SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po pošti prejeman velja:	I Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i
mesec 1 gld 40 kr.	i
V administraciji prejeman velja:	$ Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld, 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upruvnlStro In ekspedlrlja t „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
I	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon - štev. 74.
Štev. !•">.
V Ljubljani, v četrtek 20. januvarija 1898.
Letnik XXVI
Shod v Idriji.
(Izvirni dopis.)
Idrija, 17. januvarija.
Včeraj zvečer, t. j. v nedeljo imela je tukajšnja kat. delavska družba shod, katerega je sklical po § 2. naš družbenik, gosp. Ivan Jurman. Shod vršil se je v gostilni gosp. Franceta Šinkovca in bi se imel začeti ob 7. uri zvečer, kar pa se ni moglo storiti radi razgrajanja naših vrlo olikanih g g. mokračev. Gosp. Jurman namreč je povabil na shod njemu znane osebe na glasovnice in tako tudi povabil mej drugimi 3 socijalne demokrate. Demokratje, pijani od popoldanje dozdevne zmage v Spodnji Idriji in pa tudi od zaužitega vina, hoteli so pod vodstvom nalašč v to svrho iz Ljubljane naročenega čevljarskega umetnika v pokoju Zadnika, z vso silo ulomiti v zborovalne prostore in tako potem s kričanjem shod preprečiti. A kar je šlo v Spodnji Idriji lahko i/.pod rok, je pa izpodlctelo v Idriji. Potol-čeni so zopet.
Častno spričevalo pa so s svojim vedenjem zopet dobili, da so izvor surovosti, nasilstva in sovraštva! Naj jih njihov sodrug in vicekoman-dant Urban Strumplpantl še tako izgovarja, iz njihovih del ne bode zbrisal nikdar madeža pre-blažene socijalistične surovosti! In dokler bodo ti možje v Idriji glavno besedo imeli, in vsak shod, na katerem ne bodo imeli glavne vloge socialdemokrati, preprečili, ali vsaj hoteli preprečiti, toliko časa se Idrijčan — žalibože — ne bode mogel spoštovati po svetu. Daleč smo prišli v Idriji po teh kulturonoscih. Vsaj se pošten človek že več ne bode smel na cesto prikazati, ker pri belem dnevu ne bode gotov, da mu od katere strani ne prileti kaka gorka za ušesa. Po celem svetu je navada, samo v Idriji ne, da se ljudje mirno skupaj posvetujejo in da se ne vsiljujejo tja, kamor vedo, da jih ne vidijo radi med seboj. Lanskega leta preupili so dr. F e r j a n č i č a na shodu »pri črnem orlu«. — Predlanskim tudi v ravno tisti gostilni pa niso pustili govoriti dr. J. Ev. Kreku, ko smo mi napravili shod. In ravno tako tudi lani ni mogel poslanec Koblar, ki se je tudi mnogo trudil za izboljšanje idrijskih razmer, volilnega shoda izvršiti, samo zato ne, ker ni bil mokrač. — Tako počenjanje nekoliko po-uličnjakov in socijalistov spravi prebivalstvo kakega mesta le v slab sloves in mu ni nikakor v čast. Toda, kaj bomo govorili in prazno slamo mlatili, vsaj je vse zaman, vsaka beseda, vsaka črka, vsako opominjevanje je zastonj, ti možje so preveč nahujskani, da bi jih bilo mogoče spreobrniti.
Tedaj k stvari! Okrog 7. ure zvečer prilo-mastila je tolpa mokračev iz znane gostilne pod vodstvom svojega generala Zadnika, exčevljarja iz Ljubljane. Ta tolpa nadraženih ljudij je hotela brez vstopnic si vhod v zborovalne prostore prisiliti in je delala za žive in mrtve, da bi dosegla svoj namen. Kako so delali, naj le nekoliko omenim, da svet izv6 olikanost teh ljudskih osreče-valcev. Družbenika A. Vončina so dvakrat potisnili na tla in nekdo ga je tako udaril po glavi, da je krvavel. Sklicatelja J. Jurmana, ki je branil
vhod, bo tudi dvakrat na tleh imeli, osobito je hotel mu noge s svojo palico izpodnesti, da bi bil padel in bi imeli socijalisti čez njega pot v zbornico, kolovodja Zadnik. Jurman ima levo roko nad komolcem vso črno. Potrgali so mu tudi vse gumbe pri suknji; s tako silo so ga vlekli! J. Mavrinu so strgali nekoliko rokava na vrhnji suknji. M. Podgornika je nekdo kakor pes v nogo ugriznil. J. Peternel je dobil par klofut itd., itd. Delali so z vso silo, a vhoda v zbornico niso dobili. Ko je bilo preveč pritiska, in se je bilo bati, da se naskok inokračem posreči, takrat stopi sklicatelj Jurman v g. županovo stanovanje in prosi g. župana, naj posreduje, da se bodo mogel zbor vršiti. In čast, komur čast, župan je šel med raz-ljučeno ljudstvo in mu rekel, naj se mirno razide, ker nima pravice se shoda udeležiti, ki je sklican po § 2. — Kmalu na to so prihiteli orožniki na pomoč, naredili mir in red pred gostilno ter pet kričačev čez noč zaprli v ječo. — Je sicer žalostno, če že ni več mogoče v Idriji brez bajonetov zborovati, a vender to je jedino dobro, da imamo po bajonetih mirni ljudje [mir in da nas varuje država, to nas tolaži, sicer bi ne bili niti življenja varni pred takimi suroveži, kakoršne so se, kakor že opetovano — mokrači pokazali ta večer. — Kot značilno in pač vredno premišljevanja našim zapeljanim delavcem javljamo naslednje : Čevljar, ali sedaj kar si bodi, Zadnik, jo nahujskal delavce. Stal je prvi pod slopnjicami, s silo hotel prodreti v zborovalne prostore, s palico si pomagal proti sklicatelju Jurmanu, vnemal delavce za naskok proti rediteljem, branil s silo povabljenim vstop (n. pr. katehetu Os\valdu) — ko je pa zagledal orožnike, padlo mu je srce v hlače in kakor moker pes skril se je v »štibelc«, da bi ga orožniki ne dobili. Popolnoma miren jo ostal, ko so po njem zapeljane žrtve odvajali v ječo. Ko so orožniki zopet odšli, prikazal se je iz nova zapeljivec Zadnik, vtihotapil celo v zborovalno sobo, spremljan od par zvestih oprod, od koder pa se je brez vstopnice moral umakniti, kakor je rekel, »sili«.
Nato se je pričel zbor. Dr. Iv. Krek je sicer nerad, pa na prošnjo družbenikov naposled vender prišel v zborovalnico, kjer ga je izmučeni sklicatelj, družbenik g. J. Jurman v kratkih besedah pozdravil, ter predlagal, da se izvoli predsednikom g. dekan A r k o. Nato pozdravi predsednik navzoče, otvori shod in da besedo g. posl. dr. Kreku.
Dr. Krek v začetku svojega govora dobro okrca socijalne demokrate v Idriji. Pravi, da tako nasilstvo, kakor se je danes zgodilo, je žalostno znamenje za prebivalce v Idriji. Če je prišlo že tako daleč, da tukaj ni mogoče mirnim ljudem zborovati brez varstva orožnikov, tedaj je to pač žalosten znak časa in bi bilo najbolje, da se pametni ljudje nič več ne zbirajo v posvet. — Na ravno tak način so delali socijalisti tudi v državnem zboru v prospeh ljudstva. — Navzoči povabljeni mokrač S. Kavčič oporeka poslancu ter pravi, da je hotela priti večina na shod (p a kakšna večina!), pa da so jo stran spodili. — Dr. Krek pravi, da tukaj na shodu ni nobe-
nega govora o kaki večini, shod jo sklical g. Jurman po 4; 2. in povabil le svoje somišljenike in druge mirne ljudi, ki hočejo zvedeti, kaj se godi v državnem zboru, in da se je razven povabljenih 3 mokračev hotela usiliti cela tolpa pijanih razgrajačev v zborovalnico. Dokler no bodo mogoče v Idriji zborovati očitno, toliko časa so bode zborovalo le po fj 2. — Govornik tudi nikakor ne more prepričati Simona, da so mokrači preprečili shod leta lSUti meseca marca v pivarni »pri črnem orlu«, čeravno jo znano to dejstvo vsakemu človeku v Idriji. Na vmesni klic: »Razdrli so liboraluhi«, opomni dr. Krek : Brozovič jo zbiral trume pri Strausu in je stal tik mene, ko je sam kričal na vse grlo in druge vspodbujal h kričanju.
Nadalje poroča g. poslanec o stanju v drž. zboru. Dvomi, da bi se moglo redno dalje zborovati pri takih razmerah v drž. zboru. Kadar treba za nižje ljudstvo kaj storiti in se v takem slučaju kaj predlaga, ki bi nekoliko židom žep olajšalo, tedaj prično takoj nomški liberalci, naci-jonalci in ž njimi zvezani demokratje ropotati in razbijati, tako, da je nemogočo vsako nadaljno parlamentarno delovanje. O svojih zaslugah ne bo govoril poslanec, ker so ne mara prikupovati volilcem in mu tudi prav nič ni ležeče pri takih razmerah, kakor.šne so, biti šo poslanec. Predlog je imel sicer več pripravljenih, a nikdo izmed večine ni mogel ničesar predlagati zaradi razbijanja v drž. zboru. Stopil pa jo večkrat v zadevah svojih volileev k ministrom in merodajnim gospodom in tam uredil, ker mu v državnem zboru ni bilo mogoče nič storiti. Nato opiše nemške liberalce, nacijonalce in liberalne veleposestnike. S temi strankami hodijo socijalni demokratje. Na Dunaju imajo general-komando in to določuje govore, ki se imajo vršiti po celi Avstriji. Kar se na Dunaju v generalštabu sestavi, to Kristan deloma sam oznanjuje, deloma pa napravi kratek izvleček, katerega potem ta »beriihmt« Čobal, Zadnik in drugi po Slovenskem po shodih prežvekujejo.	(Konec Eiedi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. januvarija.
Izstop Nemcev iz češkega deželnega zbora sicer še ni postal dejstvo, pač pa je sklonjena stvar in Nemci čakajo, kakor se zatrjuje, le še razprave o predlogu svojega moža Schle-singerja, potem pa takoj izvrše svoj naklep. Graška »Tagespost« pravi, da vest o izstopu dosedaj sicer še ni došla, toda jasno pa je, da pride prav kmalu, kakor je tudi že znano, kako se bodo glasil ta sklep. Nemci ne marajo vsprejeti noveera vladnega načrta ter na tej podlagi spraviti se z mini-sterstvom in Čehi. S tem so toraj Nemci naravnost povedali, kar se je slutilo že s početka, da ne marajo ničesar slišati o spravi, v katero bi bili le tedaj privolili, ako bi se jim bile izpolnile vse ; zahteve, Čehom pa nobene. Vsakemu jo toraj, jasno, da so jedino le nemški kričači onemogočili poskus za spravo na Češkem, katero je tako željno vš»s' pričakovalo ne samo češko, ampak sploh avstrij-
sko prebivalstvo, dobro vedoč, kolike važnosti bi bila srečna rešitev, od katere je v prvi vrsti zavisno mirno dolovanje v dunajskem parlamentu. Splavala je sedaj po vodi vsaka nada na sporazumljenje nemško-liberalne in nacijonalne klike z ostalimi avstrijskimi narodi, prebivalstvo, kolikor ga je še trezno mislečega, bode zopet jasno uvidelo, kakšni prijatelji so Nemci in koliko jim je še zaupati.
Dalmatinski deželni zbor in Italijani.
Klub italijanskih poslancev dalmatinskega deželnega zbora je izdal nastopni komunike : Razmere, ki so prisilile italijanske zastopnike, da so lani izstopili iz deželnega zbora, trajajo nadalje. Vlada še vedno neče ustanoviti obljubljene italijanske ljudske šolo v Spljetu. Vsled tega vlada mej italijanskim prebivalstvom največja nezadovoljnost, ('■re se sicer le za epizodo narodnega in političnega boja v Dalmaciji, toda že to zadostno ozna čuje vladajoče razmerje. Z ozirom na to so sklenili italijanski poslanci, da se sedaj ne vdeležu-jejo deželnozborskih sej. Toraj jedna sama dovoljena, a ne še ustanovljena ljudska šola je privedla lahonske poslance do tega koraka. Ko bi se slovanski zastopniki ravnali po tem receptu, morali bi izstopiti, rekli bi, iz vseh deželnih zborov, kajti povsodi so jim gode veliko večjo krivice, kakor Italijanom v Dalmaciji. Hrvatska večina gotovo ne žaluje preveč na začasni izgubi tako »močne in delavne« opore v deželnem zastopu, ki bi radi kakor Nemci po drugih kronovinah, vladali neomejeno in po svoji lastni želji.
Pruski poslanski zbornici je došla včeraj vladna predloga, v kateri se zahteva nadalj-nih 100 milijonov za pospeševanje naseljevanja nemikih rodbin na Poznanjskem in v Zahodnji Prusiji. Razprava o tem vladinem predlogu bode gotovo zelo burna in bodo zastopniki poljskega naroda gotovo stoiili svojo dolžnost. Da bo popolnoma zaman njihov trud, je gotovo že sedaj, vendar bo pa svet izvedel iz njih ust marsikaj, kar je bilo dosedaj se prikrito javnosti. Da hočejo polagoma popolno zatreti poljski narod, razvidi se že iz vladnega poročila, s katerim se utemeljuje omenjeni nasvet. Izkušnje zadnjih desetletij, glasi se v tem poročilu, so pokazale potrebo nadaljnega postopanja. Razmerje mej obema na-rodnostima se je v poslednjem času zelo poslabšalo na kvar Nemcev in kaže se velik naraščaj poljskega malega kmetskega stanu na deželi. Pa tudi v mestih se kaže polagoma že precejšen naraščaj. To se opaža posebno v srednjih stanovih, ki se vedno bolj odtujujejo Nemcem. Tako je trajalo to nadalje, agitacija za poljsko stvar se je širila v govoru in pismu in za nemštvo je na-vstala velika (!) nevarnost. Takemu počenjanju se mora storiti konec in proti tej agitaciji nastopiti z vso odločnostjo. Poprej dovoljeni krediti v to svrho so se izkazali premajhni, da bi se mogli nameni zakona dovesti na celi črti.
JAterat Zola pride vendarle pred porotnike, ne sicer ker je sam v svojem umazanem pismu na Francijo in predsednika Faure zahteval, da se mu da prilika »pojasniti resnico«, marveč najbolj vsled tega, ker to zahteva pravosodni minister radi nebroj razžaljenj in napadov na predsednika, vojnega ministra in razne vojaške dostojanstvenike. Židovsko-framasonska klika se sicer zelo veseli tega trenutka, ko bo njih literarni bog lahko povedal in pojasnil vse, kar ve o črnih nakanah »klerikalnih izdajalcev« republike, toda gotovo je pa tudi, da se bo prej ali sled pokazalo, kje je resnica in pravica, ter se bo prišlo na sled vsem podkupljenim židovskim sleparjem, naj si pripadajo katerim koli krogom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. januvarija.
(Za vzajemno delo.) Deželni poslanec dr. Danilo Maj aro n je objavil v »Slov. listu« članek, ki je zaradi tega značilen, ker se on kot član narodne stranke izjavlja za spravo. Med drugim piše: Torej — sprava med slovenskima strankama na Kranjskem ! čital sem, da ta sprava ni dosežena, če jo po jeden veljak od vsake stranke podpiše. To je tudi moje mnenje. Strankarstvo sedaj ni le med veljaki, temveč je zanešeno žalibog v prebivalstvo vseh mest in trgov, večjih in celo malih vasij. Strankarstvo nam ne razjeda samo političnega polja, ampak tudi gospodarsko, in celo strogo
literarno polje. Da so to povsodi izravna ali vsaj ublaži, to je idojal, v čegar vresničenjo je treba na vseh straneh drugega duha. In ta dobri genij mora veliko let, na široko in globoko delovati, da pripravi vse slovenske kroge nazaj v spravljivo življenje in jednotno izpolnjevanje narodovih nalog. A treba je vender enkrat začeti z dokazi spravoljubivega duha, treba vsaj poskusiti zbližanje tam, kjer je posebno tačas nujno potrebno in, po mojem, neizogibno, namreč na narodno političnem polju. Imejmo pred očmi, da se pri sedanjih spravnih pogajanjih gre v prvi vrsti zajednotno nastopanjeSlovencev v kranjskem deželnem zboru, kakeršnega že več let ni bilo in kakoršno je bilo zadnji dve leti skoro izključeno. Kdo pa si kaj takega še naprej želi ? Samo naš narodni nasprotnik, ali tisti, ki jo na potu, da postane renegat, ali konečno tisti, ki čuta za narodnost nima. Vsi drugi pa moramo želeti in tudi želimo, da v kranjskem deželnem zboru zastopniki slovenskega naroda ta narod kot samosvojo politično celoto predstavljajo, branijo in jačijo, to pa posebno zategadelj, ker imamo Slovenci jedino v tem zboru večino, katero moremo za svojo narodnost izkoriščati, in katero bi morali izkoristiti tudi tedaj, ako bi na Kranjskem slovenska narodnost imela, kar še davno ni, popolno veljavo, izkoristiti namreč za obmejne Slovence, ki kot gole parlamentarne manjšine ne morejo doseči nobenega sklepa v prilog slovenskega naroda. Da se slovenska večina v kranjskem deželnem zboru vsaj v vseh narodnih in političnih vprašanjih vedno tudi pokaži kot večina, to je naravna želja vseh slovenski čutečih src v naši deželi in isto tudi po vsej pravici od nas slovenskih poslancev zahtevajo od nekdaj izvenkranjski naši rojaki, ne le Slovenci, nego tudi Hrvatje, zahtevajo dandanes tembolj, ker nam prav zadnji dnevi kažejo, da se tudi drugi deželni zbori v narodnih rečeh ne omejujejo na svoje kronovine ! Sicer pa je tudi treba samo še omenjati, da bi složno postopanje deželnozborskih poslancev utegnilo preprečiti nadaljnje razdvajanje slovenskega prebivalstva, da bi iz teh krogov stopal mir tudi v dežel in delal za sporazumljenje mej raznimi slojevi, kar bi nam narodne zavode v deželi in izven nje povzdignilo, sploh pa nas v našem narodnem boju gmotno in moralno ojačilo. Kdo ne bi sodeloval pri poskusih, da se to doseže ? Ne bodem naglašal, zakaj zadnja leta v kranjskem deželnem zboru ni bilo tak6, kakor bi bilo po povedanem v nujnem interesu slovenske politiko sploh vsekako želeti. Imamo pa sedaj tri druge istine pred sabo: prvič, da so se složili slovenski in hrvatski državni poslanci; drugič, da se je notranji politični položaj s kon-stelacijo parlamentarnih strank vred korenito spremenil; in tretjič, da katoliškonarodni klub s posredovanjem združenih državnih poslancev sedaj ponuja narodnemu klubu v deželnem zboru spravo. Vse troje je jasno v mejsebojni zvezi. Pa če bi bilo samo to istina, da katoliškonarodni klub vabi nas poslance narodne stranke na skupno deželnozborsko delovanje, tedaj živo zahteva interes slovenskega naroda, da se nasproti takemu pojavu zavzema dobrohotno stališče. Vzlasti program narodne stranke, na čegar podlagi smo bili izvoljeni, naravnost narekuje takšno stališče, ker dotične narodno politične zahteve se dajo dosezati jedino le po skupnem delovanju vseh poslancev. Namesto dobrohotnosti, kaj smo doslej videli? Komaj se je iz katoliško narodnega tabora prikazal politični parlamenter z belo zastavo, že je »Slovenski Narod« komandiral: »Feuer« ! Cela ploha krogel se je vsula na glave tistih, ki se kažejo spravoljubive, in pri tem se ni niti toliko pazilo, da bi streli ne bili zadeli onih, ki stoje v taboru samo narodne stranke. Koliko za sedaj gotovo neumestnih rekriminacij, koliko strupenih osebnostij smo morali te dni čitati v »Slov. Narodu«! In to vse naj je priprava za akcijo, katero je oznanjal že veličastni vseslovenski shod, za akcijo, katero vsa druga slovenska glasila navdušeno pozdravljajo kot zvezdo boljše bodočnosti! Naj bi bil »Slovenski Narod« rajši takoj izjavil, da je proti vsakemu zbližanju deželnih poslancev, kakor pa, da hoče kazati objektivnost, pri tem pa po pravih in skovanih dopisih hujska na vse strani proti pričeti spravni akciji. Ono bi bilo pošteno, to pa je nepošten način, proti kateremu mora z mano vred vsak protestovati, v
kojem ni šo popolnoma zadušen glas politično morale ! Toliko sem moral povedati in se zavarovati proti očitanju, da so vsi poslanci narodne stranke zadovoljni z omenjenimi herostratskimi poskusi. Seveda sem mogel govoriti le o načelnem stališču svojem, ker mi spravni pogoji ka-toliško-narodnega kluba še niso znani, kakor niso znani drugim, ki bi bili radi tega tudi lahko nekoliko počakali s svojo obsodbo, če jim jo do tega, da se konečno začno zboljšavati slovenskega naroda pretužne politične razmere 1
Vsled te izjave došla je dr. Majaronu kakor piše »Edinost« nastopna brzojavka iz Trsta : Čestitamo na rodoljubnih in možatih besedah. Mi smo z Vami in z vsemi, ki resno delajo za spravo. Lei nevstrašeno naprej do zmage dobre stvari. Dr. Abram, Ante Bogdanovič, Makso Cotič, Fr. Dolenc, Alojzij Gorup, Ivan (ioriup, Kornelij Gorup, dr. Gregorin, Fr. Kosec, M. Mandic, Iv. Nabergoj, dr. Rybaf, Anton Truden, dr. Truden, J. M. Vatovec.
(Dnevni red) III. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 21. januvarija 1898 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika II. deželno-zborske sejo dne 18. januvarija 1898. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Vladna predloga z načrtom deželnega zakona, s katerim se določuje, da je osebni dohodninski davek, ki je bil uveden po državnem zakonu z dne 25. okt. 1896 1., drž. zak. št. 220. oproščen od vseh pristojnosti deželnega zakonodajHtva podvrženih do-klad, in v kolikor da so dvorni, državni, deželni in javni zakladni uradniki, kakor tudi dušni pastirji oproščeni od doklad k plačarini. 4. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja 4®/0 naklade na najemščino od stanovališč v mestni občini Novomesto. 5. Poročilo deželnega odbora v zadevi ustanovitve deželnega skladišča v Ljubljani. 6. Poročilo deželnega odbora glede združitve vasi Hrib s trgom Vrhniko. 7. Poročilo deželnega odbora o nasvetu zadevajočem ustanovljenje in vzdr-žavanje meščanskih šol na Kranjskem. 8. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovolitve priklad za cestne namene. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1896. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1896. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1898. 12. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Velika Dolina v samostojni občini Velika Dolina in Čatež. 13. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno in o dotičnih prošnjah. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o enketi, katera se je vršila na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu 22. in 23. aprila 1897 1. 15. Ustna poročila odseka za letno poročilo, o letnem poročilu, in sicer: Splošno poročilo o letošnjem letnem poročilu deželnega odbora in o raznih številkah.
(Prijateljski večer) v »Katoliškem domu« je privabil precej prijateljev na razgovor. Razpravo je vodil prof. in posl. dr. Krek. Razgovarjalo se je poglavitno o tem, kako sestaviti apologetiko za narod, katero bi izdala družba sv. Mohorja. Določili so se gg. dr. Krek, dr. Ušeničnik, dr. Pečjak in dr. Janežič, da sestavijo za to primerne načrte. — Prihodnjo sredo se bo ta razprava nadaljevala, na dnevnem redu pa je tudi razgovor o konsumnih društvih, o vprašanju, ki se vzlasti živahno zadnji čas razpravlja mej nami. — Posebej se na te prijateljske večere nikdo ne vabi, vendar je vsak prijatelj in somišljenik dobro došel, ne le iz Ljubljane, marveč tudi z dežele. — Mej osnovatelji teh večerov je namreč ta misel in želja, da se razgovorov in predavanj od časa do časa vdeležujejo tudi izven Ljubljane bivajoči prijatelji; za katere je v »Kat. domu« tudi glede postrežbe in prenočišča dobro poskrbljeno. — Torej na svidenje prihodnjo sredo 26. t. m. v obilnejšem številu.
(Slovanski shod.) Z Dunaja 17. jan. Deželni zbor dolenjeavstrijski sprejel je predlog dr. Ko-lisko, da se sme na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Dolenji Avstriji poučevati samo v nemškem jeziku. Proti temu nasilstvu sklicali so dolenjeavstrijski Slovani velik protestni shod. Shod
je bil sklican prvotno v sedemnajsti okraj k »Schvvandner-ju«. Toda posestnik te gostilne prelomil je vsled nemško nacijolnega pritiska svojo dano nemško besedo, in je odpovedal v zadnjem trenutku prostore. Odbor poiskal je vsled tega prostore v drugem okraju. Zborovanje bilo jo naznanjeno ob 10. uri dopoludne 16. prosinca. Slovani odzvali so se v obilnem številu povabilu sklicateljev. Zbrani so bili tukaj v prvi vrsti čelu, katerih je na Dolenjem Avstrijskem blizu pol milijona. Tudi ostali Slovani bili so mnogoštevilno zastopani. Prvi govornik čeh Janča omenjal je krivice, ki se gode Slovanom zlasti na Dunaju, kjer mnogoštevilni dunajski Čehi nimajo nobene javne šole, ko se vendar po neuemških krono-vinah za nekaj Nemcev takoj zida nemška šola. Drugi govornik državni poslanec Kurz omenjal je, da se hočejo češki poslanei potegovati za pravice dunajskih Cehov, in da hočejo vztrajati toliko časa, dokler ti ne dobijo svojih pravic. Kot tretji govornik nastopil je Slovenec Podgornik. Hotel je govoriti slovenski, toda vladni zastopnik mu tega ni dovolil. Vsled tega omenjal je v češ-čini prijateljstvo in slogo, katera naj veže Slovane zlasti v tako važnem trenotku. Ko so govorniki končali, prebrali so se razni telegrami, zapele so se pesni »Hej Slovani« in »Kje dom je moj«. Nato so je shod zaključil. Nekaj Čehov hotelo je nato demonstrovati proti dr. Luegerju pred magistratom, toda policija jih je razkropila.
(V Mariboru) se bode naselil nov odvetnik, dr. L. Possek. — V mestu se snuje ženska podružnica »Siidmarke« kot nova postojanka Germanije irre-dente.
(V Ptuj) pride z Dunaja kot gvardijan in župnik minoritske cerkve sv. Petra in Pavla č. gospod Alfonz Svet.
(Slovenščina v štajerskem deželnem zboru.) Povodom nedolžne slovenske interpelacije g. dr. Dečka piše graška klepetulja: »Zdi se nam, da slovenski deželni poslanci nočejo mirnih razprav, temveč narodni prepir. Danes prečitana interpelacija v »bindiš«-jeziku je predrzno izzivanje nemške večine in sploh nemškega prebivalstva, česar nemški poslanci ne morejo trpeti in ne bodo. Že danes so interpelantje dobili jasen odgovor na svoj poskus, nadlegovati nemško večino z nerazumljivim »bindiš«-jezikom in ogorčenost nemška bode rastla, ako se bode ponavljal ta poskus. Slovenskim poslancem se bode drugače odgovorilo, nego danes; a potem se ne smejo pritoževati o krivici in neznosnosti, ako sami delajo razpor v zbornici.« — Tako govori in piše nemška neznosna nadutost.
(Vinogradniški kurzi) za Štajersko bodo na deželnih vinarskih šolah v Mariboru in Lipnici ter na Bregu pri Ptuju od 1. marca do konca novembra. Prosilci, ki so dovršili vsaj 17. leto, naj vlagajo prošnje pri deželnem odboru vsaj do 15. februvarija.
(Kako se v Mengšu predpustom zabavamo?) Jako dobro. Spravo delamo. Med kom ? Med liberalci in klerikalci. Prav blizo smo že skupaj. Skoraj da že vsi jedno trdimo. 1. V št. 11 »Naroda« trdi naš liberalni nasprotnik, da je naš liberalni župan izplačal vso vojaško prenočevalnino. Dobro. Prav to je trdil v klerikalnem »Slovencu« naš klerikalni dopisnik. Ta je še celo dodal dan in številko odloka c. kr. okrajnega glavarstva, vsled katerega se je plačilo moralo izvršiti. Torej v tem smo že jedini! 2. Naš gospod župan sicer pravi, da je teh 73 gld. 7'/2 kr., za katere ga je slavno c. kr. okrajno glavarstvo prisililo, da jih mora izplačati, vzel iz občinske blagajne. Toda to ne bode motilo začetega sporazumljenja. Zakaj, če ga naši možje primejo, je li res to storil, in s kako pravico, bo on gotovo precej pripravljen priseči, da je to vse zlagano, da ni izplačal iz občinske blagajne, ampak od tistih denarjev, ki jih je od vojaške oblasti prejel. 3. »Narodov« lanski dopisnik je trdil, da je naš župan izplačal 10 gld. iz svojega. Dobro! Potem ukaz od si. glavarstva še za 63.07'/s gld. Po vsem tem bi človek pričakoval, da je župan goljufan za 73 07'/» gld. — A zadnji dopisnik »Narodov« štev. 11. je teh 63 07VS gld. pozabil in trdi zopet, da je plačal le 10 gld. več, kakor je prejel. Torej lo mala pomota! Prav! Za malenkosti, kakor je 63 gld., se pri nas no menimo! 4. če je to malenkostno — datum kake pobotnice, kojih »I^irod« omenja — je gotovo še bolj malenkostno. Torej malenkost
na stran. Nekoč sem dobil brezimno pismo. Zlobni pisalec je jako dobro oponašal pisavo našega župana! Mej drugim trdi: »Ti sam si župana golfov za 52 kr.« (zato, ker mi je po občinskem slugi poslal to svotico za prenočevalnino jednega častnika). Veste, česa sem se pri tem spomnil? Na to-le: Nagloma je bil nekdaj zdravnik, ki je raje malo več pil kot premalo, iz gostilne poklican k bolniku Umno položi roko na roko, da bi vidil, je-li bolezen nevarna. Z drugo roko poišče žilo, sluša in sluša : »Der Kerl ist ja besolTen!« vzklikne, a ne ve, da je držal za svojo žilo! 5. Toda še več! Naši liberalci — čujte! — že tudi molijo! In zoper to klerikalci vendar ne moremo oporekati. »Narod« št. 11. piše: »Tudi mi Mengšani molimo Boga, da naj bi nam odvzel tega duhovnika.« Dobro ! Se vjemamo. Tudi mi molimo. Ne sicer, da bi nam Bog odvzel tega duhovnika, ker vemo, da to še ne bo tako hitro, marveč da bi nam dal za petdeset odstotkov pametnejega Janeza za župana, kar se gotovo prav hitro zgodi, kedar bodo občinsko volitve. Torej v poglavitni stvari se vjemamo — molimo! 6. Toda ne mislite, da je vse to le navidezno, prisiljeno. Ne! Pri nas se o tem tudi tako govori, »da se ni še nikdar tako govorilo o duhovnikih, kakor sedaj« (»Narod« št. 11) ob času sprave! In kaj se najpogosteje govori pri naših »zdravniško izvežbanih« liberalcih: »Kapelan naj sedi v spovednici in ričet je«, tako je »pogruntal« slavnoznani vulgo »Pleffer-konig« ! Izvrstno ! Tudi v tem smo jedini, baš to dvoje imamo tukajšnji kapelanje najraje! 7. Kar se osebnosti tiče, če je kdo »fejst fant« ali ne, o tem je težko razsojevati. i^e kakemu možu včasih na bolj »fantovsko« uide, to ni posebno častno. Če bi zakonskemu možu rekel, da je »fejst fant«, bi bila to slaba pohvala!! Ni res, Janez! Torej pustite vi »Slovenčevega« dopisnika, naj bo »fejst fant«, še vi bodite »fejst mož« in sprava je končana. Na svidenje pri ričetu!
Narodno gospodarstvo.
Vinogradarstvo na Kranjskem
(Porofiilo deželnega odbora za 1. 1897.) Razširjanje trtne uši po Kranjskem.
Trtna uš razširila se je tudi v minolem letu po nekaterih krajih. Na novo se je konštatirala v občinah Št. Rupert in Radeče, dalje v občini Smuka in v občini Oberh pri Dragatušu. Po tem takem je sedaj okuženih na celem Kranjskem 58 občin. Po obsegu jo okuženih ali sumljivih 8374 92 ha; ker je na Kranjskem vseh vinogradov 10.836 ha, je torej okuženih 77-2%. Od teh je 3000 ha popolnoma uničenih. Najbolj ;e prizadet Črnomaljski okraj, kajti od 2189 ha je okuženih in večinoma nerodovitnih 2159 ha.
Odkar so pričele na amerSko trto cepljene naše domače trte roditi, poprijelo se je tudi manj zavedno ljudstvo z veliko vnemo saditve takih trt in ker mu gresta v tem dežela in vlada z veliko požrtovalnostjo na roke, upati je, da bo tudi kranjski vinogradar kmalu rešen te kalamitete.
Kakor sedaj razmere stoje, se je v zadnjih letih na Kranjskem ravno glede vinarstva mnogo storilo, tako da more kranjska dežela v tem oziru kmalu konkurirati z drugimi, v boljših gmotnih razmerah se nahajajočimi deželami. Ta uspeh so je dosegel s podelitvijo brezobrestnih posojil, denarnih podpor, brezplačno podelitvijo ameriških podlag in cepljenk in s teoretičnim ter praktičnim podukom. Tudi kmetijske podružnice nočejo za-ostati ena za drugo in zato skrbe, da si vsaka nekaj napravi, s čemur hoče drugo nadkriliti ; ta konkurenca pa pride vinogradnikom dotične občine v velik prid.
Kaj in koliko so si napravile posamezne podružnice v zadnjih 4 letih, kažejo jasno sledečo številke. Ti nasadi merijo 181.638 štirjaških metrov in trtnice 26.963 štirjaških metrov površine.
Deželni nasadi v Ljubljani.
Tudi v tem letu so se vporabili za vlaganje cepljenk in podlag isti prostori kot pretečeno leto. V ta namen služijo 3 parcele in sicer dve blizu prisilne delalnice, ena pa na Codellijevem. S cepljenjem se je pričelo v drugi polovici marcija, ter nadaljevalo do konca aprila. Popolnoma zgotov-ljene cepljenke se letos ni vlagalo naravnost v zemljo, ker je bilo premalo časa, pa tudi ker je bilo kljubu lepemu vremenu vendar za vlaganje še premrzlo, marveč se jih je postavilo v zaboje
ter ovilo z mahom in preneslo v klet, kjer se je kurilo, da je bila vedno enaka temperatura. Ko so pričeli cepiči lepo odganjati, vložilo se jih je v trtnico. VBpeh žal ni bil radi vremenskih razmer in zaradi slabo dozorelega lesa povoljen.
Po letu so cepljenke lepo rastle in so tudi dobro držale, a jeseni se jih je moralo pri izbi-ratvi prav veliko zavreči, ker niso bile popolnoma zarašene. Pri taki pazljivosti, kakor se tu vrši skozi celo leto, doseči bi se morali drugačni odstotki vspešne rasti.
Nacepilo so je 80.150 komadov, v trtnico se je pa vložilo maja meseca 73.500, drugo je odpadlo. Cepili so korigendi in učenci Sotlar, Raj-tner, Videnič, vlagali so pa odrastli prisiljenci, katerih je bilo vedno 8 do 12. Na dan so jo po-žlahtnilo 2500 do 3500.	(Dalje sl«di.)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. jan. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi občine Kralj. Vinohradi, kateri je naučna uprava naročila, tla mora ustanoviti trorazredno nemško dekliško šolo. Občino je zastopal dr. Herold. V razsodbi se glasi, da se tu no gre za šolo, katero bi bila dolžna občina ustanoviti, in se je toraj v to ne more siliti.
Praga, 20. jan. Češki poslanci so in-terpelovali ces. namestnika zaradi izgredov v dežel, zbornici in na ulicah. Oes. namestnik je odgovoril, da je policiji in vojaštvu naročil, naj kar najrnileje postopata. — Pri izgredih na Vaclavovem trgu so bile tri osebe nevarno poškodovane.
Praga, 20. januv. Včeraj proti večeru ni bilo več videti nemških dijakov z društvenimi znaki. Vojaške patrulje, ki so opoludne ostavile svoje določene prostore, so se zvečer zopet porazdelile po raznih cestah in ulicah. Pri nemškem gledišču je bilo po sklepu predstave nekoliko krika, ki pa ni imel nikakega resnega značaja. Aretovane so bile tri osebe radi razžaljenja vojaške straže.
Praga, 20. januvarija. „Politik", „Glas Naroda" in „Katolicke Listy" priporočajo prebivalstvu zmernost in zatajevanje, ker le na ta način je možno mej pravičnimi Nemci pridobiti si več prijateljev. — „Prager Tag-blatt" izjavlja, da je od napovedanih novih naredeb odvisno, kako bodo Nemci uravnali nadaljne korake.
Praga, 20. januvarija. Nemški noslanci so v posebnem posvetu sklenili, pri prvi priliki, ako bi bili žaljeni ali po večini preziram, izstopiti iz deželnega zbora.
Brno, 20. januvarija. Nemški poslanci v brnskem deželnem zboru so se posvetovali o političnem položaju ter izjavili, da hočejo solidarno postopati z zastopniki nemškega naroda na Češkem. — Poslanec Stransky je izročil predlog, s katerim se vlada po-zivlje skrbeti za to, da se natanko izvršujejo jezikovne naredbe tudi za Moravsko.
Levov, 20. jan. Posl. Waohnianin je predlagal jednako kakor vlada za Češko tudi za Galicijo, da sta oba deželna jezika pri vseh državnih oblastvih popolno jednako-pravna; v obeh jezikih naj vlada tudi objavlja svoje odloke. Ta predlog naj se izroči odseku osmero članov, polovično Poljakov in polovično Eusinov pod predsedstvom deželnega maršala.
Krakovo, 20. januvarija. Poljski „Času hvali postopanje češke deželne delegacije, ker z dostojnostjo in zmernostjo bodo največ vspehov dosegli.
Belgrad, 20. januvarija. V radikalni stranki je nastal razpor. Prevlado so dobili zmerni pod vodstvom Pašiča.
Pariz, 20. januvarija. Anarhist Etievant je napadel po noči dva stražnika z nožem. Konečno je hotel še ustreliti v stražnico. Pri tem pa so ga prijeli ostali stražniki in are-tovali. Etievant se je pred kratkim povrnil iz Londona.
Jokohama, 20. januvarija. Uradni list očita Nemčiji, Franciji in Rusiji, da se pečajo s samostojno politiko. Izjavlja se, da Japonci ne marajo nikake zveze.
Umrli so:
18. januvarija. Jožef Leinfellner, pomožni uradnik, 36 let. Trnovski pristan 8, jetika. — Ana Belihar, sprevodnika hii, 8 mesecev, Poljanska cesta 72, božjast. — Marija Sterle, zasebnica, 84 let, Hrenove ulice 12, ostarelost.
V bolnišnici:
15.	januvarija. Jera Dimnik, zidarja žena, 78 let, plučnica.
16.	januvarija. Marija Keržič, čevljarja žena, 29 let, chron. morbus Brigthii.
17.	januvarija. Pavla Ogrin, delavca hči, 1 leto, davica.
Tržne cene v Ljubljani
dno 19. januvarija.
	gl.|kr			gl.ikr.	
Pšenica, m. st. . .	12	80	Špeh povojen, kgr. .	—	«8
j Rež.....	9	30	Surovo maslo, „ ,	—	80]
\ Ječmen, ....	7	20	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, ....	6	»0	Mleko, liter . . .	—	10'
Ajda, n . . .	9	10	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	80	Telečje „ „ .	—	HO
Koruza, „ . . .	6	60	Svinjsko „ „ ,	—	64
Krompir, „ . .	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	10	—	Piščanec ....	—	.'0
Grah, „ . . .	12	_			
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. , .	1	78
Maslo, kgr. . .	—	i) i j	Slama, 100 „ . ,	1	i 8
Mast, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	_
Špeh svež, „ , .	*	62	„ mehka. 4 „ „	5	i
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
Čas opazovanja

Stanje ITrfuipera-barouietraj tura v mm. 'po Celzij«
Vetrovi
Nebo
a«
* s	š
■	m
-3
X N	s.
a«
18 9. iveeer
751 0
-4 6
tre
otilai'
no
oblačna
00
o/il 7. zjutraj I 750 1 I —6 4 I sr. zazah. H 2. popol. | 749-5 | —5-5 flsl jzab.
Srednja včerajšnja temperatura —4'8 '. za 2'4° pod normalom.
Pojasnilo.
Na poziv množili prijateljev, naj vender ne molčim o stvari, o kateri govori zadnje dni cela Ljubljana, prosim Vas, č. gosp. urednik, da mi pripustite v cenjenem listu nekoliko prostora.
V nedeljo popoludne ob 2. uri je umrl v Sp. hiški č. gosp. Mihael Žnidar, vpokojeni župnik lavantinske škofije previden s sv. zakramenti za umirajoče. Drugo jutro pride napovedmk pogrebov v župnijsko pisarno in reče: »Gospod! Kaj pa bo s pogrebom umrlega gospoda župnika? Na oder smo ga djali, a o pogrebu dekle, ki mu je stregla, noče ničesar določiti.« — Jaz: »Najbolje bi bilo, da dekle pride sem.« — V tem trenotku vstopi dekle in pravi, da ne more ničesar žrtvovati za sijajen pogreb, gospod niso ničesar imeli, in kar je ostalo, je njeno, ker jej niso plačevali službe.« »Neka žena je tlejala, da treba vencev, jaz pa tega ne morem plačevati.« — Jaz: »Dekle! pomiri se! Ilanjki gospod so bili duhovnik, naš tovariš in sobrat, jaz hočem torej, da se vsaj spodobno pokopljejo. Ni treba nikakih vencev, ni sijaja, pač pa se spodobi, da se vsaj spodobno in krščansko pokopljejo. Vi napovednik, naročite takoj, da zvoni koj opoludne s 4 zvonovi, pre-skrbite nosače, jutri pa pridejo trije duhovniki od nas na pogreb. Ako gospod niso ničesar zapustili za pogreb, bomo zvonili in jih spremili zastonj.« Dalje vprašam: »So li gospod naredili oporoko?« — »Da!« — »Je li kaj določenega o pogrebu ?« — »Ne vem !« — »Kdo ima oporoko?« — »Hišni gospodar « — »Zakaj se ne odpre oporoka ?« — »Zato, ker je dejal občinski tajnik, da se sme oporoka odpreti šele 8 dnij po smrti.« — Jaz: »To ni res, marveč svetujem, da se oporoka takoj nese k sodniji v Križanke, ki bo oporoko odprla in povedala, če je v zadevi pogreba kaj določenega. Sicer pa, kakor sem prej določil, tako naj bo!« — K sklepu sem še omenil, da smrt vedno prinese v hišo stroške, kate-
rim se ni moč izogniti, treba krste, odra, nosačev, grob, plačati zdravnika, zdravila itd.; kmalu se nabere 40 do 50 gld.« To je bil cel pogovor, in dekle je odšlo. — Po obedu pride soproga hišnega posestnika, kjer jo ranjki stanoval, in mi pove, da je doma strašna razburjenost zaradi mene, ki sem bojda terjal, da se oporoka prinese meni, in da r a n j k e g a nočem pokopati, če se mi ne prinese 50 gld. Jaz som gospej mirno ponovil, kar sem govoril dopo-ludne dekletu, in gospa mi odvrne: »Hvala lepa za pojasnilo ! Vsaj se mi je zdelo, da mora biti tako.« — Zvečer so bile že najostudnejse laži raztrošene po Šiški in Ljubljani, po gostilnah so bile na dnevnem redu, in neki gospod me pride vprašat iz gostilne: »Gospod ! jaz Vas poznam; kar govore po gostilnah, ne more biti res. Vender Vas prosim, pojasnite mi stvar, da morem odgovarjati.« — Jaz ponovim, kar jo zgoraj povedano, več ne morem storiti Culo se je, da možje zbirajo denar za pogreb, da hočejo vojaškega gospoda, ali če ne bo drugače, evangelskega pastorja poklicati, da pokoplje umrlega katoliškega župnika. — Drugega dne ob 2. uri sem z dvema patroma pokopal ranjkega gosp. župnika. Ljudje so med potjo molili sv. rožni venec, pogreb je bil priprost, a dostojen in krščansk, nihče ne bi bil slutil, kaj se je govorilo in godilo prejšnji dan. To je 1'aktum. — Pogrebni napovednik, Primož Velkaverb, kateremu sem danes prebral to pojasnilo, pravi, da lahko priseže, da sem dekletu ravno tako govoril, kakor je tu pisano. Velkaverb je bil jedina priča pogovora. Jaz tudi izjavim, da sem pripravljen priseči, da sem tako govoril in ne drugače, torej da nisem zahteval oporoke v moje roke, da nisem rekel: »Prinesite mi 50 gld., drugače no pokopljemo gospoda«, marveč rekel sem določno: »Gospoda hočemo njegovemu stanu primerno pokopati; s štirimi zvonovi bo zvonilo, trije gospodje ga bodo spremili, in sicer vse zastonj, če ni ničesar zapustil.« Hog vedi, kdo je prevrgel moje besede ; storil je meni in dobri stvari veliko krivico. Jako žalostno pa je, da se nihče izmed mojih obrekovalccv ni potrudil k meni, lahko bi bil zvedel resnico in ostudnega obrekovanja bi bilo konec. Ali da bi bil vsaj kdo ovadil me preč. ordinarijatu, ki bi bil stvar hitro preiskal in se prepričal o ničev-nosti trditve. A tega poguma ni imel nihče. To pač ni viteško, za mojim hrbtom lagati in se skrivati za brezimnostjo. Še danes ne vem niti jed-nega provzročevalca celega škandala, sicer bi nastopil sodnjo pot. Ravno sem to pojasnilo spisal, da je obelodanim, ko pride v župnijski urad dekle, ki je službovala ranjkemu gospodu, po mrtvaški list. V navzočnosti dveh kapelanov kot prič prebral sem ji to pojasnilo, vprašaje jo, ali je tako povsem resnično, in ali more na to priseči. Z lastnoročnim podpisom pritrdila je, da zamore, kar priča zapisnik, kateri je v tukajšnjem župnijskem uradu slehernemu na razpolago. Toliko resnici na ljubo. Duhovniki pa vemo, kaj nas čaka v dobi verskega nihilizma.
V Ljubljani, dne 20. januvarija 1898.
P. Hugolin Sattner.
župnijski upravitelj.
Napovedbe (fasije) za osebno dohodnino in za prihodnino
(reiittiino) 50 3-1
izdeluje in pojasnila o tem daje
JOS. PERHAUC,
konces. privatna pisarna,
Marije Terezije cesta štev. 4, v pritličji na levo-
VABILO
na
I
I
»Hranilnice in posojilnice y Gorjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se bo vršil
dne 13. februvarija 1898 ob 3. uri popoldne
v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalea.
3.	l'otrjcnje računa za leto 1897.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalea in njegovega namestnika.
5.	Razni nasveti.
V Gorjah, dne 19. januvarija 1898.
49 1-1	Načelstvo.
Priporočilo!
Podpisani lzdelovatelj raznega cerkvenega ln stavblnega mizarskega blaga, zlasti oerkvenlh klo-plj. spovednio. vrat, okenj itd., se priporoča častiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, hišnim gospodarjem v točno in lepo Izdelovanje
raznih mizarskih predmetov
po predloženih vzorcih ali po lastnem načrtu.
Cerkve v Dobu, na Rovu. Brdu, Goričiči. v Radomljah. Pečali, Komendi, Moravčah, Šenčurju pri Kranju pričajo, kako čvrsto in solidno delo so moje cerkvene klopi.
48 8-1
Josip St upi ca
na Vini pri Domžalah.
Zavod za umetnost
slikarn
26-21 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogl d.
Prijatelji slovenske aknd. mladine, naročujte se na
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavee, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30.
-ir
I> u n a i s k a borz
Dne 20. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
102 gld. 45 kr.
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron .
Ogerslia zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
C. kr. cekini
102 „	35	
121 „	85	
102 „	90	
121 „	05	
99 „	15	
935 „	—	
355 „	25	
120 „	—	
58 „	85	
H „	76	
9 n	53	
45 „	45	
5 ,,	69	n
Dne 19. januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/„
„	„ južne železnice 6°/0 .
»	„ dolenjskih železnic 4°/0
162 gld.		—	kr,
162		75	
lb9		25	
99		70	
139		75	
129	n	£0	
109		—	
112		50	
98		50	
98		50	n
224		—	
184		50	
129		—	
■M	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165 „ —
Avstrijski ga rudečega križa srečke, 10 gld.	20 ° —
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........75
St. Genois srečke, 40 gld.......80
\Valdsteinove srečke. 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	161
AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v.	3450
Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. . . .	425
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107
Montanska družba avstr. plan.....143
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. '.	170
Papirnih rubljev 100........127
kr.
25
75
50 35 50 50
..MERCUR" Bi
XXX VI. leto.
A tenttfllO oznaallo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
1. januvarijem 1898 se je prieelo novo celoletno naročevanje!
2 eld. 60
Brezplačni privržek i
Flnanzielles Jahrbuch'1, ki obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nak&znloaml pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji ,.Morcur', Dunaj, I„ Wollzeile 10. CelOletn.R narOCIlina.