Posamezna Številka 1 K. Šlev. 99. PoStnina plačana v gotovini. V LMA v torek dne 3. mojo 1921. Lsic mi ■ SLOVENEC« velja p« pošU na vse atraml Jugoslavije ln t LJabijaal: ■a oelo leto naprej. K 240-— «a pol leta „ .. „ 120 — sa četrt leta „ .. „ M-— ia en meaac „ .. „ 20-— Za Inozemstvo oelolehso K*f IK s Sobotna izdaja: s £a oe.o leto.....K 40— aa inosomstvo 55 — ; Inserati: Kaostolpna potltvrsta (59 mm široka In 3 min visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilo popust. Najmanjši oglas J9/9miu K15. Izhaja vsak dan izvzem&l ponedeljka in ineva sio praznika ob 5. ari zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjevi ullel štev. 6/BL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se se sprejemajo. Uredn. telei. štv. 50, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne Uran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. Iu češke 24.797, ogr. 28.511, basn.-liero. 75G3. lfssm organizacijam SLS! % Prihodnji torek bodo začele voliti občine po deželi svoje občinske zastope. Poživljamo vse svoje organizacije, da nam nemudoma javijo zanesljive podatke o izidu volitev. Vedite, da nameravajo liberalci, ki so bili v mestih že tepeni, potvoriti izid volitev in mistificirati javnost. Somišljeniki! 280 občin je že v naših rokah. To je dejstvo! Nasprotnikom ne pomaga nobeno zavijanje preko tega dejstva. Na delo! V boj za samoupravo občin! Tajništvo SLS. Nič ne pomaga. Občinske volitve delajo demokratom in samostojnežem hude preglavice vkljub temu, da je prikrojila vlada občinski volivni red njim v prid. Vlada je najprej razpisala volitve v mestih in nato v tistih občinah, v katerih upajo dobiti samostojni še največ glasov, najpreje, da bi tako vplivala na izid volitev v drugih občinah. Tudi občni zbor Kmetijske družbe se je moral vršiti preje, da bi napravil vtis v slovenski javnosti in Belgradu. Belgrajsko demokratsko časopisje je proglasilo velikansko zmago demokratov in samostojnežev na občnem zboru, Kmetijske družbe. Zamol-čailo je pa seveda, da je imela lista SLS 57 glasov absolutne večine, vkljub temu, da so na občnem zboru glasovali kot kmetje tudi liberalni podeželski magnatje ki nosijo kmetsko obleko samo na občnih zborih Kmetijske družbe, in vkljub . .mu, da volitve v kmetijskih podružnicah v mnogih krajih na Kranjskem niso bile pravilne in so volili delegate naročeni ljudje, ki s kmetijstvom in Kmetijsko družbo nimajo prav ničesar opraviti. Predsednik dež. vlade dr. Baltič je dvignil ves vladni aparat v pomoč propadajoče demokratske stranke in njihovega samostojnega priveska. Okrajni glavarji imajo polno posla in preiskujejo kandidatom SLS obisti in srce. Iz naših kandidatov skušajo napraviti pristaše demokratov in samostojnežev in vse kompromisne liste, v katerih je večina SLS, proglaša za »napredne«, to je demokratske ali samostojne. Sporedno z vladno akcijo objavlja demokratsko časopisje lažniva poročila in zatrjuje, kako dobro da stoje po deželskih občinah šance za demokrate in samostojne. Seveda pri tem ne navaja nobenih imen in nam je demokratsko časopisje še do danes ostalo dolžno odgovor na vprašanje, v kateri občini v celi Sloveniji da je vložila kandidatno listo samo demokratska stranka. Demokratje imajo vedno polna usta o svojih zmagah, kadar se jih pa potiplje za žilico in bi morali navesti konkretne slučaje, pa je konec njihovega zmagoslavja! Nič ne pomaga, niti v mestih, v svojih najmočnejših postojankah, prav nikjer niso mogli dobiti večine in so doživeli naravnost strahovit poraz, zlasti v Mariboru, kjer so od 40 odborniških mest odnesli samo še 7, Nobeno zavito poročevanje o dejanskem stanju v Belgrad ne bode na tem prav nič izpremenilo. Še predno je ljudstvo šlo na volišče, je pokazalo, da je po svoji ogromni večini proti demokratom in SKS, ki se je zbala ljudske sodbe in postavljala kandidatne liste pod različnimi drugimi imeni. Tudi to ne bode nič izdalo in izpremenilo na končnem rezultatu, da je vlada zavrnila vse upravičene pritožbe SLS proti številnim sleparijam samostojnežev, ki v mnogih krajih niso mogli sestaviti svoje liste drugače, kakor z varanjem. Podpise za kandidatne liste so pridobili z različnimi pretvezami. Tako so se mnogi začudili, ko so čitali svoja imena na kandidatnih listah SKS in so svoje podpise v zelo mnogih slučajih preklicali, ker so bili presle-parjeni. Ni nam znano, da bi bila vlada dosedaj le v enem takem slučaju ugodila preklicu naših ljudi. Tako se seveda dogaja, da premnogi kandidatje na samostojnih listah sleparijo z listo SLS, g. dr. Baltič pa sme mirno poročati v Belgrad, koliko pravih kandidatov štejejo kandidatne liste SKS in SLS. Volivci, pomedite povsod z centralističnimi korupcijonisti in glasujte za kandidate SLS! (Iz govora narodnega poslanca dr. Janka Šimraka v seji ustavotvorne skuščine dne 20. aprila 1920). Pogodbe in obveze. Gospodje! Vsi naši razgovori tu v Belgradu so se gibali v tem pravcu in vsi smo to v svojih srcih čuvali in vsa naša javnost je tako čutila in mislila, da ko se ustanavlja država, se mora ustanoviti na temelju ravnopravnosti in sporazuma vseh treh plemen. Danes pa nas g. Ljuba Jovanovič pozivi,je in pravi: »Dajte, odprite mi adre-so Narodnega veča in odgovor regenta i Aleksandra in povejte mi, kje je tu zapi- 1 sano, da mora biti sabor v Zagrebu, sabor v Sarajevu, sabor v Novem Sadu? Kje je to zapisano? Kje je vaš program v tej adresi?v Gospod Pribičevič je svoj čas rekel v Zagrebu, da je ta adresa bila teatralna poza, manifestacija, danes pa vstaja g. Ljuba Jovanovič in pravi, naj mu pokažemo, kje je to v agresi zapisano, kje je zapisan naš program. Kadar se more kaka listina iz zgodovine našega narodnega edinstva potom iz-pačenja uporabiti za centralistično stališče, potem pravijo, da je to pogodba in zakon. Kadar je pa treba to pogodbo uporabiti proti centralizmu, tedaj pravite: to je bila manifestacija, pesem, evolucija, akomoda-cija. Evolucija in akomodacija sta dve jako lepi besedi, toda kadar se sprejme močna obveza, tedaj se ta obveza po poteku 24 ur ne more tolmačiti z evolucijo in akomoda-cijo, kajti dane besede se ne prelamljajo tako, kakor se lomi suh les na kolenu. Gospodje, mi v adreso in v odgovor nanjo nismo mogli spraviti celega svojega programa. Komu bi bilo to podobno? Mi nismo mogli dejati v adreso, da hočemo te in te pokrajine, nego smo rekli, da naj to reši ustavotvorna skupščina brez majorizacijo plemena, a to je ravno glavno. Mi smo svoj program orisali ter je bil vsakomur dobro znan Mogel bi vam govoriti o mnogih zanimivih podrobnostih iz Narodnega veča, a nočem vam s tem presedati. (Dr. Edo Lu-kinič: Šimrak je bil največji centralist!) Jaz bom g. dr. Lukiniču na to odgovoril. Prosim ga, naj me ne izziva. (Dr. Lukinič: Poslušam.) Odgovoril bom na provokacije z gesto, ki vam bo jako neprijetna. (Dr. Lukinič: Povejte, zakaj ta ustava ni v skladu z odgovorom na adreso? — Veče-slav Vilder: Šimrak je bil centralist.) Gosp. Vilder je rekel, da sem bil centralist. Tu je moj govor, ki sem ga govoril v Zagrebu povodom debate v osrednjem odboru Narodnega veča prod odhodom delegacije v Belgrad. V uradnem zapisniku te znamenite seje ima moj govor to-le vsebino (čita): »Gosp. Šimrak govori o potrebi narodnega edinstva in kritiku je strankarstvo radikalnih Hrvatov, Slovencev in Srbov. Vprašanje republike in monarhije je samo formalne narave. Glavno je notranja izgrad-ba države, da bo demokratična, kjer kralj ni nič drugega nego nasledni predsednik republike. Glavno ie za nas vprašanje agrarja, vprašanje kolonizacije, vprašanje bank. Mi smo vsi za federalizem.« (Ploskanje na desnici. — Vilder: Ali je to tiskano?) Tiskano je, gosp. Vilder. Dati vam morem to knjigo. Dati vam morem ves moj tedanji govor. (Minister Sv. Pribičevič: A kje ste imeli ta govor?) V Zagrebu, v Narodnem veču, pri debati v osrednjem od- I boru. (Minister Pribičevič: Tega govora ni nihče slišal v Narodnem veču. Ali ste imeli ta govor tudi pred Žarkom Miladinovi-čem?) Da, ravno v tem govoru sem ljuto napadel Miladinovičevo velikosrbstvo. (Poročevalec dr. Laza Markovič: Zakaj niste preje povedali, da ste za federalizem. Dve leti ste govorili, da ste za unitarno državo, — Valerijan Pribičevič kliče nekaj govorniku.) Gospod Markovič, toliko smo v teh dveh letih govorili o avtonomiji, da je najuglednejši član vaše stranke pristal na našo stran. Star je pregovor: Conlra factum non datur argumentum. Toda g. Valerijan Pribičevič more tudi proti dejstvom najti argumente. To je njegova logika. Živa resnica je, kar je rekel g. Vilder, da sem si jaz prizadeval, da bi struje, ki so šle malo bolj na desno ali na levo, zaradi dobrobiti našega narodnega edinstva in te države,, medsebojno zbližal. (Ploskanje na desni.) Toda če bi bil jaz takoj izpočetka vedel, da je na desnici, na strani g. Pribičeviča tako neiskrena politika, ki se je pokazala dne 1. marca 1919, ne bi bil kaj takega nikdar poizkušal. To je moj centralizem (V. Vilder: Izpremenjeno mišljenje! To je, kar sem hotel konstatirati.) Po tem, kar sem tu navedel, je vaša konstatacija smešna. v seji konstituante dne 27. aprila 1921. (Dalje.) B) Strah pred zapostavljanjem naših pokrajin. Ker smo od Belgrada predaleč oddaljeni, se bojimo še nečesa drugega, kar vam moram, gospodje, tukaj prav odkrito povedati. Mi se bojimo, da bi so v upravnem oziru naše ozemlje ne zapostavljalo. Ne maram se tu sklicevati, gospodjej na razmere v Avstriji, ki so pokazale tudi to, da so dotične pokrajine, ki so bile blizu Dunaja (Nižja in Gornja Avstrija), procvi-tale, naš jug so pa zapostavljali. Temu se ni čuditi. Omenjene pokrajine so bile blizu centrale, imele so v njej svoje uradnike, ljudje so imeli zadnjo instanco takorekoč pred nosom, da so lahko urgirali rešitev raznih zadev — ni vraga, da bi ne bili do segli vsega, kar so želeli! Podobno se tudi mi bojimo, da bodo naše pokrajine, daleč oddaljene od Belgrada, zaostajale v gospodarskem, socialnem in kulturnem oziru. Izkušnja nas uči, gospodje, kako rada obleži kaka vloga z;i dolgo časa v ministrstvih in kako draga so pota, če morajo naši ljudje prihajati v Belgrad, da malo podregajo. LISTEK. Bled v prozi. Že od leta 1918. se blejski lažidemo-kratje na vso moč trudijo, da bi še pred novimi volitvami prekucnili občinski odbor z županom in se sami polastili te oblasti, V to svrho se in so se posluževali najnižjih sredstev in, kaj ne, gospod graščak Kenda, še prav pred kratkim je potovala v Ljubljano ovadba, s katero naj bi se zadnji teden pred volitvami dosegel razpust občinskega odbora. Ta boj se vrši med pri-polovanimi tujci in domačini, ker priseljeni tujci si hočejo z vso silo in za vsako ceno podrediti pristne domačine. In med temi strastnimi preganjalci našega domačega ljudstva se posebno odlikuje kot slepo orodje graščaka Kende onemogli dvorni svetnik g. dr .A. Ferjančič, kateri je v svoji zloznani sramotilni brošuri na najprostejši način opljuval in opsoval blejsko Jomače ljudstvo. Zapomniti pa si je treba, da jc to brošuro založilo in izdalo blejsko prometno društvo in se bo treba s to brošuro kasneje še natančneje pobaviti. V tej sramotilni knjižici se nahajajo nasveti in očitanja, katere jc zmožen napisati le v službi graščaka Kende se nahajajoči avstrijski dvorni svetnik, kateri se je očividno iz strankarskih namenov na ta Mčio vrgel nad blejski občinski odbor in nad zdraviško komisijo, v kateri je sam toliko let sedel ter se, kakor dokazuje sam v tej brošuri, izkazal popolnoma nezmožnega. Ko je 1. 1911. zadnji občinski odbor prevzel upravo občine, je prevzel predvsem v svoj delovni program tri važna dela, katera je tudi kljub vsem oviram s strani liberalne gospode sijajno izvršil. Sklenil je zgraditi vodovod, preskrbeti Bledu prepotrabno električno luč in pa rešiti zdraviški dom s parkom in ga prevzeti v občinsko last. Zdraviški dom s parkom je bil takrat last zdraviške komisije in tako zadolžen, da je bila sodna dražba pred vrati in skrajna nevarnost, da pride za večno v privatne roke. V teku treh let se je to ogromno delo nesebično in trezno mislečemu občinskemu odboru posrečilo izpeljati in je bilo ob izbruhu vojne vse urejeno in do malega dokončano. Elektrika je posvetila, Bled je dobil okusno, zdravo pitno vodo, zdraviški dom s parkom pa jc prešel po trudapolnem, z raznimi komplikacijami združenim delom v last občine ter bil za vedno obvarovan raznih špekulantov. Ta lastnina občine tudi danes poleg važnosti reprezentira veliko premoženje. Da, Bled bi ostal za nedogledcn čas ali za vedno gorska vas, da ni sedaj še poslujoči občinski odbor hitro in intenzivno se prijel tega dela in ga s podvojeno naglico izvršil. To delo bode ostalo z zlatimi črkami zapisano v zgodovinski knjigi blej- ske občine in ne dr. A. Ferjančič, ;:e graščak Kenda in nobeno prometno društvo ne bode zamoglo tega izbrisati. Prišla je svetovna vojska ter naredila tudi delovanju blejskega občinskega odbora konec in mu naložila druge naloge, katere so oni odborniki, ki so še ostali doma, tudi premagati zamogli. Bled je bil po vojski gotovo med vsemi južnimi letovišči najbolj prizadet in bode na prizadejanih mu poškodbah še nekaj časa trpel. Prišel jc prevrat in konec vojske. To priliko so pa, kakor drugod po Sloveniji, tudi blejski liberalci, ki so bili do takrat po raznih luknjah poskriti, porabili, stopili so na dan z vso njim lastno surovostjo in terorizmom, ter skušali s posluževanjem neštetih ovadb se polastiti občinske uprave. Kot mojstri v predrznosti so nastopali tako samolastno, da se jim nobena oblast ni postavila po robu. V tem položaju je dala zdraviški dom za dobo treh let v najem, prometno društvo pa je svojemu pristašu in somišljeniku gostilničarju gosp. Tometu za znesek 3000 K letno prepustilo zdraviški dom. Ako je iz pristnih domačinov sestavljeni dosedanji občinski odbor naredil kako govora vredno napako za dobo večletnega upravljanja občine, je med največjimi ta, da je dal posredno skoro zastonj zdraviški dom g. Tomcu v najem ter si jc zadnji po zaslugi občinskega odbora v teku dveh let zaslužil v zdraviškem domu težke tisočake. G. dr. Ferjančič naj prihaja v svojem skrpucalu s kakršnimi dokazi in prcdbaci-vanji mu drago, jasno je, da bi bilo najkoristnejše in najpametnejše, da bi ostal zdraviški dom v 1. 1919. zaprt ter bi se bil čez to poletje s parkom in inventarjem vred temeljito uredil in popravil, tako pa še danes ni v takem stanju, da bi samo približno odgovarjal namenu. Prometno dru-štv o je popravo zmašilo skupaj za silo, tako da so se mogle tisto poletje v domu vršiti razne zabave, katere nc zaslužijo nobene pohvale in bi bilo bolje, da so izostale. Radi tega bi nc bilo niti enega gosta manj in bi bili gostje imeli ponoči vsaj potrebni mir. A dosti šc ni bilo, da sc jim jc zdraviški dom prepustil skoraj zastonj, nc, g. dvorni svetnik jc v svoji brošuri, prometno društvo pa tudi v svoji vlogi na vlado zahtevalo še zdraviške takse! Verjamemo prav radi, da so jim dišale. Znano in dobro v spominu je šc večletno gospodarstvo liberalne gospode v občini, in ko so jih pametno misleči ljudje izpodrinili, je bilo treba napeli vseh moči in večletnega dela, da so zamogli voz potegniti nazaj na cesto. Ko se jc na Bledu pojavil iz Bolgarije pobegli g. Kenda, smo početkom mislili, da bode lo mož, kateri bode v stanu, za Bled mnogo koristnega storiti. A žal, zelo smo se zmotili! Do sedaj je pokazal ravno narobe, mesto dela in miru jc prinesel sovraštvo in zdražbe ter z vztrajno trdovrat-nostio preganja tniruc ljudi z grožnjami in Slaba uprava, gospodje, pa ima za neizbežno posledico tudi nezadovoljnost z državo. Tako bi centralizem gojil baš tisto, kar hočete vi ž njim preprečiti: centrifugalne tendence. Upam, da mi ne bodete zamerili, ako vam te stvari razložim čisto odkrito. Mi kmetje ne utegnemo, da bi hodili okoli kake stvari kakor mačka okoli vrele kaše, ampak imenujemo vsako stvar s pravim imenom. C) Želja po nedeljeni Sloveniji. Mi smo proti centralizmu še iz drugih vzrokov. Srbski kmetje me bodete razumeli, če vam rečem to-le: kakor se je vaše pleme borilo dolgo časa za ujedinjenje vseh delov srbskega plemena, prav tako se bori tudi naš narod že od leta 1848. za ujedinjenje slovenskega plemena. Sicer smo bili že poprej v eni državi, toda nismo bili v eni upravni enoti. (Tako je I) Mi pa želimo imeti v Ljubljani svoj osrednji zbor, kjer bomo odločali o vseh stvareh, ki si jih bomo z dovoljenjem centralne vlade 'ahko sami uredili. Nikar ne recite, gospodje, da mi zahtevamo kak centralizem za Slovenijo, ki se ga branimo za Jugoslavijo. Naša deželica ni tako velika, da bi se ne dala upo-lica ni tako velika, da bi se ne dala upravljati vsa iz enega stališča. To smo najbolj na naši goriški fronti, ki pripada danes žalibog pod Italijo, pa se je detonacija slišala do Maribora, to je preko cele Slovenije. Tako majhna je deželica, v kateri prebivamo Slovenci. Nismo za ločitev od naše države in nikdar ne bomo! Ozreti se moram še na nekatere ugovore, ki vam jih bodo, dragi prijatelji, skušali sugerirati odkriti in prikriti sovražniki naše takozvane pokrajinske avtonomije. Ti bodo rekli: »Med Slovenci se bodo potem razvile centrifugalne težnje.« Obratno, gospodje, je res. Srbofobstvo bo zajemalo svojo moč iz centralistične ureditve države vsled slabe uprave. Pojemalo pa bo, če ne bomo imeli povoda, da bi se pritoževali nad državno upravo. Zadovoljen človek še nikdar ni bil revolucionarec. Kar je že rekel naš predsednik dr. Korošec, to ponavljam tukaj pred vami z vsem poudarkom : ni ga med nami v našem Jugoslovanskem klubu, ki bi le količkaj mislil na kake centrifugalne težnje. Mi bi takega poslanca tudi nikdar ne sprejeli v svojo sredo. (Ploskanje.) Pripravljeni smo vam dati v tem oziru kakršnekoli garancije, da do takih centrifugalnih teženj ne bo prišlo. (Ugovori: »Takih garancij ni mogoče dati.«) Ako govorim pri generalni debati o ustavnem načrtu, se seveda ne morem spuščati v vse podrobnosti, ki jih obsega ta načrt. Vendar pa bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi ne omenil enega paragrafa, glede katerega vem, da so bili posebno srbski zamljoradniki prevarani in zapeljani po pisavi demokratskega časopisja in fili-jale demokratskega časopisja: časopisja Samostojne kmetske stranke. V mislih Imam takozvani kancelparagraf. Kmet in — kancelparagraf. Gospodje, se bodete morebiti čudili: Kaj ima kmet opraviti s kancelparagrafom? Kdo ga je pripravil do tega, da govori o kaneelparagrafu? Gospodje, izjavljam vam pod svojo častno besedo, da ni bilo niti enega — bodisi duhovnika ali lajika — v našem klubu, ki bi me bil k temu nagovarjal; tudi prosluli pop dr. Korošec, kakor ga tako fino imenuje belgrajsko časopisje, me ni k temu nagovarjal niti z besedico. Jaz storim to, gospodje, zaradi tega, ker ae slovenski kmetje in slovenski narod v obče smatramo solidarnimi s svojo duhovščino. Zakaj zaupamo duhovščini? Mi se bodete tem mojim besedam čudili, ker ste navajeni gledati slovensko duhovščino skozi očali demokratskega časo- pisja. (Poslanec dr. Momčilo Ivanic: »Ne vsi!«) Jaz bi pa vas, gospodje, prosil samo nečesa: pridite k nam v Slovenijo in razumeli boste na mah, zakaj naše ljudstvo zaupa svoji duhovščini, zakaj ji zaupa mnogo bolj nego tistim demokratskim doktorjem in advokatom, ki mažejo naše ljubljanske časopise z raznimi neresnicami o naši častiti duhovščini. (Poslanec Milan Pribičevič: ;>Tako dela časopisje vseh strank k) Jaz govorim sedaj o ljubljanskem časopisju. Slovenska duhovščina je stala slovenskemu narodu ob strani že ob času, ko je bilo skoro vse uradništvo pri nas nemško ali ponemčurjeno. (Tako je!) Slovenska duhovščina je slovenskega kmeta izobraževala. Ustanavljala mu je izobraževalna društva, pisala je zanj časopisje, organizirala mu je Mohorjevo družbo, podoben zavod kakor vaša Srpska Književna Zadruga, učila ga je poštenosti in zaupanja v Boga v najtežjih časih. Naša duhovščina je izhajala iz naroda, je delala za narod, trpela zanj in živela ž njim. Naša duhovščina nas je tudi rešila rok kapitalističnih oderuhov. (Poslanec Mihajlo Avramovič: »To je točno! To je popolnoma točno!«) Zato se naši demokratje toliko prizadevajo, da bi našo duhovščino ugonobili in ji vzeli ugled, ker to bi bilo v njihovo gospodarsko in izrabljajočo bankirsko korist. (Ploskanje.) Duhovščina nam je ustanavljala hranilnice in posojilnice. Te zavode ima pri nas skoraj vsaka občina in mi kmetje smo popolnoma neodvisni od kapitala različnih bank, katerih posestniki so demokratje. Duhovščina nam je ustanavljala tudi nabavne in konsumne zadruge. Ne dobite, gospodje poslanci, niti ene splošno gospodarsko koristne stvari, za katero bi se ne bila zavzela naša duhovščina z vso požrtvovalnostjo. Tukaj, gospodje, vidite razlog, zakaj naš kmet svoji duhovščini zaupa. Naša duhovščina nam je dala tudi največje može. Dala nam je velike škofe, dala nam je Slomška, Mahniča in Jegliča. Dala nam je največjega sina Slovenije, duhovnika dr. Kreka. (Splošno ploskanje in klici: »Slava muk) Dala nam je tudi — to rečem navzlic vsem klevetam naših nasprotnikov — našega dr. Korošca, čigar ime bo slovelo, ko se bodo potomci kvečjemu še pomilovalno spominjali tistih, ki so ga danes tu med vami diskreditirali. Solidarnost slovenskega kmetskega delavskega ljudstva z duhoščino. Zato povem, gospodje poslanci, na vsa usta: krivice, ki se store naši duhovščini, občutimo kot krivico tudi slovenski kmetje. Kajti s tem se je storila krivica največjemu dobrotniku slovenskega ljudstva. Kakor se je naša duhovščina vedno krepko potegovala za koristi našega kmeta in delavca, kadar sta bila v nevarnosti, zatirana in obrekovana, tako bosta storila svojo viteško dolžnost tudi kmet in delavec, če bo ona potrebovala njune pomoči. (Poslanec Milan Pribičevič: »Zakaj pa Samostojna kmetska stranka ni poslala niti enega duhovnika v zbornico?«) Gospod poslanec, če bi šlo po volji našega kmeta, bi bili tu v naši zbornici skoro samo duhovniki. Kajti mi vemo, kaj oni za nas pomenijo. Samostojno kmetsko stranko so pa najbolje spoznali srbski zemljoradniki sami in ji dali primerno ogledalo. Naš narod jo je pa obsodil pri občinskih volitvah; tretjina vseh občin je prišla brez vsakega boja v naše roke. Samostojna kmetijska stranka je zato dobila toliko poslancev, ker so njeni agitatorji agitirali s tem, da je dr. Korošec prodal Slovence Srbom. (Poslanec Milan Pribičevič: »Tako so agitirali i eni i drugi!«) Poležal ma Peki. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Sinoči ob 19. uri je prišla semkaj druga italijanska torpedovka. Ko je pristajala v luki, se je poškodovala na sprednjem delu. Italijan- tožbami. Vsi lastniki blejskega grada niso t teku stoletij imeli s prebivalstvom toliko tožba, kakor sedanji lastnik v tej kratki dobi njegovega bivanja na Bledu. Ni skoro tedna, da bi ta gospod, ta osrečevalec Bleda, ne stal z novo žrtvijo pred sodiščem v Radovljici ali Ljubljani. G. dvorni svetnik govori v svoji brošuri tudi o kinematografu in njega potrebi za Bled. Bodi mu povedano, da je občinski odbor že pred vojsko o tem razpravljal. Uvide) je, da bi bila ta naprava dober vir dohodkov ter sklenil sam zaprositi koncesije ter ga sam postaviti in danes je stvar popolnoma dozorela, načrt zgotovljen, aH glede posojila so se zopet stavile nepremostljive ovire. Postavilo bi se nekaj modernega, lepega, letovišču primernega, kakor je takratni občinski odbor navajen, nič šušmarstva, ampak velikopotezno ali nič. To je g. Kenda in njegove podrepnike tudi epeklo, zavist jim ni dala miru. Poleg drugih spletkarij je priromala pritožba na občino v obliki nasveta, da naj se nova zgradba za kino opusti, ker bode predraga in se se bode rentirala, naj s« rajši dosedanji edraviški dom prezida tako, da bode v ni«n ta ski delegat je zaprosil, da se sme izkrcati in oditi v hotel, v katerem se je nastanil Zanella. Pozneje se je delegat vrnil na torpedovko. V krogih Zanellove stranke vlada zadovoljstvo radi poizkusov italijanske vlade, približati se Zanelli. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Zanellova stranka je najela v hotelu »Jadran« štiri sobe za sebe. Med Bakrom in Reko so vzpostavljene zveze, vendar pa se drži Zanella precej rezervirano. Zanella je izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejemom v Bakru. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Semkaj je došla delegacija reške jugoslovenske stranke radi izvedbe organizacije reških Jugoslovanov. V delegaciji so prof. Groho-vac, prof. Lenac, novinar Krznarič, trgovec Bunčiga in trgovec Sejic. Od včeraj bivajo v Bakru tudi zastopniki reške socialistične stranke. Za reško avtonomistično stranko je prišel v Bakar Gothardi, za reško socialistično stranko Senjan, za okupirano ozemlje Marinič. Tem članom reške patriotske zveze se je pridužil tudi član zveze Viljem Šafranko. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Direkto-rij reške demokratske avtonomistične stranke se je danes sestal v Bekru in je imel sejo pod predsedstvom Gothardija. O sklepih direktorija se vzdržuje največja tajnost. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Zastopniki Zanellove stranke, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah na Reki, so ustanovili vlado, katere predsedstvo je prevzel Za-nela sam. Portfelj za notranje stvari je prevzel Peteani, pravosodje dr. Jackhel, prosveto Lengyel, finance pa Blassich, LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Zanellova vlada je takoj po konstituiranju poslala brzojavne spomenice v Washington, London, Pariz, Belgrad in Rim. Posebno se je obrnila na vrhovni svet v Parizu, zahtevajoč, da se vzpostavijo njena prava in prizna njena zakonitost na Reki. LDU Bakar, 2. ma'a. (ZNU) Danes dopoldne je prišla v Baker italijanska torpedovka po Zanello, katerega je odpeljala na pogajanja z italijanskim poslanikom na Reki Cacciadominijem. Zanellov odhod na pogajanja je rezultat snočnjega prihoda in pogajanj z italijanskim uradnim delegatom. Pogajanja so se vršila na morju, ker se Zanella ni upal izkrcati na italijanskem ozemlju. Okoli 13. uri 30 min. se je Zanella vrnil ter je imel takoj sejo z drugimi člani svoje vlade, LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Kakor jav-jajo z Reke, je tam vzpostavljen mir in red. Faišisti, ki so zadnje dni prišli na Reko, so odšli v najbližjo okolico. Zato se zdi, da hočejo obdržati svoje pozicije na Reki. LDU Bakar. 2. maja. (ZNU) Kakor se doznava z zanesljive strani, se bo začelo delo za razmejitev Reke med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati dne 5. t. m. ter bo končano do 10. maja. Reške meje bodo torej določene prej kakor se bodo izvršile volitve v italijanski parlament. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) General Maister, član jugoslovanske delegacije v Benetkah, ie predvčerajšnjim na torpedov-ki prišel v Bakar ter je nadaljeval svoje potovanje. Komisija je v Benetkah dovršila svoje delo za razmejitev tja do Matulj, tako da je meja proti Sloveniji popolnoma dogotov1jena, LDU Reka, 2. maja. (ZNU) Na Reki se je situacija stabilizirala. Mesto izgleda kakor ponavadi. »Vedetta d' Italia« piše, da za fašiste bivanje na Reki ni varno, češ da so Jugoslovani oboroženi in vsak čas pripravljeni, da aktivno nastopijo proti fašistom. LDU Bakar, 2. maja. (ZNU) Danes ob 17. je zopet prišla v Bakar italijanska torpedovka po člane jugoslovanske komisije za razmejitev Reke. Poveljnik torpedovke je izrecno vprašal za generala Kalafatovi-ča. Odgovorili so mu, da bo general odšel direktno iz Pariza v Opatijo. Potem je poveljnik vprašal za druge člane delegacije, posebno za polkovnika Ječmenoviča. Ker ta še ni prišel v Bakar, se bo torpedovka vrnila ponj jutri. Pollttina novice* -f Pakt med socialno demokracijo in J. D. S. Na naša razkritja o pogodbi, ki sta jo Kristan in Korun sklenila z demokratsko stranko, da s pomočjo abstinence pri volitvah za župana pomagajo dr. Ravni-harju na županski stolec v Ljubljani, odgovarja »Naprej« na tak način, da v celoti potrjuje to, kar smo pisali. Vprvič »Naprej« silno zabavlja na vse strani, govori o »lopovščinah«, nas primerja z »mršavimi šče-neti« in grozi z brezobzirnim bojem, češ, »naša bodala in naši noži so ostri« itd. Kdor tako zabavlja, se čuti krivega; sicer bi odgovarjal mirno in nas dementiral. Toda »Naprej« o sami stvari ne pove niti besedice! Grožnje so otročje in smešne; nihče nc misli izzivati socialne demokracije na boj z noži in tudi treba ni. Nas zanima samo to in nič drugega, kako je Anton Kristan sklenil kravjo kupčijo z meščansko demokratsko stranko, nazunaj pa stvar uredil tako, da bi naivni socialistični volivci mislili: Naša stranka pa je res fest; ni se zvezala z nobeno meščansko stranko m je ohranila svoj proletarski ščit čist in neomadeževan. Hvalabogu, da se je cela reč razkrila, še preden si je mogla javnost napraviti o socialnodemokraških voditeljih tako ugodno sodbo. »Naprej« je upal, da bo zdaj dan na dan rohnel zoper meSčan-ske stranke, s katerimi je socialnodenjo-kratična stranka odklonila vsako zvezo kakor Abraham z bogatinom v peklu, pa se je ta namen temeljito izjalovil. Danes javnost ve, da socialna demokracija v občinskem svetu za župana ne bo glasovala zato, da bi liberalni stranki pomagala do županskega mesta, ne pa zato, da bi obranila zvestobo svojim antimeščanskim principom. Principi so za papir, dejansko življenje pa terja, da socialistična stranka pomaga zastopnikom »Jadranske banke«, ki je kreditirala Kristanove zavode in mu hoče pomagati do bogate sinekure na račun Friderikovih posestev. »Naprej« to čisto dobro ve, sicer ne bi pisal, da sklepi strankinega vodstva rode vedno »cele koše očitkov v stranki« in ne bi svojih pristašev poživljal, »naj se ne dajo begati«. Sploh se celemu »Naprejevemu« članku pozna slaba vest. Če bi temu ne bilo tako, bi »Naprej« tudi ne označil naših razkritij kot »splošno ofenzivo proti delavskemu gibanju«, ker je to tako gorostasno, da bi se »Naprej« sam sebi smejal, če bi bil malo bolj miren. Kaj se jezite na nas, ki smo na pogajanjih med »polica jdemokrati« in »socialdemokrati« čisto nedolžni; primite gospoda Antona Kristana. Hic niger, hunc tu, Romane, ca-veto. -1- Kulturni boj v Jugoslaviji in francoska javnost. Revija »Democratie«, glasilo francoske katoliške demokracije, koje urednik je znani Marc Sagnier, je objavila 25. aprila članek o kulturnem boju v Jugoslaviji. Člankar ugotavlja živi interes, ki ga imajo francoski krogi na Jugoslaviji in seznanja Francoze najprej s sedanjim političnim kurzom v naši državi. Demokrat-sko-radikalna vlada je opustila .prvotno idejo, na kateri se je novembra 1918. leta zgradila država SHS, in mesto Jugoslavije skuša ustvariti Veliko Srbijo. Zato hoče uveljaviti strogo centralistično ustavo, ki ogroža kulturne in gospodar, interese Hrvatov in Slovencev in krši versko svobodo katoličanov, Člankar se obširno peča s to točko in izvaja, kako bi baš Jugoslavija morala voditi v tem oziru modro in previdno politiko, da ne ustvarja nasprotstev med plemeni, se naznotraj konsolidira in vzgoji državljane za popolno edinstvo. Mesto tega sedanji državniki žalijo verska načela in čustva katoličanov, kar je tembolj obsodbe vredno, ker izvira ta politika iz čisto ozkih strankarskih razlogov. Katoličani obžalujejo ta potek dogodkov še posebno zaradi tega, ker se tako katoličan-stvo in pravoslavje Ie še bolj razdvajata, dočim je ideal posebno jugoslovanskih katoliških krogov in tudi najbolj prosvetlje-nih glasnikov pravoslavja, združitev obeh cerkva ali pa vsaj trajno in globoko prijateljsko razmerje, »Democratie« navaja potem kuiturnobojne odredbe vlade — preganjanje zasebnih verskih šol v Vojvodini, uvedba protikatoliškega sokolskega vzgojnega duha v ljudske šole, naredbe zoner dijaške kongregacije v Bosni itd. Končno poudarja člankar, da boj hrvatskih in slovenskih katoličanov zoper centralistično politiko sedanje vlade ne izvira iz separatizma, marveč iz težnje, da se država okrepi in da se obvaruje usodnih notranjih političnih in kulturnih bojev. + Dr. Vošnjak o srbski cerkvi. Voditelj naših samostojnežev je v ustavnem odboru slavil srbsko cerkev ter napadal katoliško cerkev in denunciral katoliško duhovščino. Leta 1194. pa je v »VFranz-Josef< grenčica uporablja vedno z zanesljivim in zadostnim uspehom. novice. lj Primeren odgovor na izzivanje. Bivši farmacevt Trumbič, ki je po svojih izzivanjih dobro znan v Ljubljani, je v nedeljo okrog 7. ure zvečer v restavraciji »Slon« pričel vpiti in zabavljati čez Slovence, češ da niso nikaki Jugoslovani, temveč sami Švabi in se pri tem posluževal izbranih kletvic. Ko je napadel nekega pri sosednji mizi sedečega ljubljanskega trgovca, ki je mirno sedel s svojo soprogo, je isti vstal in priložil g, Trumbiču krepko zaušnico, na kar je družba Dalmatincev dvignila tak kraval, da so se gostje razbežali in da je moral posredovati stražnik. — G. Trumbič se je v podobnih nastopih že ponovno izkazal, zato se nam zdi čudno, da se policija zan' prav nič ne zanima. lj Poročil sc je včeraj pri sv. Jakobu v Ljubljani g. Fr. Snoj, elektromonter pri južni železnici z gdč. Josipino A v b e 1 j iz Motnika, Poročal ju je ženinov brat g. prof. dr. Andrej Snoj. Obilo blagoslova! lj Št. Peterski družabni klub. V torek 3. maja (danes) se vrši v Rokodelskem domu prvi kegljaški večer. Začetek ob 20. uri. Vabljeni so vsi člani in članice. (k) lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v sredo, dne 4. maja t, 1. v dvorani Rokodelskega uoma družabni večer. Na sporedu so Šaljivi prizori, srečolov, šaljiva pošta, ameri-kanskt zapor itd. Z jedili in pijačo najbolje preskrbljeno. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop- nina 4 K za osebo. Člani in prijatelji društva: Na veselo svidenjel (k) lj Srbsko-hrvatskl tečaj danes odpade, ker je vodja zadržan, lj Zveza uradnic b trgov, nastavljenk Krekove prosvete ima danes ob 8, uri zvečer zanimivo predavanje. Predava g. Fr. Zabret, Pridite polnoštevilno! — Odbor. lj Kavarna Zvezda. Danes, 3. maja, kakor tudi 6., 10., 13., 17. in 20. maja koncert vojaške godbe. Vstop prost. (k) lj Občinske zadeve. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila ljubljanski občini najeti posojilo 20,000.000 kron. — Pobiranje gostaščine se je ljubljanski občini podaljšalo do konca meseca aprila 1922. lj Čarobni večer vojnega invalida. — Splošna organizacija voj. invalidov za slov. ozemlje priredi v sredo dne 4. maja ob pol 9. uri zvečer čarobni večer v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopi g. Josip Kratil, vojni invalid iz Prage, ki je na italijanskem bojišču izgubil vsled eksplozije granate obe nogi. Predstavo izvaja kleče. Nastopil je z velikim usoehom v prvovrstnih varijetejih v Turčiji. Rumuniji, Albaniji in pred umrlim bivšim črnogorskim kral:em Nikolom, ki ga je odlikoval s srebrno svetinjo. Vstopnice se dobijo v trafiki gos^e Sever v Šclenburgovi ulici. lj Šentjakobski Orel ima danes redno sejo in fantovski večer. Pridite gotovo vsll lj Razsirfenje glavnega kolodvora. Južna železnica bo zgradila na prostoru vzhodno od glavnega poslopja, katero se zdaj beli, hišo, v katero se bodo namestili zažigalci luči tn računski oddelek. V poslopje, kjer so zdaj zažigale! luči nastanjeni, se bo premestil kolodvorski poštni urad. lj 70 vojnih ujetnikov iz Rusi|e se ie ori-peljalo v Ljubljano. Med njimi je bilo 32 Ko-čevarjev in 5 drugih Dolenjcev, ostali so bili Hrvatje. Vsi ujetniki so se iz Ljubljane vrnili na svoje domove. NOVO VPRAŠANJE. Belgrad, 2. maja. (Izv.) V Belgradu je ostalo samo par ministrov, tako da se niti ministrske seje ne vrše .Iz krogov vladnih strank se doznava, da se bo morala na vsak način izvršiti rekonstrukcija kabineta, kakor hitro se vrnejo ministri v Belgrad in se sestanejo klubi. Smrt vojnega ministra je dala ponovno povod demokratom, da forsirajo izpremembo v notranjem ministrstvu, ker hočejo na vsak način izročiti ta portfelj Svetozarju Pribičeviču, na čegar mesto pa bi naj prišel v prosvetno ministrstvo Ljuba Davidovič, Radikalci pa se naj-energičnejše upirajo tej kombinaciji ter se iz radikalnih vrst čuje, da ne bodo dovolili te izpremembe. Radi tega vprašanja bo na vsak način prišlo do spora, ker niso niti radikalci niti demokrati pripravljeni popustiti, Pri preosnovi ministrstva bo prišlo na vrsto tudi vprašanje o zasedbi zunanjega ministrstva, ki ga Pašič zahteva za dr. Ve-lizarja Jankoviča. VLADA IŠČE VEČINE. Belgrad, 2. maja, (Izv.) V sredo ali četrtek se sestane ustavni odbor, da razpravlja o posameznih predlogih poslancev. Pod vtisom kritike vladnega ustavnega načrta so vladni krogi začeli premišljevati, kako bi s socialno-gospodarskimi določbami pridobili zemljoradnike in socialiste, da bi se mogla vlada pohvaliti, da je dobila večino. Za popuščanje v vprašanju glede razdelitve države pa ni v vladi nobenega razpoloženja, dasi sloni vsa teža kritike ravno na tem vprašanju. Po informacijah bi zemljoradniki in socialisti glasovali za ustavo, ako bi vlada sprejela njihovo pro-gramatično stališče, za kar pa je malo izgleda. Veliko težkoč bo delalo tudi še vprašanje o imenu države, ki se bo ponovno razpravljalo v ustavnem odboru radi številnih peticij in predlogov poslancev, ki prihajajo v čimdalje večjem številu na predsedstvo konstituante. KUPČIJA ŠE NI SKLENJENA, Belgrad, 2. maja. (Izv.) Pogajanja med Pašičem in muslimani se morejo smatrati za prekinjena, ker Pašič ni mogel sprejeti zahtev, ki so jih stavili muslimani. PREOSNOVA NAŠE VLADE. LDU Belgrad, 2. maja. (ZNU) Po pravoslavnih praznikih bo menda prišlo do rekonstrukcije vlade. Minister za zunanje stvari bi imel postati Velizar Jankovič. Število radikalnih in demokratskih ministrov bi se zenačilo in bi demokrati dobili še en portfelj. »VELIKA SRBIJA.« LDU Belgrad, 2. maja. (ZNU) Včeraj je izšla prva številka »Velike Srbije«, organa srbske stranke. List zahteva, da naj se naša država imenuje Velika Srbija. Izšla je tudi prva številka neodvisnega dnevnika »Novosti«, ki izhaja vsak dan dopoldne. SMRTNA KOSA, Osjek, 2. maja. (Izv.) Včeraj je nenadoma umrl ravnatelj škofijskega konvikta in književnik Matija Manjarič. FRANCOSKI IMPERIALIZEM. Dana), 2. maja. (Izv.) Po poročilu »N. Fr. Presse« se Francija na vse načine trudi, da pripravi Češkoslovaško in Poljsko na to, da bi sodelovali pri obroieni akciji proti Nemčiji. Kakor se zdi. ni Češka nič kaj naklonjena tem naklepom in tudi poljska vlada ni soglasna v tem vprašanju. Francija zasleduje dalekosežne naklepe. Češka naj bi zasedla področje do Draždan, Poljska pa do Breslave in mogoče celo Berlin. PAPEŽEVO DARILO. Line, 2. maja. (Izvirno) Za zidanje velike stolne cerkve v Lincu, je daroval papež po škofu dr. FShlerju 100.000 lir. CESARSKI DVOREC V DRŽAVNI POSESTI. Dana j, 2. maja. (Izvirno) Bivši cesarski dvorec preide v mesecu juliju popolnoma v državno posest. Upravljalo ga bo mi-nistrstvo za trgovino. PROSLAVA 1. MAJA. Dunaj, 2. maja. (Izvirno) Proslava 1. maja je na Dunaju potekla popolnoma mirno Samo pred ogrskim konzulatom so ogrski emigranti-komunisti vprizorili malo demonstracijo in pobili nekaj šip. Praga, 2. maja. (Izvirno) Prvi maj ja v Češkoslovaški potekel popolnoma mirno. Udeležba je bila posebno pri agrarnih zborovanjih velika. Diiaškš vestnik. d Narodnogospodarski odsek Razora Ima danes ob petih v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne redni sestanek, pri katerem govori vod. dr. M o h o r i č: O zadružništvu. Profvela. pr Trije najznamenitejši koncerti v Ljubljani bodo v mesecu maju tekočega Jeta, in sicer pevskega zbora »Glasbene Matice« dne 9. ma;a, češkega pevskega zbora »Hlatiola« it; Pra^e 14. maja in hrvaškega pevskega zbora »Lfsinskega« iz Zagreba 24. maja t L, vselej v Unionski dvorani. Nastopijo torej najznamenf-teiši zbori Ljubljane, Prage in Zagreba tekom enega meseca v Ljubljani. pr Za koncert Glasbene Matice, ki se be vršil v ponedeljek 9. maja 1.1., se prično vstopnice danes prodajati. Poleg najnovejšega Satt-nerjevega dela »V pepelnični noči« bo moški zbor izvajal tudi Rubinsteinovo krasno skladbo »Jutro« s spremljevanjem orkestra. Sattner-ieva »V pepelnični noči« in a capella zbori« Puvčičev »Na Krki«, Šantlov »Aganče Božij«, Adamičev »April« in Lajovičev »Lan« se bodo v tem koncertu sploh prvič javno izvaiali. Bogastvo ustvarjajoče in izvajajoče umetnosti pri Slovencih mogočno raste. Opozariamo občin-stvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice, (k) Uii*eB;s&i vesstetSk. Podružnica »Slomškove zveze« za ljubljansko okolico zboruje dne 12. maja v št. Vidu nad Ljubljano. Dnevni red: 1. hospitacija 4, b razreda; 2, zborovanje; 3. ogled nove tvornice »Štora«; 4. ogled elektrarne na Brdu ob Savi; 5. skupno kosilo v Tacnu pod Šmarno goro,1'' Začetek zborovanja ob 9. uri. Udeležence prosimo, da se javijo za kosilo z dopisnico gospodični Josipini Demšar, učiteljici v St. Vidu. Naj se vsak, ki se zborovanja udeleži, pravočasno javi tudi gol. vodstvu, da ga naznani okr. šol. svetu. Vabimo na to zborovanje tudi vse bližnje člane z Gorenjske in Dolenjsko, Na, veselo svidenje v Št. Vidu. J. B. pr »Novi rod«. Vsebina št. 4: Stano Koso. vel: Boj; je rekel. France Bevk: Piruh. Čika Jova - Gradnik: Zajček v snegu, čika Jova-Gradnik: Anka ciganka. Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka (Kraljevič Marko in Filip Madžarin). Fran Pogačnik: Car in mužik. Marija Kmetova: Velika nedelja Karel Širok: Kolo. C vetko Golar: Kristalna gora. Slika. Fran Ločniškar: Umrlemu bratcu. Anton Ba-tagelj: Na Rusnah. Pouk in zabava. Kotiček malih. — Mladinski mesečnik »Novi Rod« izhaja v Trstu in stane za celo leto 12 lir. Uredništvo in uprava v Trstu, Ruggero Minna 20, I. nadstr. BORZA. Dnnaj, 2. maja. (Izv.) Zagreb 454.50—458.50 (459.20—463.25), Belgrad 1818—1838 (—), Berlin 985—991 (1012—1018), Budimpešta 314.50 do 317.50 (272—274), Milan 3090—3110 (3220.50 do 3222.50), Praga 879 50—885.50 (895.50 do 901.50), Newyork 641—645 (666—670), Parie 4997.50—5057 (5060—5100), Curih 11.337.50 do 11.387.50 (11.650—11.700). V oklepajih kurzi z dne 29. aprila. g Zakaj se |c dvignila lira? Vzrok skakanja lire in visokega kurza devize Italije jc iskati v tem, da je Italija izboljšala svojo trgov, sko bilanco za tri milijarde lir in v tem, da je znižala stanje papirnatega denarja po zadnjem izkazu za eno milijardo. Kaj pa pri nas? Kaj trgovska politika, kaj finančna remedura, dovolj je, da vladajo demokrati! g Cene petroleju so po zadnji zelo ugodni konjunkturi za mineralna olja in za petrolej posebej, kakor poročajo iz Poljske, zadnje dni zopet močno padle. g Razglas. Državne željeznice kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Direkcija Zagreb, raspisala je za dan 16. maja 1921 u 10 sati »Jeftimbeni natječaj« za gradnjo dviju trokatnica, koje če sadržavati 32 stana. Jeftimbeni oglas izašao je u svim službenim novina-ma. Podaci o jeftimbi dobivaju se kod Direkcije drž. željcznica u Zagrebu, odjeljenie D, soba broj 77. 1586 se ceno proda. Naslov pove uprava lista pod Stev. 1550. SPEDiCIJSKA TVRDKA V na RAKEKU ItvrSu)« najhitreje ti« v to strok« spadajoč« posl«, tudi ooarla]«a)SL dotifnemu, ki mi preskrbi na deželi v Sloveniji v najem posestvo s hišo, oziroma stanovanje z dvema sobama, hlevom in vrtom. Naslov pove uprava lista pod Številko 1572. Masivno o&edolca iz hrastovega lesa, kompletna, dalje dl-van in pisalna miza se proda za 10.000 K. Istotam se proda zelena Svilena obleka za 800 K. Tomše, filmska cesta 25. -Manjšo hladilno (ledno) omaro- že rabljeno, knpi Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ettanrnflai * 2e rabljene stvari: Kuhinjska mljJlUUUJ, miza otroSka mizica ln klo-pica veC oljn. slik po nizki ceni. MoSke hlače, ženski čevlji St. 36. Dunajska cesta Stev. 25. Kupi sc 1 v« • l^OClJCt na polpokrita, lepa, lahka za enega konja. Pojasnila daje uprava Slovenca pod Stev. 155a učenko Sprejmem takoj 15 let staro, za svojo munufakturno trgovino. — Ivan Ogrln, Novomesto. Vinska sodčka se prodasta, dobro ohranjena, iz hrastovega lesa z železnimi obroči (lit. 370 in 209.) po nlzkt ceni. Baraka IV. St. 15. Spod. SiSka. Prodajalka pridna poltena z vso oskrbo izven hlSe, katera bi znala tudi nekoliko Šivati, se sprejme takoj v modno trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravništvo .Slovenca* pod St. 1567. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSa srčno ljubljena soproga in mati, gospa v soboto ob Z uri pop. umrla po dolgi mučni bolezni v 54. letu starosti. Pogreb nepozabne rajnlce je bil v pondeljek ob 10. uri dopoldan. Karlovica pri Vel. LaSčah, dne 3. aprila 1921. Janez Jaklič, soprog. Joief, FrančISka, Evan in Mihaela, otroci. Sprejme se v vseh kontorskih poslih isvežbana pisarniška moč zmožna slov., hrv. in nemškega jezika. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki na upravništvo tega lista pod šifro •Dobra moc« štev. 1585. Žaga » z vodno močjo 35 konj. sil in velikim prostorom, v dobrem stanju, se proda. Več pove Tomo Koprive, Zagorje ob Savi. moderno strojno mizarstvo se priporoča slavnemu občinstvu, stavbenim podjetjem, tvrdkam pohištva za dobavo vsakovrsinih v mojo stroko spada-jočih del po konkurenčnih cenah. Proračuni na zahtevo na razpolago. Tvrdka (I). Gogala, Bled. ehbii na drobno in debelo, cementne cevi, ploSče za tlak, stopnice iz umetnega kamenja in druge cem. izdelke dobavlja najceneje Betonska tvornlca i. CIHLAR, Ljubljana. Izvr*ev->:ije li Snilt lisnoHzrcfl. Ign. Hladnik, op. 73. Tri Marijine Kantate za Jzvenliturgične pobožnostl In cerkvene koncerte, za samospeve meSan zbor z orglami. Cena 5 dinarjev. TOVORNI /NTOnOBIL in priklopni voz se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo pod Tovorni auto 1557. Večje industrijsko podjetje sprejme pod ugodnimi pogoji KNJIGOVODJO z večletno prakso, ki je obenem samostojen korespondent v slovenščini ln nemščini. Reflektirai se samo na prvovrstno moC. - Obširne ponudbe pod „Prima moč 7776" na upravo tega lista. 9mvrstna Gs-ka ■agraren - f.mK.iaasauMi iz nepremočljivega angleškega »Waterproof Clotha«, kakor ravno takega blaga na metre, po zelo znižanih cenah priporoča tvrdka 1. J| E» j/t BERNE. IIHi'