanja za peto avstrijsko volno posolilo. I. štiridesetletno 5V|0 amort. državno posojilo davka prosto a K 92-—0j0 netto. II. 1. junija 1922. plačljive državne * zakladnice davka proste a K 96.— netto. Uradne ure: 9-12 dop. — 3-5 pop.