feb 10 1922 i« Ml llciiU« jr» VETA apvevaliai pra« L U»aššle •». glasilo slovenske: narodne: podporne jednote UmiaUUt**«avellhl •Urli MCT 8. Offlee ef | NOT B*. Uvalii« »v«. LETO—YEARXV. ST3\& ISIS. M UM »Mt^fflH •f MirO t. lili. Ml« •( Chicago, lil., četrtek, 9. februarja (I cb. 9) 1922. fa.oo STE V.—N U M BER fee »neti IW,Aa«f Ot. Z ISITT.uO .HnšL 14. lOlV BREZPOSELNOST SE VEDNO IME DEIAIICE IA 4.2 ODSTOTKA SE JB V JANUARJU POVIŠALO ŠTEVILO NASTAVLJENIH DE LAVOEV. Besonalco delo napravi ja velike spremembe v nastavljanju de lavoev. Waahington, D. O. — Zima m brezposelnost ie vedno tarela de lavee ia povišujeta njih trpljenje. Zvezne služba sa brezplačno posredovanje dela naznanja, da je uvedla poizvedbe v 1,428 podjet jih, v katerih je zaposljenih več ko pet ato delavcev, koliko delsv-cev je bilo odalovljenih in koli ko sprejetih v delo. Te poizvedbe ho dognale, da se je število ns stavljenih. delavcev v mesecu ja-uuerju pomnožilo za 4.2 odstotka Poizvedbe se nsdoljc nanašajo na tio mest iu od teh mest je štirideset mest, v katerih se je število nastsvljenih delsvccv pomnožilo. <8ezonsks dela imajo seveda veliko opraviti z odslovitvijo in nastavljanjem delavcev. To pokazu jejo številke same. Na pr. v Detrpitu sc je pomnožilo število nestavljcnih delavcev /a 89.9 odstotkov. Dctroit je središče avtomobilske industrije in zaradi tega se je število zaposljenih delaveev pomnožilo v veliki meri. V drugih mestih se jc povišanje izvršilo takole: V Siouz Citjrju za 21 odst., v 8an Francis-cu za 14.8 odst., v Yonkersu za 7.2 odst., v Clevelandu za 7 odst., v Brocktonu zz 6.8 odst., v Omaki aa 6 odst., v Bal t i morju za 4.9 odet? in v Poftiapdu, Ore., za 4.6 odgtotka. V Ponvcrju se jc znižslo števi-lo nastavljenih delavcev , za AVI odst.. v Chsttsnoogi za 16 odst., v Johnstownu zs 14.- odst.. v Pht-ladefphiji za 8 odst. in v Kansas CTfyju' za ff.T odsf. V Chicagu sc je povišslo število nastavljenih delavcev za 4 odst., v New Torku se je pa znižalo za 1.8 odzt. ' Število nastsvljenih delsvcev nt je zntfslo v tekstilni, železsr-ski, lesni, lonČsrski. ksmnsrski in nteklaraki industriji in v Železniških delavnicah. Tako vidimo v teh številkah, ds se ni položaj' skoraj nič iz-boljšal za delavce. Ako jc bilo v eni industriji žaposljenih več delaveev, so bili v drugih,industrijah odslovljeni. PRISPEVKIZA UNUO BI SME JO ODŠTETI OD DOHOD NDTBKBOA DAVKA. VVashington, D. C. — (Feder Press.) Biro4za notranje dohodke je rassodil, dk člani delav skih unij smejo odrsčunsti od do hoduinskegs dsvks vsoto, kstero so plačali v preteklem letu kol ssesment zs uuije. Semkaj apada tudi stavkovni asesment. Ne mo rejo se ps odrsčunsti asesmenti sa posmrtnino ali pokojnino, linijski delavci morajo navesti pojasnilo glede odraeunauega aseamenta ua pristojnem mestu davčne pole. ZOPET EKSPLOZIJA V BUD mu. Osem rudarjev mrtvih in dva ranjena. . Huntington, W. Va. — Bksplo /. i j h v rudniku je zopet ubila o-sem rudarjev in dva pa ranila. K-nega rudarja pojjrcšajo. kar toliko pomeni, da je postel tudijr-lev razstrelbe. Nezgode ae jc do vodila v rudniku Marietta Coal kompanijc v Pond Creeku, .Ky. Itazstrčlbo je povzročil premogov prsh. V teh zadnjih besedah jc pove-.leno dosti jasno, kje jc iskati krivce. Ali jih bodo našli f Seveda jih bodo. Vršila bo preiskava in krivce bodo oprali vsako krivde, da bodo nedolžni kot novorojeno dete. Zdaj je že četrta eksplozijs v letošnjem letu in vejebisniško ča-sopieje a* zaradi te*a prav nič rif vznemirja, ker med rudsrji ni uiiljonerjev in druaih proininent-o i Ii ljudi. MESARSKI PETO-IU JE SAJ ZAČASNO IZGUBILA IGRO. ' . '1 IZSAHIRAL LA FOLLBTTB. 8popolnitev Šivalnega monopola je s to potezo sa nekaj dasa ustavljena. Washington, D. O. (Federsted Press). — Senstor Ls Follette je končno vseeno iešahiral messrsko petorico pri poizkusu, ds se pols-sti vae trgovine s jestvinami in kolonijslnim blsgom. Čeprsv je mogoče zmsga samo sačssns, po membna je ,ps le, ker pokszuje, da Ishko en ssm energičen senstor skali vodo trustovcem, ko mislijo, da je čista kot ribje oko. La •Vdlctte je izigral to« potezo tako, da se je senat strinjal z njegovo rezolucijo. ko jc bila malo spremenjena. La Follettova režo! ueija pozivi je justičnege taj-nlks Daughertfja, da predloži zs pifnik o vseh pogsjsnjih in zasti-ijih o predlagani modifiksciji po sodnijsksm odloku, ki loči me-ssrje od njih živežnega monopole. Razprava v senstu jc dognala, da jc Daughertyjev zastopnik Galloway na proteat trgovske organizacije "Bouthern Wholcsalc (J rope r's Assoeiation" proti modifikaciji sodnijskegs odloks, rekel: "Vsšs čsst, ts vlada ne potrebuje Kukluksklana ali Houth-ern Wholesalc Grocer's Assoeiation ali katero drugo društvo, da izvede postave." To izjavo je citiral senator I* Follette. Henatorja Ovcrman, Ro-hinson in drugi senatorji so bili presenečeni, da je justični de-parlmcnt zavzel tako stališč«. La Follette je pojasnjeval, da je bil (Jalloway kasneje izbran kot "ne pristranski" zastopnik justičde-gs departmenta z drugimi enakimi zastopniki trgovskega tO poljedelskega departmenta, da zaslišijo priče o predlagani modifikaciji sodnijskega odloka. Kezolticija dalje pooblašča poljedelski odsek, ds uVede popol-no preiskavo, zakaj se je napravil poizku*. d s sc modificira sod-nijski odlok, ker vsaka modifikacija kolikor toliko zahteva, da kongres še enkrst uvaŽuje zade-vo. ki jo krije postava za mesarje in živinske staje izza leta 1921. Ako bo I)augherty priporočil, ds se lshko mena rji zopet polaste živežnetra monopola, tedaj se mo-goče z vodi. da kongres sprejme postavo, ki bo trdo kontrolirsla mesa rje. LONOONOVA PREDLOGA ZA UDELEŽBO V BEHOVI. Socialistični kongremdk priporoča, da se Amerika udeleži ekonomske konferenoe. PRVIČ PRIDEJO SKUPAJ ZMA OOVALOI IN PREMAOANCL VVaahington, D. C. — Mcyer London, socialistični kongreanlk iz New Vorka, je v sol>ote am*-ri ški transport "Northern Pecifie' v plemenu Parnik se nahaja pred črno ladijo, da • pomočjo vrvme ubodom v zaliv |Mawerr. Il.ištvo potegnejo debelo vrv ne ladije io je ra pustilo ladijo ia rešile so r* H> privede^ k parniku. da jo vle-rasne lodijr. ki ee prihitele na p«. | če do prvejra pristana Vai taki ■oč Htin mornarje pogrei.jo. I poizkusi se pooesrečili. ('hieago in okoliaoi V petek ne •telno. mord« dež. Jožai vetrovi. Tempeesturs v eednjik 24. urah najvišje najnižje 13. Holoee Izide ob 6 /SIde ob »14. Nsw York, N. Y. (Poderetod Press). — Paul Bernsrdo Alten dorf se jc vrnil aopet v Ameriko. Paul je tisti "navihani" detektiv. ki je v družbi še nekega drugega detektiva William J. Burn-sove detektivske agencije aretiral pred nekaj tedni Wolfe Lindcn-felda. alias "Windy" Lindeja. v Varšavi, in kateri je poleir tega |e šestič ali sedmič ... ali dvajse-tič (t) rešil misterij, obdajajoč eksplozijo v Wall Htreetu. Psulov prihod v New Vork. od koder je I s ko j odpotoval v Wsahingtou. je zavit v tajnoat. On se ni iskresl kot nsvsdni ljudje, smpak a par-nika ga .fs vsela mala motorna la-dijal posisns od justičnegs departmenta. In Burne se js jesil, ds ae je isvedelo ss ts fskt. "Ne vem, zakaj vodno brenka-jo O Altendorfu," je rekel veliki Burna. "On ni slošinec. Njegova preteklost jc sapisane dobre pri vladi." Ali Burns ni omenil besedice o izpovedi, obsegajoči deset tisoč besed, VODITELJI V NEMČIJI STAVKO Berilu, 8, febr. ~ Stavka šeles niča rje v je končana. Mtavkovui odbor je snoši obvestil ministrskega predsednika, da šeleatličorji so vrnejo na delo pod pogojem, Ua jim vlada ssjsmčl, da ne bo Izvrševala nad ujlmi ulkakršulb roprl ssllj in da vsame vse uasaj na delo. Vleda si je prldršal previsu ukora nsprsm voditeljem, leda delavce vzeiue uszsj. Krajevne gouerelue stavke, v Berlinu In nekaterih drugih mestih se uatls-Ijujejo. ^MBBgBEMBgBBMMBMMRHflBSHMBHMNH LL DYD GEORGE PR REAMOSTKO ANG KRITIZIRANJE WASHINO. TONSKE KOV7ER1NOB. | London, 9, febr. — Lloyd Ueor-ge je včeraj popoldne v M govoru v nižji zbornici, ko j otvorjen parlament, priznal, Anglija še doetlkrat bila v njenem raemerju s Irci. Ueorge je priporočal k.ieet ni m ..da hitro sprejmejo sakon, kl e««*™*. \zi.z, rr^^^rtrafr" angleškem parlamentu. sil je, da poda ostovko, ako glija šo enkrat prelomi dano Nihče pe vs povedati, ali ^Iteu dorf dela za justišni departmenl ali za Burnsovo privatno detektiv- . sko agencijo, ksjti Burns ne go-|do vorl o tem predmetu. Altendorf | ,4Nlš nI bo|j is los t i ms sclo vlhsrno ksrijsro sa sabo in nMI bolj kot detektiv Ui modne rodni vo-bun. MuA .jo delal so organi-zaoljo, poznano tmd imenom Na* tJonal Assoeiation for the Prolse-t Ion of American Rights in Me* žico. V tej organizaciji so bili organizirani izkoriščevalci oljlnlh vrelcev, ki so svoječasno skušali issillti intervencijo v Mehiki. d lefti vso] obljub. A16 te gazimo obljubo lm odo u« veš dala popravit!.'' Na to besede so delavshl cl odgovorili s burnim, aai nim spisvzorn, kajti ravno styo nojholj vo, koliko je ženin šb KAKO SO ZORAJENI BOTBLIf j0^1^^Georgc"11 jlT^urglrsl Zopet jo 6 oseh mrtrih, M rm**™"'** M i? inb* drUx\ nih in 90 jih potrošnjo. i-*40' kl ^ bUl dtn4 lw,tw< If tis rod noj si potem sam uredi Riohmond, Va, - Požsr je uui > ^zmere kakor hoče In noj 4U botel v Lezingtouu. Ogenj je/svns svoj spor s l laterjem. nastsl v kleli, ki se je ps kmalu .Anglija se ue sme vmešsVstl v ts razširil skozi v*c štiri nadstropja, "P1*' od tuksj pa ns drugs poslopjs, ds Delsvskl poslauec H in« je krije bAo pol bloka v plamenu. prfd-jUalral zaključke usshingtousko no j« bilo ognjegascem napor konference, rekoč, do ko je le s štsvllkam! odprav vojno, Koufsrenco ni ptortlo sar ss omejitev armad na m iu bojovoujo v sraku. B od| majhnega števila saetar«llb boj Isdij še nI zajamčen mir, . Lloyd (jeorge je odgovorit 011-uu, da "v sgodovlnl vsega svata še ni bilo dosešenlb tako dobrih zaključkov kekor jih je naredita konferenco v Wssliingtonu." ('line je trni i napadel prnllol»n nem in večurnem delu mogoče o mejiti inižsr. Kest oseh jc izgubilo življenje, 28 je renjenih in .10 jih pogrele jo. Hotel je gorel, kskor ds je kdo zspslil kup slsme. Washington, I). €» — Predsed , nik Hsrding ni nssproten kon. olljančnl pakt s Francijo, kl pO grešni iireisksvl glede zsrotniške-gs gibsnjs ameriških Ininkirjev in oljnih magnetov proti sedenji vladi ftehike. Tako se alssi poročilo is Bele hiše. ki je. bilo objsv. Ijeno v torek. Poročilo doetsvljs, ds stslišše vlade nsprsm Mehiki je nespremenjeno, To iMimeoi, ds še ne bo priznenjs vlade. sta vije evropski mir v noro h« varnost in bo vlssl kakor rft klejev meš nad rekonst Evrope. Lloyd (leorge mu je odgovoril, do mlejše generacija Nem šlje lm vzgojene v sovraštvu Iu mošševolnosti do Froneijo in soto je potrebue "zavoro", k I bo d rta-j Obregonovejhi duh nemške maščcvelnosll v neškmlljlvlh mejah. Kekfir je pokessle včerajšnja OIOANI NISO BREZ ZLATA. debata, lm imela angleške vlada hud boj v parlamentu zaradi f ren-coakega pakte Iu weshlugtouskili pogodb, Minnespolts, Minn - Pred sodnikom C, L. Krnithom je stslo sedem eliranskik kraljic, obtoše ^^ nih d« so drugim ljudem pripo wlMm DfDIJANEO UMU. vedo« a le srečo. Hodnik Je sedmo-1 _ rieo obsodil ns $175 denerne slo ( ees Ukr, Miuu -John Kioitb, be. Veliko je bilo resočaranje na žepa iu plačale v teh časih, ko je ^ /7 zlato re«lke prikazen, deneroo globo v zlatih. Reanišae ao bese« plačnico Njegovo uuiijeaek* je bilo Os Be Ns Onn V< de, da se zlato drži le zejedsleev.;11" P"menl # Nogrbonšono p. naj bodo oblečeni t beržue iu,*"'** •• ^ MHMBtuje dsh svile sli pa v ruaje. beši pe proč godhov is vojne leta 1913. Jo M od delsveev. ki s sadovi svojega drugih vojn s resnimi dele skrbe, ds človeško drnlbs ae ves me '»d hudega konee mi rodovi, njen. Bil je devet koal ,_ptosvfrta —»—i II UMI blagovna produkcija f* dietrflnicij*,zaradi profita in se nadomesti z blagovno produkcijo f« distribucijo za ljod-ske potrebe, bomo Imeli polne tok* dela, ako bomo hote-i nasititi lačne, obleči nage inr4pMW domove tistim, ki jih zdaj nimajo. Ta Je edina pravilna odpomoč za farmarja in delavca. . > BO LAWNDALE AVE* CM1CA00, ILUNOli, J Ur^AVNI OOOUK« Nadsorni odbor: Z^itTOBl ^ MM W. SSU lu CMaastt 10« ^HjL- ^^^^ MiLaMU to al hwlM«kM -A____ — iJMiitnjUJsnliiilOiTiliM ffiitiTlr 5rri'r ^ ^^^ Ustopll je od van Burin - Hou* »ea. ^ "OpoUitto. d* j« noi Utvari! Sn 'Jutranjem vailču1 v Mud -prjngsu in podel krivemu mnenju', do bi iavolUo? van Wer|erjs trdoatojMs de]styo(i toda le prodno km dohiti naJe opoajirllo, bo ivojo napako bref «vodJa bo-popdlna porolHa o volitvah. "Z veaeljem doutavarno, da •! inefto Iftetherevllla priaadev«, »kloniti i nekaterimi njujorlklmi gospodi pogodbo, po kateri ki le »ladnji o^eiall. da atUkukb »koeo neuporakljlve blfthersvB-like oeate f Nlokolsonovlm tiO-kom. TelkA sleer, da bo taka pf godtia hbveljala, odkar Jo mes/o Memphis neka NJujorkčane napotilo. da ao mu iakaaall podobno uilug in i|m i« nato plačilo odre. klo. Vendar p« ae dnevalk 'Hu-ra' a "veliko »pretBostjo avaema i« stvar in Ugleda, da ima potno /hupasja v končni uspeh. \%t oblalovanjcm amo iavedeli. da je stotnik lia«eom. glav«! rednik 'Umirajočega kliea svobode' pred Pjtr valari m aaetl padel in ei uugo alomll. V aadujem času je bolekal na elahotnosli, hi »ta jo Issvgll prenapetost iu tu> robnuat radi bolsenl V ujpgovl drullnl, Ib govorlaa #edo, da je padel v neiav|it savoljp svoje na-vade, gibati ae mBogo v ioIbou." Podal sem rokopis glavnemu redniku da ga aprejme, sprem* ali uuili. Njegova oči ao Ivlgnl preko strani; potaia njrgovei obraia —( »Ko je kala s črnim areem lapiael besedo, ka je bil v »redi, k« j* do stavil evejlm i jem pike ki srn Jim tejeai črtire in ko Je eVnjo period« levil i/ sebe. je vedel, da je kakuksl »tavek. naalčen nič vredno*' • m raagmt "d tabijivo 0L" _ Ksekange. w 1 Bim. 7. Ukf, — noeUliMilnl »'" slanol v parlamentu aa akisnill ua mg mmnkial kofferenH. da bodo «o-lg|A dejevali i mavo vlado., fs naj ka-Ml kMua bpčr Nasprotno so saldjuj Ce- lili klerlkalei. da IV b«U» podira-pri- M on* vlade, ak« ba-lo jgnvan nlHi damokikJTkl se i^noHU sada 1 nje miaistrako kriao. 7 ' Tk* Union Savfngs Bank HICKBLDG 5','A»..fclG-,n,bi P;ttsU,cl, PROSVETA do tega i in zato itn bilo skliče enheto v Ljuhtjn«0*. do se DVONOŽEC in drage sgodbe. NAKAVObLOVNK PRAVLJICE vi- Bpissl Ksrl Prevedel Prane Bolka. (Dalje.) Prihodnje pomladi je rž ie •oko zrastla. "Godi ee uam pravzaprav dobro/' eo šepetale ržene bilke. "Stojimo lepo akupaj in smo popolnoma aame med aeboj. Medsebojno ai niamo prav nič na poti. Resnično lep atan je, aluilti človeku." Ali nekega lepega dne ao pomo-leli mak, oaat, regrat, rcpinec iu zvončice mpožieo glavic med bujno uspevsjočo ržjo na dan. M7"Kaj pa je tot" j« zaklicala rž "Kako, za božji a vet, pa a te vi prišli semkaj T" In mak je gledal začuden zvon-čico ter vprašal: "Kako prideš ti aamkajr" Vsaki ze je čudil, kako da jc eoead prišel semkaj in trajalo je precej dolgo, dokler je bila stvar pojašnjcna. Ali najbolj jezna je bila rž iu ko je sUŠala zgodbo o zajcu in psu in vetru, je bila vsa iz aebe in je klicala: "livsls Ilogu, da je kmet v jeseni zajca vstrelil! In na vso sre-čo jc tudi pes poginil ,ts štor k-IježJ Teh dveh se mi torej ni več bati. Ali kako ai upa veter sejati plevel na kmetovo polje f** "Le ne prenaglo, ti zelena rž!" je za klica I sedaj veter, ki je ležal za plotom in vae elišal. "Jaz ne vprašam nikogar za doovljenje, ampak storim, ksr hočem, in ti se moraš zdaj pred menoj pokloniti." In aapihal jc preko rži, da so se mlade tanke bilke krivile. "Vidiš," je rekel potem, "kmet skrbi ss sjrojo rž, ker to je njegov poklic. Ali dež, solnce lu jsz — ml ps skrbimo za vss vse, ncgledr rs v no toliko vreden kot plemeni to lito." Tedsj jc prišel kmet gledat svojo rž; /n ko je opszil plevel na njivi, se je nevoljeu praskal sa ušesi in začel zabavljati. "To je neredil veter, ta nepridipravi" je rekel Jenau in Olctu, ki sU stala poleg njega, roke v hlačnih žepih — nosila sta še no-nove hlače. Tedaj pa je naenkrat pridrvel veter, jim odneeel vsem trem čepice raz glave in jih kotalil ne-kaj časa po ceeti dalje. Kmet in oba fanta so tekli ss čepicami, sli veter je bU hitrejši. Nezsdnje so ss zaletele čepice v vsško lužo in kmet ter njegove sinova so morali dolgo časa loviti in ribariti za njimi predno so jih 'dobili. Kevidnl Ts zgodbe se jc dogodila v popolnoma vsakdanji sobi popolnoma vsakdanjega mladeniča. Boba ni bila posebno veliks in mladenič tudi ne. V sobi je stsla železna postelja, kakor jih imajo msjhni otroci; postelja, ia katere se ni bilo mogoče zakotaliti in ki sc je dala raztegniti, kot je bilo naprav starosti potrebno. Nadalje so stali v sobi borova miza in dva slola, ki so v svojih dobrih dneh imeli svoj prostor v zgornji stznovsnjski sobi. Ko se se začeli stersti in slabeti, prinesli so jih sem doli in tu so izpolnjevali svoj namen, ker mlsdenič nimajo posebnegs spoštovanja do pohištva To dobe šele, ko dorastejo in morajo kupovsti ssmi pohištvo. In potem so njihovi sinovi mls-diči; iif kar pojmiti ne morejo, kako nerodni so. Razen tega je stzls v sobi še o-msrs, v kateri jc bilo mladeniče-vo perilo. Na nji je stala polica z njegovimi knjlgzmi. Na zteni jc stsls podobs očets in mstere. Meti je imels njega v naročju. Često-krst je rekla, da je bil tedaj, kot sedaj; in to je bilo zelo verjetno, ker majhnemu fantu je veliko lažje biti ljubkemu in dobremu, kot pe velikemu. Tudi zlomljen lok se je nahajal tukaj, potem trobenta, ki pa ji ni manjkalo ničesar, na katero pe mladenič ni smel piskati nikoli, ker je delal preveč ropota . Tudi stara svetila in kletka e ptičem sto bili tu. Ptič jc stal na oknu, pred oknom pa je bilo ozaduo poslopje s visokim, nemsrnim, sivim zidov-jem. Mlsdeniču se je pač često zdelo, da ld prav držati ptiča zaprtega, ali da bi ga drugi ptiči takoj okljuvali do smrti, če bi gs izpustil. Če bi mu hotel res izkazati dobroto, bi moral potovstj s njim do kanarakih otokov. Ali za to ni imel denarja, ker dobival je vsaki teden le deset vinarjev, s katerimi bi bil moral pa še jcupo-vati klinčke in svičnike. Seveda je dobil dva vinarja sa vsako "prav dobro" v svojih ocenah, ali tega je bil le redko deležen. Kakor sem ž« rekel : bil je popolno-mm vsakdanj mladenič. * Naš dešek je ležal v svoji železni postelji in jc bil bolan. Že mnogo dni ni bil v šoli in še ni bilo izglede, da bo kmalu mogel tja. To se je videlo po tem, ds ni bilo njegove obleke v sobi. Tudi no njegovem upsdlem obrazu se je poznalo. Skoro vedno je bil ravnotako debeloličen, kot njegovi najbolj zdravi tovariši, zdaj pa so bila lica skoraj izginila. Njegove roke, ki so le2alevna,odeji, so bile tako tanke in blede in čiste kot nikoli poprej. Res ni bilo čuda, da je bil deček tako tenak. Jesti ni smel ničessr drugega kot mleko, ki je atalo poleg njegove poetelje in razun tega neko atrašno zeleno medicino, katere zkoroda ni mogel požirati. Zdravila je dobil vsako drugo uro eno polno jedilno žlico, mleka pa je smel piti, kolikor mul je bilo drago. Ali skoro nikoli ni imel ,' W'i * -1» »i » -7. K. DostojOrsklj: BESI □ Roman ▼ treh delih. -ProloftU Vladimir LovsUk.- (Dalje.) Ko ste se odprsvljala k nam, je Jalijs Mi-hajlovna marljivo obdelovala soproga. Mož po ujensm mnenju ni bil brez talenta; znal je stopiti v družbo in se pokazati, globokoinisclno poslušati In pomolčstl; nabral ne je bil prav umestnih dostojanstvenih navad, bil je vstanu izpregovoriti Imel je par' koščkov in kotičkov lastnih misli iu cenil blesk prepotrchiieua novodobnega liberall-• zms. Vseeno pa jo je vznemirjslo, da je bil nekem vse premslo dovzeten lu je po dolgoletnem, 'brezkončnem tsksnju kariere začenjal čutiti odločno potrebo počitka. Kada bi bila prelila vanj svojo čsstihlepuoat; on pa jo neusdoms začel lepiti protestantsko cerkev: pastor Je prihajal pridigat, verniki so poslušali % polmžuo sklenjenimi rokeuii, ucks dama si je z rutico brisala solze, stsr možiček se je useka vsi, in nazadnje ao pele orgljice, nalašč naročene i* ftvic« vzlie precejšnjim stroškom. Julija Mihajlovna sc je kar pre-strašila; pohrsls mu J^ to delo, kskor hitro mu je prišls us aled, ter ua zaprla v svojo skrinjo; v zamen mu jc dovolila pisati roman, seveda le akrlvaj. Poslej ai ni več prikrivala, da sme ra-Čunati samo nase. Tod« v svojo nesrečo je imela več lahkomiselnosti uego mere; predolgo jo je bi-la obranila usoda staro devico. Misel za misijo je »dsj prešinjsla njen častihlepni, nekoliko razdre šeni um. Oojlle jo načrte iu liil* trdno odločena vladati gubernljo; sanjaril« je. kako bi naglo po-stale središče last nega kroW« ti r si izbrala smer. Von Lembke se j,, ksr ucksko ustrašil, čgtudl mu je njegov ut*dniški takt kmalu povedal, da se gu-bcniatorstva pač nima r« kuj plašiti. Prvih par meseccv js poteklo pra\ zadovoljivo. Takrat pa je nastopil Pjotr Stepsnovič ni začele so sc goditi čudne reči. Stvar je bila t«, .I« j, mladi Verhovenskij še v prvem trctiolku pokazal odločno nespoštljivimi do Andreja Antonov ie« ter ni prilastil čudne pra %lce nad njim, česar p« .hilij« Mihajlovna, zmerom tako Ijuliosumua varuhinja soprouovega Ugleda, nikakor ni hotela opariti; idelo se je vsaj, da ne pripisuje vsemu temu noben,- va/nosti. Mladi mo* jc po«t«I njen ljubljenec, ki je v hiši jedci, pil lu molodetie tudi upal \ on l^mbk, sc je začel braniti, nagovarjati ua \ pričo ljudi r "mladim možem ter us pokroviteljsko trepljati po rami; toda lulo Je I »ob V steno |'j„tr Stepsnovlč se mu je kar nekako v obraz smej*|. ,.,.|„ v navidezno resnih pomenkih, iu mu u<*\oril v družbi vse mo goče nepričakovane rači Ko m jr enkrat vrnil domov, je našel mladec mola, ki j, sedel nepovabljen na divanu v ujcuovcm kaldnetu; izgovo ril se jr, tla Jr pri*« | v p„ „, |„|u „|k„Kttr doma in .e je na«pal, krr je bil ravno p„ire ben" .. V ca užaljen se je von lembke iznov« pritožil M»pro|fi, ona ps se jr sOM-jnla njegovi ob čutlji\ <»»t i t,r plkru pripomnila, da s,- očivlduo Oam ni imožrm prav |»o*t«viti ua ttoge; proti nji 4. JU d asi "fant" nikoli ne dovoljuje familijarnoatl — sicer pa je "naiven in svež, četudi izven družeb-negs okvirja". Von lembke se je nspihniL Tisti-, krat ju je pomirila. Pjotr Stepsnovič nikakor ni proeil oproščenja, marveč se je odkupil z grobo šalo. ki bi bilo pomenila pri drugi priliki novo žalitev, v tem alučaju pa je veljala za kešanje. Slabost Andrejo Antonoyiča je bila v tem, da je še od kraja storil neumnost in mu pokazal svoj roman. Misleč, ds je v njem nsšcl mladeniča a toplo poetično dušo in poslušavcs, o kakršnem je še , 'tolgo sanjaril, mu je še prve dni' znanja enkrat zvečer prebral dve poglavji. Verhovenaklj je po-alušal ne skrivsje dolgočssjs, zchsl neuljudho in ni sinil besedice pohvsle; samo ko je odhajal, al je izprosil rokopis, ds si more udobno ustvariti sodbo ln Andrej Antonovič mu ga je dal. Ro-' »opisa ni vrnil, čeprav je bil vsak drug dan pri njih; na vas vprašanja je odgovarjal s smehom ter Izjavil nazadnje, da ga jc še tiati dan izgubil na ulici, Ko jc Julija Mihajlovna zvedela to, se jc strešno razjezila na soproga. "Pa ne da bi mu bil povedal tudi o cerkvi!" sc je splašila skoraj z grozo. Von Lembke jc začel resno premišljati; premišljevanje pa mu jc bilo škodljivo in prepove-dsuo po zdrsvnlkih. Ne samo, da jc imel z guber-nijo mnogo sitnosti, o ksterih bomo potem govorili — marveč bila je Šc posebna okolnoat, kl jc mudila tudi njegovo srce, ne le predsfojnlškegs Msmoljubjs. Ko je stopil Andrej Antonovič v zakonski atan, bi za nič na svetu ue bil verjel, da ga utegnejo čakati v bodočnosti domači spori ln ras-dori. Tako mirno si je predatavljal vse življenje, ko je sanjaril o Mini in Krneetlni; Čutil je, da ne bi mogel prcnašstl rodbinskih neviht. Julija Mi-hejlovna je uapoaled odkrito govorila š njim. "Jeziti se zato ne moreš", je dejala, "še zato ne, ker si trikrat pametnejši in atojiš na družabni Icetvlcl neizmerno višje od njegs. V tem fantiču jc še mnogo ostankov nekdanje avobodomiacle za leteloati — gola razpona jen oet, po mojem mnenju; tds vse naenkrat ne gre, treba je čeaa. Ceniti moramo svojo mladino; jaz delaui s dobrim ter Jih zsdržujem na robu prepsds." "Toda on govori sam vrag al ga vedi kaj," jc oporekal Lembke. 44Ne morem ae veati tolerantno, če trdi v družbi vpričo mene, de vlada nalašč zastruplja narod z žganjem, da bi ostal neu-men in da sc ne bi puntal Premisli mojo vlogo, če ■cm priinoran poslušati prrd vsemi." To govoreč se je von l«emhke spomnil svoj« un nedavnega rezgovora s Pjotrom Stepati,.vičem. V nedolžni želji razorožiti gs z liberalnost jo mu je bil pokazal aovjo zbirko vaeh mogočih ruskih in inosemskih proklsmscij. ki jo je množil vneto Že od de vet in pel deset cgs let S, ne kot IjuUtelj, marveč iz jpde koristne radovednosti. Pjotr Ste-panovič p« je ugenil njcuov namen ter dejal gr,»-bo. de je v msrailmteri vrstici novih proklamaeij več smisla kakor ponekod v celi pisarni, "ne iz-vzemšl niti vaše'*. t Lembkeja je zagrabilo. # "Ali to je za na« preagodaj, vse prezgodaj " je rekel skoraj proacče, kažoč u« proklamaeije "No, ni prezgodaj; vidite, vi «ami ae jih bo-jite — potemtakem ni presgodaj " (Daljo prihodnjič.) doktor in njegove mati zelo nezadovoljna. (Dalje prihodnjUL) NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Stiki g Rusijo. Kokor poroča belgrajeka ''Slobodna Roč", je želela skleniti sovjetska vlada pretekle jeseni z našo dišavo di plomstični in gospodarski dogovor. Nsša država ps na to ponudbo ni niti odgovorila in jo je tudi v jevnoeti zamolčala. Ime-novenje Spalajkoviča za posla-nika v Parizu je dokaz, da namerava iti tudi'dalje po tej poti. Delavski riaiko. V tovarni za koee v Sv. Lovrencu na Pohorju se je emrtno ponesrečil dne 17. januarja 1922 tovarniški zidar a. Krnc*t Sinncr. Odstranjeval je iz vodnega kolesa led, pri tem mu je zmečkalo glavo. Pokojni je bil vzoren član kovinake organizacije. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Sodruga Etbina Kristana parlamentarno delovanje. — Bel- grad, 18. jan. Posl.^tbin Kristan (eoc. dem.) je v svojem govoru na včerajšnji seji nerodne skupščine govoril zs sporazum s Hrvati. Nadslje je zsstopal stališče, da je treba ščititi delavce. Kriti-koval je rappailsko pogodbo, ki jO je nszvsl nc samo evropsko, temveč evetovno nesrečo. Prihod Italijanov na našo obalo bo vedno vzrok za bodoče nesporazume, ker Italijani ne bodo mogli obdržati Zader in Trsts s sedanjimi mejami ip bodo prisiljeni izvajati inrperislistično politiko. Rapalska pogodba je evropako vprašanje in ae ne more reči, da je bila naša zunanja-politika dobra/ Treba bi bilo vpostaviti zvezo z Rinejo, kakor to delajo vse ostale države. Končal je svoj govor a trditvijo, da bodo naata jale vedno nove krize v vladi in narodu, ako se ne odstrani sedanji sistem. Nato se je seja zaključila. Vsako loto 49 * litrov -opojnih pijač izpijc povprečno vsaka osebe v Sloveniji. Če odštejemo o-troke, če priznamo, da lene manj pijejo, pride na veakega odraslega moškega do 100 litrov no loto 1 — To eo naše razmere I Pol drugo miljardo kron na leto po grlu I Pri tej draginji in pri tej bedi!. . . Slovenski nacionalizem v praksi. Celjsks tvrdke "Zlatarka", katera sestoji iz rssnih slov. in brvsških bank, zaposluje najveš nemških delavcev med vsemi tvrdkami v Celju. Tvrdka ima tudi v Zagrebu svojo tvornico, kamor je avoječaano delavce nemške narodnoati uvašala. Ti Nemci živijo čisto dobro, če niso pripsdniki kakšnemu socialističnemu prepričenju, gorje pa onemu. ki je Zaveden socialist in bo-ritelj za delavaki obstoji Pri tsj tvrdki je veliko delsvcev odšlo tskoj od ssčetka radi slabega ravnanja h konkurentom. Sedaj se pa ravnateljetvb obrača na Sa« ves metsl. rsdniks v Belgrsd, da dovoli import 15 slstarskih rad. niks zs plemenito kovino is Nje mačke. IatoČaeno pa v Celju govore, de bo tvrdka začela nov o* brat za izdelovanje cigaretnih etujev, ker baje taka tvrdka v Celju še ne obstojs. V resnici ps Že obstoja tvrdka Bcuc, katera je morele doaedaj pošiljati cigaretne dose ns Dunsj gravirati. Od-ksr je ps "Zlstsrks" enegs nkj-boljših grsvcrjev ns cesto viyls. izdeluje tvrdke Beue vse delo tu kaj. ker je pregenjaoea V , dsšol sprejelo. Gospodje okrog "Zla tsrke" bi radi fcili narodni in hi ssposlovsli ljudi brez političnih prsvie. 8 tem bi podpirsli nemški Atfetik Šport klub ns eni strsni. ia uničovsli obrtnike ns drugi strsni. Moodno gibanja, linija slov. rudarjev v Zagorju je poalela dne II. jenuarja 1922. dve brzo-javki ia aieer eno: ne miniatrstvo za rude in šume v Belgrad. Med rndarji, uatužbenimi pri Trboveljski premogokopni družbi, vlsds veliko resburjsnje. ker sc ne isvrši ureditev drsginjakih doklsd. Unije slov. rudsrjev Ua proša ministrstvo, ds takoj ekli-še enketo v Ljubljano, da uredi regulacijo dreginjskih Drugače preti stavks. — brzojavka Na %>eialist!Čni lamentarui \lub v Bel*rsdu •imn. da interveairate pri atrstvn sa rud« in šume. ds VA PRODAJ NA BLKDU seatoješe iz hotela in trgovine. Hotel ima vee inventar 11 sob, popolnoma opremijenii, liotcl ima zazidane ploakogine 1K5 kvad. metrov, ima tri pfcoetorn. kleti, dvojno leffenico in |ralni< električno razavetljavo in vodo' vod, senčnat vrt za gbste z verando in pa vrt aa zelenjavo. Promet regulirajo draginjske doklade rudarjem pri Trboveljaki premogokopni druibi. Med rudarji je .veliko razburjenje, ker ministrstvo zs rude in šume zavlačuje to regulacijo. • . \ Bil jo zadnji* adon mod naši mi dijaki ooio tako neeramen, da so jo od lakoto natrelill Slov ski rodoljubni krogi so navduša. o hotelu upeljan. Trgovsko poni. Navdušeni lepe Tatjanine pri- flopje, 110 kvad. metrov aasidam- reditve za nčečo sc mladino. Sa mo ob sebi umevno, ds ne za na šo, temveč za rusko, ki je pribežala z . generalom Wranglom v zvojo drugo domovino, ko je Wrangel svojo prvo domovino po prsviei vrgel do konca ns kan t in svoje ljudstvo po pravioi pod pasje življenje. Tukaj mu teče plačilo, do. tistega časa, ko ae povrne dobri stari .car na prestol svojih pradedov in potopi Iboljšoviško svojat, kolikor je še nista vzeli lakota in kuga, v < morju krvi in jekla. In ustvari novo glavo vsesV>venskim idealom in vsesfovanmci vzajemnosti. Ampak plačilo jc majhno? komaj 30 milijonov dinarjev letno daje vlada, za vse drugo pa morajo skrbeti požrtvovalni, navdušeni rodoljubi. Pojdite gn ai oglejte bedno življenje (pregnanega ruskega elementa, pojdite v Maribor. v Ljubljano, v Stmišče pri Ptuju: bedniki med bedniki so prisiljeni, da prodajajo dobri, beli kruh, da si morejo privoščiti vsak dan m«bke potice! Niti su-hy vode niso deležni, ker jim ostaja denarja komaj za francoske šampanjce! Škandal!. Kamen bi se usmilil ln kdor nima čutečega srca za takega bližnjika, je dvakratni kamen 1 Torej, kdor nočeš biti kamen, prispevaj na Tatja-nin dan svoj oboluš na altar rev nI študirajoči ruski mlsdini. Kaj pa so to: podpore očetov milio na rje v in podpore is -državnih blagajn! Storite evojo rodoljub no dolžnost, dolžnoat vsakega, ki je le nekoliko poduhal misterijc slovanske vzajemnosti! In ne go vorite o slovenskem in sploh ju-gostovsnskem dijaštvuf Ssj se nsvzlic "Narodovim" očetovskim opominom iz same trmoglavosti ne poprime narodnega dela, dela za narodov blagor! In predrzno je in se upa v Pragi in v Brnu in bog vedi še kje celo na svoje otroške preseboti in ztrada-ti kakor pai pozimi. * ploekovine, ima epod^ 4 obsežne lokale in zgoraj pa tri sobe s kuhi-Tisto rusko njo. V poslopju jc elektrišna raz svetljsva. Trgovina je založena in v teku. Pozeztvo, ki spada k tema poslopjema meri ll48 kvadrat ni k metrov (okrog 12,360 kvad. čevljev.) Posestvo leži 10 minut hoda od železniške postaje Bled ob križi šču terih ena rodi na postajo, druga v Ofrjp in Vintgar. Bled je najboljše letovišče svoje vrste v celi Jugoslaviji. Cena vse skupaj samo $4750,00. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Slovensko banko, ZAKRAJSEK k ČESAJiK, 70 Ninth Ave., New York, N. Y. - ., ■ ---- imamo v aalogl aled, hmelj, sladkor In vss druge potrebščine. Poekaalte ia se prepričajte, da je doesa pri nas kuhani vedno le najboljši hi asje«' neJŠL Dobiti Je tudi shirke aodov, steklenic in zasnih loncev, itd. Ml vam doatavtmo naročil* po pošti, točno v vss kzaje. Orocerijsm, sladčišaram te v prodajalne šeleenlne damo primaren po-Pu«t pri večjih naročilih. PUit« po informacije na: FRANK OGLAR, 0401 Segeetee Avasuss Clsviluš, O, DIREKTNA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO .r.' pedm Havre j ; • vWlkimi pmmm m S to S vU^m LA SAVO IE ........Tjk, 11 ROCHAMBEAU..... Fak.ll PARI8 ......nEP'' CHICAGO..........Marsh 2 LA LORRAINE.....Marak 4 Za 2831 BABICA Mre. Ckfti. Sterens, W. lOtk Street, I napoli«, . Ia4.< Daje posebno pozornost ss vae porode. Pokličite na Telefon Belmont 4072 ss vaak elučaj potrebe. Zmerna cena POPOLNA POSTREŽBA PTUJCEM n»A«m vrlikatn • Vu4im« vh etejM HilnO* »o Ml poiiljam* Umtm v m Mh ■ mssubk snjjLS n«Jnit Jih v o in J« virilVMR. Ml s^vUJ* ofu*iu pUlt. f l v Uu r y HJ11 KAKO MORATE HITI MSECA OMA? Hraniti vašaga tudi previdno dojite is šljajta ^crdtMA Mi* l hateea«a f rs m U "biti* j*. priklati pravilno eripravrlj^M I J- r-; •