NftjTtiji V Zdrufwih driarah ZapolUte.....$3.00 Za York celo leto • TELEFON: CHelaea 3-^3878 HO. 153. — fiTEV. 153. /rrA L ' (s* i-/ The D*3y fak Umtwl SttttfaM« List slovenskih delavcev v Ameriki. ud legal Hofidajs. 75,000 Reeden. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3,1870 __NEW YORK, TUESDAY, JULY 2, 1935. — TOREK, 2. JULIJA 1935 TELEFON: OHelsea 3—3878 VOLUME ZLin. — LETNIK TTJTT, WAGNERJEVA PREDLOGA BO TA MESEC PODPISANA \ " \ - oPREJEM GUFFEYEVE PREDLOGE BO TRAJNO UREDIL RAZMERE V PREMOGOVNI INDUSTRIJI Posredovalni odbor bo posloval se do 1. avgusta. Do tedaj se bo završila temeljita reorganizacija. V premogovni industriji bo do sprejema Guf-feye predloge veljala sedanja plačilna lestvica. Republikanci odlašajo z davčno reformo. Konec stavke v lesni industriji WASHINGTON, D. C, 1. julija. — Predsednik Roosevelt je danes s posebnim odlokom odre-dil, naj posluje narodna posredovalna komisija (National Labor Relations Board) še do 1. avgusta. Slične odredbe je izdal predsednik tudi za posredovalne oblasti v tekstilni industriji in v industriji jekla, ni pa izrecno določil, do kdaj naj poslujejo. Vse te komisije bi morale danes prenehati s poslovanjem. Da je Roosevelt podaljšal življenje posredovalne komisije samo za en mesec, dokazuje, da bo v tem času podpisal Waignerjevo predlogo navzlic temu, da so se pojavili resni pomisleki, če bo tozadevna postava v soglasju z ustavo ali ne. Do konca tega meseca bo sprejeta tudi Guf-feyeva predloga, nakar bo z ozirom na njene določbe posredovalna komisija temeljito reorganizirana. Predloga, ki je bila z nekaterimi izpremembami sprejeta v obeh zbornicah in predložena predsedniku v podpis, je delo newyorskega senatorja Roberta Wagnerja, in daje delavcem pravico do kolektivnega pogajanja glede plač in delovnih pogojev, izključuje kompanijske unijt; ter daje predno-nost tisti delavski organizaciji, ki ima v posamezni tovarni oziroma obratu največ Članov. InduStrjalci so že namignili, da bodo odločno nastopili, ako bo predloga sprejeta ter bodo skušali pred sodišči dokazati, da ni v soglasju z ustavo. V industriji mehkega premoga je zavladal mir. John L. Lewis je bil že razposlal povelja za štrajk, ki naj bi izbruhnil dne 1. julija, pa je na prigovarjanje delavske tajnice Miss Perkins tozadevno povelje preklical. Delavstvo bo počakalo do 3 I. julija, ko bo vza-konjena Guffeyeva predloga. Do takrat pa ostaneta v veljavi sedanja plačilna lestvica in delovni čas. WASHINGTON, D. C., I. julija. — Voditelji demokratske večine v senatu so danes zavrnili predlog svojih republikanskih tovarišev, naj se od godi davčno reformo, ki jo predlaga predsednik Roosevelt, do posebnega kongresnega zasedanja meseca novembra. Republikanci se pa ne menijo za ta odpor in bodo skušali spraviti zadevo na glasovanje. Senator McNary, voditelj republikanske manjšine, je namesto odsotnega senatorja Hastingsa vložil resolucijo, naj se odg od i kongres do dne 1 8. novembra, da bodo imeli ljudski zastopniki dvolj časa predlogo glede davčne reforme natančno preštudirati. Senator Harrison, ki je predsednik finančnega odseka, je odločno proti temu načrtu. Progresivni senator LaFollette. glavni zagovornik večjega obdačenja velikih dohodkov in ded-ščin, je izjavil; — Cemu bi čakali in odlašali. Sedaj je naju-nejša prilika za večje obdačenje velikih premoženj. Čimbolj bomo odlašali, tembolj bo na iz-i zvezna zakladnica. Republikanci so nedo-i. Najprej kriče, čemu ni državni proračun večen, ko ga pa skušamo uravnovesiti, ajo šestmesečno odgodenje. PRIZNAL UMOR DICKINS0NA Ferris je ustrelil odvetnika v samoobrambi. 2 njim so bile aretirane tri ženske. Detroit, Mich., 1. dija. — "William Ixh? Ferrie, - d je pa •tudi znan pod imenom Schvvei-zer in poti različnimi drugimi imeni, je priznal, da je v četrtek ustrelil odličnega newyor-škega odvetnika Iftvwarda C. piekinsona, nečaka predsednika zveznega najvišjega sodišča Cliarlesa E. Hugliesa. Toda Ferris zatrjuje, da je Diekinsotia ustrelil z revolverjem, ki ga je izvil iz njegove roko. Skupno s Ferrisom so bilo aretirane tri ženske, sestri Flossie in Lillian Winles in Lillian Miller. Vsi so bili prijeti v Fort Wayne, Ind. in so bili pripeljani v Detroit. Ferris spočetka ni hotel govoriti, konečno pa je priznal svoj zločin je podal več nasprotujočih si izjav. Policija j«' mnenja, da je Ferris samo deloma pove« 1 al, kar ve o zločinu. Ferris, odločno zanikajo, da l>i kaj vedel o tem, da je bil Dickinson v kaki zvezi z zapuščino $40,000,(XX) lesnega trgovca Williama H. Vawkeya. "O Dickinsonu nismo vedeli ničesar, — je rekel Ferris, — razun, da jo bil pripravljen vsakomur kupiti pijačo. Ko sem sedel v salonu z dvema dekletoma, jo pristopil Dickinson k meni in jo dekletoma ponudil pijačo". Tekom pogovora so so do-govorili, da jo prišel Ferris s tremi dekleti v hotel i>o Dinckjnsona. Obiskali so več prostoVov! V Ferrisovem avtomobilu so se peljali daleč iz mesta in v Rouge parku se je pričelo streljanje. Ferris je rekel, da so v avtomobilu kockali in prišlo pri tem do prepira. Dickinson je zahteval, da mu Ferris plača $4.50, katere je Dickinson pri igri dobil ill je pri tem potegnil revolver Tedaj pa je Ferris Diekinsonu izvil revolver iz rok in ga ustrelil. Po umoru je Ferris vrgel Dickinsonovo truplo na oesto v Rouge parku. Tej Ferrisovi izjavi pa policija ne vrjame, kajti dekleta so podala popolnoma drugačno izjavo glede zločina. ROMUNSKI PRETI REVOLUCIJA Gluj, Romunska, 30. junija. V Cluju se je zbralo 50,000 kmetov, da slišijo kmetskega vodi-telja Juliusa Maniu, ki je v svojem ognjevitem govoru napovedal upor proti vladi. "Kmetje ne žele ustavnih prememb, ki bi zvišale oblast kralja Karola", je rekel Ma- ANGLIJA ZVESTA ZAVEZNICAM Min. predsed. Baldwin zagotavlja Franciji i n Italiji sodelovanje. — Mornariška pogodba z Nemčijo ni premr Ja angleške politike. London, Anglija, 1. julija. Ministrski proilsednik Stanley Baldwin je dal Franciji in Italiji svečano zagotovilo, da an-gleško-nem.ška mornariška pogodba ni raztrgala vezi med prejšnjimi evropskimi zaveznicami. To je bila Baldwiuova prva izjava, ki jo je podal, odkar je ministrski predsednik. Glede mornariško pogodbi1 z Nemči-jo je rekel, da jo s pogodbo o-mejena nemška mornarica in da je obenem po svetovni vojni prvi korak do razorožitve. Vsled toga naj bi Francija in Italija pogodbo z veseljem sprejeli, mesto da jo za met u-jeta. "Sedanja angleško-neinška mornariška pogodba", je rekel Baldwin, "nikakor ne ovira prisrčnega sodelovanja naše deželo s Francijo in Italijo, kar jo bilo potrjeno v Stresi. Kam so zdi mornariška pogodba praktičen korak naprej do mednarodne omejitve orožja — korak, ki ni v nasprotju s francoskimi in italijanskimi into-j rosi in načeli, temveč ravno nasprotno. "Vsem onim, ki se še spominjajo mornariškega tekmovanja pre«l vojno med našo de-želo in Nemčijo in ki se spominjajo, kako jo bilo ozračje zast in pl jen o vsled tega tekmovanja, mora z velikim zadovoljstvom pozdraviti mornariško razmerje 35 proti KM)" Daljo jo rekel Baldwin, da je-ne glede na to, kaj mislijo druge države o tej mornariški pogodbi, Anglija dobila od Nemčije zagotovilo, da so Nemčija v bodoče ne bo nikdar posluževala submarinov za potapljanje trgovskih ladij. "Iz dna srca obžalujem", je nadaljeval, "da dva poslanca ne zaupata Nemčiji. Ako se pogajaš za omejitev ali razorožitev, kaj boš mogel napraviti, ako ne boš zaupal? Tedaj se držiš naravnost postav džun-gel in napredek ni mogoč. Nemčija in nn smo sklenili po-gobo z enako častnimi nagibi in veseli me, da kot mi, so tudi Nemci za popolno opustitev submarinov. Žal, da so narodi, ki tega ne vidijo, toda mene veseli, da mi nismo edini narod, ki se potegujejo za popolno opustitev submarinov, kadar pritle mornariška konferenca". TAJNA ZRAČNA OBRAMBA V EVROPI Delajo poskuse s skrivnostnimi letali. — Anglija, Francija in Nemčija tekmuje med seboj. London, Anglija, 1. julija. Xa skritih letališčih evropskih držav preizkušaj«) tajna letala, ker si vsaka država prizadeva, «la ima prednost pred drugo v zračni obrambi. Anglija, Franci«, Italija, Nemčija, sovjetska Rusija in druge države izdaja j«> velikanske vsote za poizkusila dela ter s«> brez izjeme povečale svoje načrte za zračno oborožitev. Nove vzorce aoroplanov poizkušajo daleč od svojih več* jih mest in na krajih, kamor nimajo dostopa vohuni tujih držav. Niti ene države v Kvro-pi ni, ki no bi bila prepričana, da s«' bo prihodu;" vojna odločila v zraku. Anglija preizkuša najmanj 12 novih vrst aoroplanov. ki so postavljeni pred najstrožjo preizkušnjo. Najzanimivejše letalo je "Robot". to je aero-plan, ki ga vodi jo radio valovi na veliko razdaljo. PREGANJANJE DUHOVNIKOV JE PONEHALO Neuradna poročila javljajo, da se duhovniki vračajo. — Governer države Colima je dovolil vsem duhovnikom, da se vrnejo. niu. "Romunski kmetje so v 120 letih pričeli tri revolucije in feo pripravljeni, ce treba, še za četrto". STAVKUJ0ČI LESNI DELAVCI SO PRODRLI S SVOJIMI ZAHTEVAMI PORTLAND, Ore., 1. julija. — Stavku joči delavci v lesni industriji severozapada, katerih stavka je zadnjih osem tednov povzročila mnogo škode in prelivanje krvi, so vsaj deloma dosegli uspeh, ko je njih voditelj A. W. Muir naznanil, da je prišlo do sporazuma z Imman-'Pulsen Co. in da je družba privolila, da poviša plače svojim 2300 delavcem. BEOGRAD SE JE "ZMANJŠAL" Mexico City, Mehika, 1. julija. — List "KI l)ia", prinaša uradno nepotrjeno poročilo, da je governer države Colima izdal ukrep, po katerem se sme 20 duhovnikov vsake vere vrniti in opravljati svoj poklic. Ravno država Colima je bila prva, ki je ob času najhujšega verskega preganjanja izgnala vse duhovnike. Tsti list poroča, da bo 41 "rdeoesrajonikov", ki so obdolženi umora petih katoličanov v Xoacanu, prišlo pred sodišče. Ti rdečesrajčrnki so proti dvema tednoma pobegnili, ko je poljedelski minister Canabal odstopil. Notranji, minister je objavil, da je mnogo beguncev^ ki so pobegnili iz dežele, prosilo za dovoljenje za vrnitev. Posebno se žele vrniti Mehikanci, ki sedaj žive v Califomiji in Texa-su. Iz Juareza prihaja poročilo, da je prosil za dovoljenje za vrnitev bivši predsedniški kandidat Gilberto Valenzueta. Beograd, Jugoslavija, 30. junija. — Beograd jo nenadoma doživel veliko zmanjšanje svojega obsega. Površina Beograda lota 1921) je znašala S2ti7 akrov z 200.4 j«' Beograd razširil svojo meje čez okolico in je imel 290,000 akrov površine. Toda to povečanje je šlo predaleč. Kmetje v okolici so morali plačevati iste davke kot mestni prebivalci. Poleg tega so bilo izdane mnoge odredbe glede domače živine. Življenje za kmeta je postalo ne vzdržljivo. Vlada je prejemala dan za dnem proteste kmetskega prebivalstva. In tako jo novi župan Vlada llič odločil, da zavzame Beograd svoje meje iz leta 1929 z 266,849 prebivalci. Pri prestol i ci pa je obdržal na drugi strani Donavo ležeči Zemuii, katerega veže z Beogradom novi most kralja Aleksandra. KMETJE SO HOTELI L1NCA-Tl TATICO Nova pogodba določa 50 con-tov plače na uro za neučeno delavce in $1.50 za nadurno delo; polog tega imajo delavci pravico postaviti svoj odbor za kolektivna pogajanja z gospodarji. Stavkarji so prvotno zahtevali 45 do 75 centov plače na uro. Kot zatrjuje Muir, se jo že vrnilo na delo 10,000 delavcev in je rekel, da naj bo ta pogodba radikalcem dokaz, da j«' mogoče s pogajanji priti daljo kot pa z nasiljem. Z druge strani pa je Muir tudi rekel, da. ni mogoče pripeljati v tovarno ostalih 12,000 stavkujočih delavcev s silo, dokler ni ž njimi sklenjena zadovoljiva pogodba. Galena, Kans., 1. julija. — Mir je zopet zavladal v svinčenih in cinkovih tovarnah v državah Kansas, Missouri in Oklahoma, kjor jo prod dvoma dnevoma prišlo do divjega streljanja med stavkarji in skebi. Mir je šele prišel, ko sta polkovnika Ch. H. Browne in f]. L. Head pripeljala vojaštvo in razglasila obsedno stanje. Po ulicah so nabiti pozivi, 'da vsakdo izroči vojaškemu poveljstvu vsako orožje in tokom dneva je bilo izročenih 100 pušk in 50 revolverjev. Stavka se je pričela pred več tedni, ker gospodarji niso hoteli delavcem zvišati plač. NAROČITE SE NA "GLAS NAHODA1', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. Beograd, Jugoslavija, 1. julija. — Kmetje v Petrovgradu so hoteli linčati Jeleno Fra-gan, ko so jo zalotili pri dvajseti tatvini. Kmetje so bili razjarjen, ker je orožniki niso mogli prijeti in so zato postavili svojo stražo. Sledili so jo v u-rad nekoga zdravnika, ter so jo prijeli, ko je prinesla nekaj ukradenih stvari. Jelena se je znala spretno izogibati orožnikom, ki so pogosto preiskali njeno stanovanje in so jo dan in noč zasledovali detektivi. Orožniki pa so prišli ravno v času, ko si jo kmetje hoteli obesiti na drevo DRŽAVE ZADRŽUJEJO OROŽJE ZVEZNI PRIMANJKLJAJ Washington, D. C., 1. julija. Zvezni zakladničar H. Mor-genthau je zaključil računske knjige s primanjkljajem $3.500,000,000 in z narodnim dolgom $28.700,000,000. Vlada je izdala 3 bilijone 472,700,000 dolarjev več kot pa je prejela na davkih. | London, Anglija, 1. julija. —-[Abesinski cesar Haile Selassie pravo, da so Francija, Belgija, Danska in Čehoslovaška odklonile naročilo orožja abesin-ske vlade. V nekaterih evropskih pristaniščih je bila ustavljena pošiljate v, četudi je že bila plačana. 4'Belgijska vlada nas je obvestila", je rekel cesar Selassie, "da je prepovedala prodajati orožje, da se obvaruje o-čitka, da oborožuje Abes in i jo. Ali ni slabši očitek, da kaka država pomaga Italiji, da krši pogodbe in hoče podjarmiti svoboden narod, ki je slab v vseh zadevah, razun v pravici? Ali je ena pravica za slabega in druga pravica za močnega? Slab mora ostati slab. da,' ga močni lahko uniči. Toda ^ hoče Mussolini dobiti pro4 torat nad Abesinijo, »e,*ubi-boriti zanj". Nadeli £AS NiSOSi' NEW YORK, TUESDAY, JULY 2,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. & A, Glas Naroda i frank Sakser, President OfMd and PobUriud by ' SLOVffiVie PUBLISHING COMPANY " IA Corporation). lu Benedlk, Treat. Plač« or borinaa at the eorporaUov and artflrwaw ot abor* officers: m W. Hth Steoei. Barnjh ai Manhattan, Mew Ctty. * X. ALAS NARODA (yatoc tf ifca. tfaople) Day Except Sfaadayw and HtiMayt •a celo lato vetja aa pol lat* ........ In ~ 90M .. 98.00 ti Četrt lata .........«LB0lZ« ieta 7a. New York ca celo Jeto......«7.00 Za pol lata Za inoaemacro aa oelo lato •• (7M BobacrlpUoa Yearly «6.00 t oa _^Glaa Naroda" labaja vakl dan iaraeinit nedelj la prtmlkoT. boptel brea podpisa ln osebnosti ae ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli toUUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tudi prejinje blvsllfiče naraanl, da bltrej« najdemo naslovnika. "QLA0 NABOBA", U« W. lfltfc Stmt, Nam lark. N. X. €Dota» I—t&ti SOCIJALNA ZAKONODAJA N tkivno sta poslanska zbornica iit senat sprejela Wagner-Lewisovo predlogo. Čaka le še predsednikovega pmdpisn, pa bo pojytala zakon- S tem so stopile Združene države, ki niso imele (doslej v pravem pomenu besede nobene socijalne zakonotki-je, n;i čelo vseli kapitalisturiikh držav. Človek pa ne sme biti preveč optimističen. Kaj lahko se namreč zgodi, tda *bo najvišje sodišče izreklo zadnjo in odločilno besedo ter razsodilo, da postava v tem ali onem pogldrlu ni v sogasjn s ustavo. Razne zavarovalne dražbe so že začele v tem smislu delovati. Nevarnost je tudi, da bo pri izvedbi postave igrala politika važno vlogo in da bcjdo deležni največjih dobrot politični protežiranri. Nadalje se je bati, bodo kaipitalk-ti vsa oziroma večino bremen, ki jih jim nalaga nova postava, skušali zvre-či na rame delavcev- V zvezi s tem je treba pomisliti samo na prodajni davek (Sales Tax), ki ga mora koncem konca le Melavec plačevati. Po preteku nekaj let >bo imela vlada za izvedbo te postave na razpolago ogromne vsote denarja. Petnajst tisoč milijonov dolarjev za starostno pokojnino in zavarovanje ni malenkost, pač pa finančni problem prvega reda. Napačna finančna politika v tem ozira utegne dovesti /Jo strahovitega poloma. Wagner jeva predloga pomeni na eni strani ogromen napredek v soeijalni zakonodaji, delavstvo se pa mora zavedati nevarnosti, ki smo jih zgoraj navedli. V zgodovini ameriškega gospodarstva imamo nebroj slučajev, ko so bili organizirani, pa i udi neorganizirani delavci z enostavnim sprejemom 'te ali one postave zazibani v sladko spanje, iz katerega jih je prebudil šele gospodarski vihar. can) KEBODH PROTI INOZEMCEH M jlllllllltililliMttffi !!i|i!!:l!i!llil||ffl!!i!MJI!B!||l!M DENARNE POSILJATVEI _ __ Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. j ▼ JUGOSLAVIJO Za « 2.75 « S.2S « 7.30 «11.75 $2X50 «47.0« ...... Din. 100 ______ Din. 200 _____ Din. 300 ______ Din. 500 ...... Din. 1000 ___Din. 200« Vlf&UJO « 9.35 ....................Lir 1«« $18.25 ...................................Ur 2«« «44.40......................Lir 590 «88.2« ....................Lir W «17«.— ....................Ur 299$ «263.— ...........lir 3000 Pred skupno sejo odborov za imigracijo in naturalizacijo o-beh zbornic kongresa je prišel komisar za imigracijo in naturalizacijo, CoL D. W. Mac-Cormack, ki je ostro govoril o predsodkih proti inozemcem in pripisal iste napačnim informacijam glede števila ino-zemcev v tej deželi. Podal je statistične podatke v izpodbijanje trditve, češ, da je mnogo milijonov inozemcev, ki so tukaj nezakonito. Komisar MacCormack je deloma izjavil: Imamo danes v tej deželi proti-inozemsko gibanje, ki posredno ali neposredno prizadeva tretino našega prebivalstva kajti po ena oseba izmed vsake trojice je ali tujerodna ali pa rojena od tujerodcev. Osnovno mi smo pravičen in strpen narod. Zato mora biti kak razlog za ta predsodek. Jaz sem prepričan, da so se nekateri prizadeli opisati tuje-rodce kot nevaren element proti naši obliki vlade, proti našemu zaslužku in proti neseniu življenjskemu standardu. To pa ne bi bilo mogoče trditi, ne da hi se pokazalo, da imamo inozemcev v taki količini, dn tvorijo zares nevarnost v tem pogledu. Da se pa pokaže r«*s-nost inozemskega problema, se je začelo pretiravati število inozemcev v tej deželi, zlasti število onih, ki so prišli nezakonito. Številke, tolikokrat navedene, so fantastično pretirane. Nikakega dokaza ni za temi pretiranimi podatki. Ne le da se ne oslanjajo >na uradnih podatkih, marveč se naravnost protivijo uradnim podatkom ljudskega štetja, i migracijske službe in uradnim izjavam delovnega depart men t a. Niliče lie more biti nezmotljiv, kar se tiče cenitve o številu nrozemeev, ki so nezakonito v tej deželi. Ako bi se moglo našteti jih, hi s«' jih depor-tiralo. Spodnji podatki počivajo na informacijah Bureau-a of Census, i migracijskega urada in na številu inozemskih mornarjev, ki prihajajo v newvor-ško pristanišče in odhajajo iz njega. Komisar ne obsoja nikake o-sebe ali časopisa za netočne informacije, ali sumi, da krive informacije prihajajo iz enega vira in so bile razširjene med kongresnike in časopise. On izpodbija glavne netočnosti. 1. Inozemsko prebivalstvo Združenih držav ni 20,000,000, niti ne samo 6,000,000, kakor se ponajveč trdi, marveč približno 4*922,000. Približalo poldrugi niiljon izmed teh ima prvi papir, direktno ali potom staršev. 2. Trditev, da je tukaj 3,500,000 do 10.000,000 inozemcev, ki so prišli nezakonito, je fantastično pretiravanje. Najboljše cenitve o številu inozemcev, ki so prišli nezakonito in so podvrženi deportaciji, je manj kot 100,000 in ceni se, da število onih, ki so prišli nezakonito kadarsihodi oziroma, ki ne morejo po- tolikih letih dokazati svoj legalni prihod, znaša 400,000. 3. Število mornarjev, ki de-zerti rajo, staiuo pojema, pa n i res, da jih število, kot nekateri trdijo, »naša 250.000 na leto, marveč povprečno število dezercij ni nikdar presegalo povprečnih 21,481 na leto in tekom zadnjih štirih let je znašalo 1580 na leto. 4. Ni res, da en milijon inozemskih mornarjev prihaja sem vsako leto, marveč približno 250,000. Mesto da bi jih bilo pol milijona, ki zapuščajo ladje, da ostanejo tukaj, sta tistike za leto 1934 dokazuje jo, da je število mornarjev, ki so prišli, manj one, ki so odšli, znašalo le 250. Komisar MacCormack iz izjavil. da se je dolfo obotavljal izpodbijati take pretirane navedbe, ali da se sedaj čuti obveznim to storiti, ker ni prav razširiti v teh težkih časih napačne informacije v svrho vzpodbujanja predsodkov in nestrpnosti. FLIS. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-movao. Kdor gs hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori*. — Naročnina za stari kra/. stane 9?. — V Italijo lista ne posi-ii in« i J KER BE CENE SEDAJ RIT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ▼ečjih BMkOT kot snavedeno, bodla ▼ dliutflb •U lirah, dovolj o jemo k bolje pogoje. tOlLA V i « 5.— norele «1&— DOLABJia .......... « «.71 ..........«1« J« .....-..... «21.— ••••rt«*«* $41J8B Dopisi. Dublin, Ga. Prosim za malo prostora v listu Glas Naroda. Dobro je, da se tudi od tukaj nekoliko oglasimo, čeprav dostikrat ni kaj poročati, zlasti dobrega nt'. O delu ne moremo veliko povedati, ker le bolj po malem delamo. Posebno za nas Slovence je bolj slabo, ker se doge jako malo prodajajo, drugega pa za nas tukaj ni. Ponosni smo pa tukajšnji Slovenci, pa ne morda zato, ker delamo tako debele doge, da če bi bile dovolj dolg«', hi bile lahko za tajse. Ponosni smo namreč na tukajšnjo rojakinjo, Slovenko, Miss Sophia Bench i na. hčerko Mr. in Mrs. Louis Benehina, ki je bila odlikovana kot najboljša učenka v Bessie Tift College v mestu Forsyth, (la. Miss Benehina je letos tretje leto v kolegiju in izmed vseh v kolegiju je ona edina Slovenka in obenem edina katoličanka. Vse druge so Angležinje. Miss Bttnchiua je napravila najvišji rekord izmed vseli t«*r največji in najboljši rekord, odkar kolegij obstaja. Sophia je zdaj sprejeta v društvo Theta Chi Omega, kar je najvišje odlikovanje, ki ga more dobiti študent na tem kolegiju. Ona bo tudi predsednica tega društva za leto 1935—36. Miss Benehina je bila že večkrat odlikovana, še ko je hodila v ljudsko šolo. V sedmem razredu je dobila prvo nagrado pet dolarjev, ker se je najboljše učila, v osmem razredu je dobila $25 za najboljši spis. Ta nagrada ji je bila podel je na od države Georgia V ena j steni razredu je prejela zlato kolajno za najboljše igranje na klavir. Tako po vsem tem, dragi bralci Glas Naroda, vidite, da smo Slovenci tukaj lahko ponosni. Pa bo morda kdo rekel, kaj je treba vse to pisati v list. Jaz pa rečem, tla. če tukajšnji angleško časopisje piše pohvalne članke o naši rojakinji, kai se je že večkrat zgodilo, tudi mi lahko nekaj napišemo. Ravno pred par dnevi sem zopet bral članek v enem tukajšnjih časopisov, kako j«« bila Miss Benehina odlikovana. Pri tem sem mislil, če angleški časopisi tako hvalijo eno naših slovenski deklet, čemu bi se gaj takega ne zapisalo tudi v slovenski časopis, da bodo rojaki po širni Ameriki vedeli, da Slovenci nismo najzadnji. Pa tudi to me je spravilo k pisanju, ker ima Sophia veliko sorodnikov in prijateljev, ne samo tukaj na jugu, ampak tudi v Chicagi, 111., v Jolietu, 'lil., in tudi v Indianapolis, Tini. Saj še ni dolgo, ko je bila v vseh teh mestih. (V se ne motim, ji je meseca novembra ali decembra preteklega leta v Chicagi umrl ujec, Mr. Anton Kosmerl na 1948 W. Cermak Rd. S pokojnim Antonom sva bila velika prijatelja še od leta 1920, ko je tudi on bival tukaj na Jugu. Pozdrav vsem mojim znan eem in prijateljem. Josip Intihar. Iz Jugoslavije. Velika kmetska bitka pri Ba-njaluki. V vasi Brest o vcu pri Banja -luki je )>rišh> te dni do velike bitke med kmeti. Dne 5. junija je namreč v tej vasi bila tradicionalna proslava, na katero je prišlo mnogo kmetov iz okoliških vasi. Brata Stevo in Bogdan Veklič sta se napila žganja, nato pa se sprla z brati Ignaca Kuroviča, ki je bil pred letom dni glavni junak te proslave. Kuroviči so se zavzeli za svojega brata, ki sta ga Vekli-ča žalila. Tako je nastal prepir, v katerega se je vmešalo okoli 350 kmetov. Kmetje so se borili z revolverji, s kamenjem, z noži. Pretep je bil kar Prejemnik dobi ▼ starem krajo IsplaCIUt ▼ dolarji!*. Nejaa —halurhjwi pa CaMe Letter za SLOVENIC PUBLISHING "GU* Naroda" ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, £ da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko zajamčimo na parnikih do-bre prostore. To poletje je naval potnikov" v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City vsevprek, da nihče ni vedel; kdo koga tolče. Prišla je četa orožnikov, ki je z največjo težavo napravila mir. Bojišče je bilo vse krvavo. Na tleh je ležalo okoli 70 deloma lažje, deloma težje ranjenih kmetov. V nekem jarku je ležal mrtev Bogdan Veklič, ki ga je najbr-že zabodel do smrti Savo Ku-rovič. Tudi lani je prišlo na isti dan v Brestovcu do velikega pretepa in je bilo lam ranjenih 40 kmetov, letos pa kar 70. Zato so oblasti sklenile, da ne bodo d volile te proslave. Huda suša v dalmatinski Zagori. V zadnjih dne je zavladala huda in nevarna suša ]>o mnogih vaseh dalmatinske Zago-re. Kmetje morajo hoditi po votlo več kilometrov daleč in zaradi pomanjkanja vode je poginilo že tudi precej živine. Suša škoduje v občutni meri tudi nasadom in so zlasti oljčni nasadi, ki so letos obetali obilen plod, v veliki nevarnosti. Že sedaj cenijo škodo na milijone. Morilski napad na župnika. Na cesti, ki votli iz Požege v Brestovac, so v mraku blizu vasi Jnrkovca trije neznani može napadli župnika Ivana Zlatička. Zaklicali so mu: — Stoj! Roke kvišku! — in, ko je župnik ves presenečen zaklicali Za boga, alt me ne poznate? so napadalci brez besede oddali nanj nekaj n*volverskih strelov. Ko so prihiteli okoliški prebivalci, je l»il župnik ž«* v zadnjih zdihljajih, opisal pa jim je morilski napad in površno tudi napadalce. Orožniki so že zaprli nekaj sumljivih oseb, pravih zločincev pa še niso izslediti in tudi motivov napada si še ne morejo razložiti. Obsodba nenavadnega vojaškega begunca. Pred vojaškim sodiščem v Sarajevu je bil obsojen na dve leti in dva meseca zapora vojaški begunec Anton Majcen, doma iz okolice Kranja. V spisih vojaških sodišč so zabeleženi najrazličnejši tipi, tako nenavadnega, kakor je Anton Majcen, pa ne pozna vsa pestra kronika. Majcen je človek, ki nima miru, poleg tega pa j»* prevzet od iznajditeljske in izumiteljske strasti. Iz vojaške službe je utekel že leta 1921. ko je služil svoj kadrski polk. Potem se je vsa leta potikal p<> raznih tujih deželah in je bil nekaj krat tudi zaprt. Na razpravi je obširno pripovedoval o svojih velevažnih iznajdbah ter trdil, da so ga v tujini zapirali samo zaradi tega, da bi se polastili načrtov njegovih iznajdb. On pa je bil prevoden in jim je podtaknil vsakokrat samo manj vrtnine skice ter sedaj domov prinesel vse bogastvo svojih iznajdb. Ves čas razprave je govoril samo o tem ter omenil, da bi moral čim prej dobiti nekje 125,000 Din za zavarovanje svojih patentov. Obsodba ga ni prav nič vznemirjala. Zagovornik, ki mu je bil določen, je v označi-lu njegove nemirne krvi dejal, da bi gotovo utekel tudi iz raja. BAJKA 0 LJUBEZNI. ' POZDRA V! Pred odhodom v staro domovino, kamor odpotujeva s parnikom "lie de FVance" lepo pozdravljava vse svojce, prijatelje in znance v Pueblo, Colo. Najlepša hvala tistim, ki so inaju spremili na kolodvor. Vsem rojakom toplo pripo± ročava potniški oddelek "Glasa Naroda". Midva sva se z zaupanjem obrnila na to pristno domače podjetje in sva bila prav dobro postrežena. Anton J&mnik, na poti v Velike Lažce; Frank Kraievec, na poti v Struge Nekoč sem čital o ljubezni lepo bajko, ki jo na tem mestu , podajam. Je sicer bajka, toda tudi v bajhah je dosti resnice. Nekoč — vsaka se začenja z g besedo nekoč — se je Ljubezen 'I izpjomenila v žensko in se podala po svetu. Kot lepa deklica je za«V romati iz kraja v kraj. A Pot jo je zanesla k velike modrijanu. Nekaj časa se je pogovarji ž njo, nato je pa začel kima z glavo. — Gospodična, vi ste bolna — ji je rekel. — Najbolje bo za vas, če greste k dobremu zdravniku. Ljubezen ga je začudeno pogledala in šla. Zdravnik jo je natančno pre-iskal, pa ni mogel izreči nobene prave diagnoze. Rekel ji je le, da bolezen zaenkrat ni nevarna, kako bo v bodoče, pa ne ve. Ljubezen se je poslovila in zopet blodila po svetu. Srečala je mladega slikarja. Lep je bil in zamišljeno je ^Itv dal. — Ce bi prišla pred tednom dni, bi se lahko pobotal s T«*-hoj — ji je odvrnil. — Takrat sem bil namreč še idealen in lačen. Včeraj so mi pa naročili preslikati notranjščino velike banke. Pri tem delu Te pa ne rabini. Pozdravljena, Ljubezen ! Vsa užaloščena je odšla od njega. Smilil se ji je uho^i fant. Po dolgotrajnih blodnjah je dospela de učenega sodnika in ga vprašala, če ni za njo nobene pravice na svetu. Sodnik je nataknil debele naoenike in začel listati po debeli knjigi. — Kdo Vam je storil krivico.' Koga dolžite in obtožuje-« t.-? — Nikogar — je rekla Ljubezen. Kako druirače naj bi rekla.' — No, če se vam ne godi krivica. če nikogar ne dolžite in ne tožite, vam ni treba hoditi po sodnijah. Mi imamo z lopovi in zločinci preveč dela. Pozdravljena ! Vsa obupana se je zatekla k časnikarju. Slišala ne nekoč, da se havi-jo časnikarji z vsemi mogočimi stvarmi in je trdno upda, da se bo zavzel za njo. Ko mu je pripoved ovala svoje težave, jo je nekaj časa poželjivo gledal, nato se je pa zdrznil ter rekel s trdim glasom: — Kam bi s tako jokavost-jo! Jaz pišem vendar za svet in za ljudi, ne pa za čmerike. Kdo pa danes čita o ljubezni ? Moja naloga je pisati o vojni in politiki, o umorih in ubojih, o tatvinah in gledališču, o plesu in znanosti, f'e bi pisal o ljubezni, bi list izgubljal naročnike. Ljubezen je britko zajokala. Časnikar je bil pa uljuden in galanten ter ji je rekel: — Veste, kaj, pojdite k mojemu prijatelju pesniku. Mogoče vam bo on pomagal. In je šla. Pesniku je ugajala in je napravil pesem o nji. Toda pesem je bila slaba ter ni razodevala njene podobe Po dolgih blodnjah je videla Ljubezen mater, ki se je sklanjala nad zibko svojega bolnega otroka. Videla je njene solze in poj-jnila vso njeno skrb. Ljubezen se je znebila svoje posvetne postave in se kot duh naselila v materinem srcu. Tam prebiva še dandanes. In bo prebivala vekomaj. "Q LAS NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, JULY 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. " i t S AN DOR SEGEDUS: Na ovinku eeste mo jo pozdravila z vdanim poklonom človeška postava. Mož jo i mol star klobuk, in vsa njegova (•bloka jo napravila name zelo pomilovalen vtis. Z zanemarjeno brado in zobmi jo predstavljal tako žalostno sliko, da se je zdelo, da Iti v tej slabo hranjeni telesni stročnici vegetiralo trudno in zaspano življenje. Hotel sem nadaljevati svojo pot, toda mož me jo pozdravil ponovno. Premotril sem ga pazljivejše. Njegovega obraza ni>om spoznal, toda to in njegovo oči so se mi zd"-)o tnane. Stopil jo k meni in me vprašal 's ponižnim gla som: — Ali me 110 blagovolite spoznati — Resnično ne! — som od vi nil. — Jaz som Tomaž Todler. \ Šoli so me imenovali Long Toni. Od toga je že dvajset-pet let in v teli lotili me živl.j"-j.'jo ni ravno preveč božalo. — Long Toni! Se že spominjam. Kaj ])U je s teboj t Zelo si so izpremonil. — Da, življenje je šlo čez n.o s podkovanimi škornji. V bliž>ni jo bila kavarna, kamor me je 'spremil šolski to-\ariš. Hovož ni upal prisesti k meni. Doigo som mu moral prigovarjati, naj so no sramuje. Ako sva mogla na šolski klopi presedeti skupaj tolik«) let, bova sedaj tudi vsaj pol uro. Naročil som piva in kruha z maislom. — No, sem pričel, kaj pa si delal, da io nisem nikdar videl? Ali si ožonjoii? — Da. — Da imaš oh oko ? — Deset. — Kaj, deset otrok — Da. Dva sta umrla, listali pa živijo. — IMioi^i prijatelj, gotovo imaš mnogo skrbi. Kakšna .je tvoja služba? — Nameščen sem pri občini. Plače imam dva tisoč petsto pengov, stanovanjske dokladc osemsto pengov in deset <>-trok! Začuden sem ga gledal. — In od tega živiš in preživljaš deset otrok? — Dobro jili preživljam ter bi bil zelo zadovoljen, ako bi bi živela tudi Tomaž in Jožo, toda ta dva vrabca sta umrla na bolezni v vratu. Tn kako lepa sta bila! Ako sploh kaj manjka v mojem življenju, potem sta; ta dva otroka. Bil sem zelo začuden. — Torej, niti siMlaj še nimaš dovolj otrok? DRUŽINSKA SREČA — O, piijatelj, otrok ni nikdar zadosti. Otroci so resnični prijatelji in prava živ-1 jonska iadost. — Kako pa živite? — Kako živimo! Tudi to ti povem. Jaz nisem oseba zase. ampak le dvanajsti del skupi-re, ki jo tvori naša družina. Nimam nikakih želja. Kvečjemu to, <'a pridem pravočasno domov in da se moreni igrali z otroki. Ti ne veš, kaj jo to in mogoč'' no bos nikoli skusil, kaj se pravi priti domov v družbo desetih otrok. Vsak govori z menoj z drugačnim «1:1-som in vendar slišim v vseh teli glasovih samo moj gla-:. In kadar sede nas dvanajst, z mojo ženo nas jo ravno dvanajst, ki mizi, tedaj se mi zdi, ua som na veliki pojedini in čeprav dobi vsak le kos kruli.i in košček sira ali klobase. —-Vselej, kadar sodim mod njimi, misiim. da -eni že v nebesih in da čebljajo okoli men * majhni angelčki. Ko potrebujem gledališča ne zabavo. V m* to mi dajo moja družinica. hi še več! Ako hi nas videl velik slikar, ko sodimo pri mizi, hi i: a s gotovo ovekovečil! Toda vse to jo le zunanjost. Vsak d;m moli pri mizi <•111 n;i vrsti jaz. Ali si moreš predstavljati, kaj jo to/ Ali čutiš oživljajočo moč to liriki- Poleg loga gremo pomladi in poleti na velike izlete, kjer spoznavamo drevesa in cvetlice ter se veselimo vsega tako, ■kakor dotjo sva šla mimo trgovine z igračami. Prijel sem prijatelja pod pazduho in som ga hotel peljati v trgovino, da si izbere za vsakega otroka primeren spomin. Toda prijatelj in; mojo veliko iznenadeiije ni sprejel pova bila ter jo rekel: — Zahvaljujem to za tvojo dobrosrčnost, toda ne huduj >e, ker jo ne morem izrabiti. In sicer žito no, ker vzbujajo igrače velike zahteve. Moji o-troci hi -i kmalu želeli novih ter hi postali nesrečni in nezadovoljni. Zato zaklepam pred njimi, dokler bom pač mogel, vse stvari, ki niso predmet duševnih potreb. Hvaležno mi jo stisnil roko in izginil med peso i. Kazmi-šl.ial som in končno sem uvi-del, da > moj nekdanji šolski tovariš, zanemarjeno oblečeni 'I omnž, velik mož, kajti on si je ustvaril na zemlji v svoji majhni okolici svet, o katerem nam jo Jezus toliko pridigal. Spoznal sem, da moro biti človek, skrit pred svetom, sredi ozkih moja svoje družine vendarle velik mož, imeti pa mo ra močno, čisto, Kristusu podobno dušo! ZA ZVIŠANJE DOHODKOV Naši v Ameriki •tOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. —V Pittsburgh, Pa., se jo ubil rojak Joe Slobodnik Padel je 20 čevljev glolx>ko, ko jo barval hišo. Zapušča ženo in troje otrok, mater in tri omo-žene sestre. Star je 28 let, doma iz Obrha pri Dragatušu. V Ameriki je bil 15 let. — John Nemgar na Eveleth, Minn., je dobil iz vasi Laze blizu Planine pri Rakeku tužno vest. da mu jo tam umrla mati Lucija Nemgar v častitljivi starosti 02 let. Na Eveleth, Minn., zapušča tri sinove, doma pa dve hčeri in mnogo vnukov. Večna luč naj ji sveti! PO PROGLASITVI OBSEDNEGA STANJA V OMAHI Na poštnem ravnateljstvu v Carigradu so ustanovili poseben oenariii problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gitspodar-ski strokovnjak, je razširi! svoje delo lako, da bo služilo slehernemu kot orieutaeni spis o denarju. DOMAČI ŽIVI NOŽI) RAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 27* strani. Cena ..........1.33 DOMAČI VRT. Spisal M. učinek. 2^,4 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Uroš. mia 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO OKII1DA DO B1TOLJA. Ha; strani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2!H> strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA, ."lil strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera Po verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. s:; strani. Cena .... Poljudni spia. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. W strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 120 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MI STE KIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena ........................t*— Itazprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Vermel j. S slikami. 1!«) strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................1.— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege in navade. NAJVEČJI\ SPISOVNIK. 150 strani. Cena....."5 Knjiga vsebuje veliko zhirko ljubavnili in žen i t ni h pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. G0 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 2»1 strani. Cena ........................1.50 To je naji»opolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih iu egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. .50 Učnu knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — »4 strani. Cena .......................... Napisano v s|>omin možu. ki je prvi med nn-mi uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zol i varstvo. .80 .30 .30 1.25 .50 .70 .70 .50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis še čila kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spi siti Pavel Kuna ver 1117 strani. Cena ........................ V knjijri so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike liasni najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji "otrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Ccfta ...... Nasveti in navodila, kako se je trtba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. *>41 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomnr. ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD- LAt.L SpisjH Ivan Robida, l.s.3 strani. Cena Strokovnjaška razprava o posle«li<-ali preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Iv:in Prijatelj. 413 strani. Cena .......................... V knjiiii so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena .................... K dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C"na ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena...... V tej kiij-^i obuja naš znani potopi sec župnik Uivtižar spomine ua svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 2:i:i strani. Trda vez. Cena SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek. 128 strani. S slikami. Cena .............. Navod. kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. SLOV. ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-SLOVAR. 14« strani. Cena .............. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 14:: str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je mul Seststu najvažnejših kuharskih navodil. .50 .00 .80 .75 .65 .70 .75 1.50 1.75 .75 .50 1.50 3.- .40 .90 SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof.' dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena .................23 Na Šestnajstih straneh je dr. Franc Dergane nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 14T str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 295 strani. Cena bruš.......1.2j Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 352 strani. Cena ........................I-3® VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 4:tT strani. Vezano. Cena .......................... Zbirka pisem, listin in vljg za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSE VE DEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela: punktiranje: zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. «3 straui. Cena.......50 Zbirka voščilnili listov in i>esmie k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena.... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Ceua ........................ «30 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S straui. Cena .......................... .25 V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 12S str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 12S strani. Cena.....60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoškili kozakov. ZDRAVILNA ŽEL1ŠČA. «2 strani. Cena.......40 V knjižici najdeš v lejiem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA ITMETNOSTI PRT SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Ceua........1.25 Migi jena doma in v Soli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačar. Cena ....................... «5 Sestav, delovanje In nega človeškega tele*». ubi-"■""zadeli .dmete. A / O D A" NEW YORK, TUESDAY, JULY 2, 1935 TH» LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Mož v ognjeni peči Zsl "Glas Naroda" priredil: I. H. 45 Na facendo Germania so prihajali veščaki. Raventos je bil vedno poleg in vedno v svoji usnjati srajci, noge v širokih bambachos in velikanskih škiornjih z velikimi ostrogami. V tem času je bil stalni, gost pri Zalerju in je došlim ljudem razlagal in jili navduševal ter je bil njihov gostitelj. Postavil se je za Zalerja in Dijo, v kuhinji in v kleti je bilo vedno dovolj dela, kajti rekel je, da morajo biti ljudje, ki so prišli tako daleč, za svoj trud poplačani. Pa tega ni bilo treba, kajti plačilo so že itak dobili. Navdušenje za iznajdbo je bilo veliko. In siser zaradi velikega zmajšanja stroškov. Za ostale prednosti izuma jim ni bilo mnogo mar. Držali so se dejstva: obratni stroški so žrli podjetja in to more biti z enim udarcem odstranjeno. Sedaj so mogli zopet misliti na izkoriščanje rudnikov. Zasute rove so mogli zopet odpreti, mogli so tudi oživiti dijamantno industrijo — in železo — v deželi so bile tovarne, ki so dobivale surovo železo iz Evrope, ker se kopanje železne rude ni izplačalo in rude je bilo v velikan-sgih množinah. Ali ni to bila sramota? » Dija je v mesto vzela tudi služinčad, kajti prve dneve je bilo tam mnogo tlela. Mala palača je bila mnogo bolj prijazna kot. mogočna, toda dolgo poletno spanje je pustilo za seboj svoje sledove; prah se je dvigal in odstraniti je bilo treba dull praha proti molom. Dija in njen brat Rolf nista bila tukaj rojena, temveč v neki vili v Petropolisu, toda po ločitvi je Zaler opustil vilo in si je kupil liiso v mestu, kjer mu je bilo zaradi kupčije mnogo ugodnejše. Poglavitna Dijina briga je bila urediti nekaj sob za Pavla. Ni zahteval mnogo, ker je bil skromen. Toda Dija je želela, da ima vso udobnost in da je tudi ločen od ostalih sob. Poleg njegove spalnice so napravili kopalno sobo in za njegovo pisarno je kupila novo ]*>hištvo. Vsletl tega je z avtomobilom drvila po mestu in je povsod srečala znance, ki so jo v štirih jezikih veselo pozdravljali. Nekaj dam jo je peljalo v pravljično kraljestvo mode, tla so ji pokazale zadnje pariške modele, da so dobile njen nasvet za obleke. Nekaj mladih gospodov je takoj hotelo ž njo zajtrkovati, ko so slišali, tla njena palača še ni urejena; nek minister je celo ustavil svoj avtomobil, da jo je vprašal, kdaj pride njen oče, s katerim ima govoriti o mnogih važnih zadevah. Iz pripomb teh ljudi, ki so bili v velikem trgovskem svetu, je spoznala, da je prišlo že nekaj v javnost o tem, kaj se je zgodilo v Ribeira dolini. Govorili so že tudi o novi žaleznici v Sao Paulo. POGREB MARŠALOVEGA SRCA V palači Belvedre v Varšavi je bil te dni ]>ogreb srca maršala Pilsudskega. Komisija zdravnikov in juristov je položila srce pokojnega maršala v srebrno žaro, ki so jo potem zapečatili in pritisnili na njo }>ečat prezidenta republike. Pogrebu maršalovega sr < a feo prisostvovali poleg maršalove vdove in rodbinskih članov prezident Moscicki, ministrski predsednik ter mnogi drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. Zvečer je odpeljal iz Varšave vlak, ki mu je bil priklju cen poseben vagon, v katerem so žaro s .srcem maršala Pilsudskega odpeljali v Vilno. kamor so odpotovali poleg vojnega ministra tudi mjio-jfi generali. Žaro so odnesli v Vilno v ostrobransko cerkev štirje polkovniki 1. legionar-skega polka med gostim špa-lirjem šolske mladine in vojske. Spremljalo jih je 20 belo oblečenih dekli«*. Maršalov nečak in pobočnik Lepecki je od potoval v Kanunas, kjer je polotil litovskega vojnega mi nistra v zadevi ekshumaeije zemskih ostankov maršalove matere, ki so jih prepeljali v Vilno. Brzojavka ji je naznanila Pavlov prihod. Hvala Bogu. njegove sobe so bile urejene, cela hiša je bila posnažena in stanu primerno pripravljena za zimske mesece od maja do avgusta. Pavla je pričakala na postaji in ga je prisrčno objela. Povedal ji je, da je na facendi zopet zavladal mir in stari red. Nato so bere zgodba .Julija Paulija, si-l.a nemškega (strojevodje iz Neunkircl'iia, ki je pred tridesetimi leti zapustil domovino in odšel na Angleško ter v Lidijo prepričan, da sta mu oče in mati medtem umrla. Tudi roditelja, ki sta izgubila v svetovni vojni tri sinove, >ta smatrala, da njun četrti sin več ne živi. Ko je bilo Juliju Pauiiju 17 let, se je iz-elil iz Nemčije na Angleško, kjer s<* je izučil fotografske obrti. Ob izbruhu svetovne vojne se je hotel vrniti domov, toda bilo je prepolno. Prijeli so ga, poslali v ne ko taborišče, po končani vojni pa so ga spet izpustili. Pisal je takoj domov in vprašal, če sta mu oče in mati še živa. Pisma pa so se menda izgubila, ker ni prejel nobenega odgovora. Starši pa so bili doma zelo žalostni, kajti vojna jim je vzela tri sinove na bojišču in so ostali na stara leta sami. Prepričan, da nima od svojih nikogar na vsem širokem svetiti se je Paul i napotil v Indijo, kjer je kmalu dobil stalno službo v nekem velikem podjetju. "Po večletnem bivanju v Indiji se je seznanil z reko rojakinjo in jo je vzel za t Naznanilo in Zahvala S tužniin srcem naznanjamo prijateljem i n znancem žalostno vest, tla nam je dne 25. junija umrl preljubi jeni oče — Jacob Videmšek v starosti 59 let. — Rojen je bil dne 25. junija l*7o v Dobu pri Domžalah. Iskrena hvala vsem. ki so nam stali ob strani za časa žalosti, ga obiskali ob m nt vaškem odru in ua -preminili k večnemu počitku dne uinija na pokopališči« sv. Trojice. Posebna hvala vsem, ki so mu darovali krasne v«*n-ce v zadnji 'spomin. Preljubi oče. počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoči ostali: PAVEL, ROZi in FRANCES VIDEMŠEK, otroei; FRANK PAVLK"', ANGELA MRAVLJA JO VAN JERMAN, pastorki. New York, 1. julija 1935. m SLOVEN1C PUBLISHING CO, TRAVEL BUREAU 111 Will 18th STREET NEW IOBK, H. X. flsitb nam za ceni voznih listov, rezervacijo kabin. in pojasnila za potovanje 3H!Hll»miimmnnnMni>iimiiinninimnuiwiS CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA ^vvvvvv Angleško-slovensko Berilo KNOLISH SLOVENE HEADER STANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21b WEST 18th STREET New York City. SHIPPING NEWS /eno. Mnogokrat, sta govorila lir, o domovini in sta sklenila, da el»iščeta Nemčijo. Toda stroški za potovanje so bili veliki in Pauli ni imel veselja za voz i.jo, tem manj, ker je bil prepričan, da ne bo nikjer srečal prijaznih domačih obrazov. Srebrni vladarski jubilej i.ngleškega kralja ga j»* napo .-!ed le premamil, da je pogledal v Evropo. Peljal -e je i/ Londona tudi v Pariz, kjer je -rečal nekega svojega tovariša iz mladih let. Vesel tega svidenja je Pauli vprašal rojaka, če ve kaj o njegovih roditeljih. Tovariš, k.1 tudi sam ni bil že dolgo v Nemčiji, je menil, da sta goto-\ o mrt va. Dvom, ki ga je izrazil tovariš iz niiadosti. pa le ni drd Pauiiju miru in tako se je od ločil, da odide še v Nemčijo in obišče vsa j grob njih, ki sta mu dala življenje. Ko se je pripeljal z vlakom, je bila njegova prva pot na pokopališče, (ih* dal je križe in kamne, čital na-pi-e — brez uspeha. Slednjič je potrka! pri grobarju. Lahko si mislimo, kakor se je začudil. ko mu je dedee povedal, da njegova mati in oče še živita. Pauli ni hotel verjeti lastnim ušesom. Da bi premagal veli ko ganjenost, se ni upal sam oditi naravnost k staršem, tem več je poslal naprej nekega človeka. Našel je oba starčka, doma. N »beden ni hotel verjeti, kar -o jim pripovedovali. Oče ju zmajeval z glavo: "Saj to ni mogoč«*, ni res, moj sin je že imel ogromno materijala v obliki fotografij in važnih vojaških j listin. To aktovko je hotel mož : izročiti pobegli zelem»oki dami. Ženska je stala v trenutku Rollandove aretacije samo par gavsčmo. Sel«* ko j<« stopil .Julij Pauli prag hiše in sta ira mati in oče objela, sta ver- . , . . ..... ; i i .*..„.. korakov od njega m ie izgini- Jela, da njtin četrti sin se živi. , . . . . . . »> , - , ... , .. - Na kakor i>i se udiia v zemljo. J o tridesetih letih Jima je' zopet zasijal žarek družinske >ieče. , ... , . ne more ninee povedati. \ zmešnjavi, ki je nastala po Oddnlrala je v sivem avtomobilu. Kje se je vozilo izgubilo. Tudi sina je -videnje silil > razveselilo. Po kratkem bivanju v domovini se je odpeljal v indijo, odkoder bo zdaj pripeljal domov ženo in otrok-J m se naselili v domovini ter pripravil očWu in materi vsaj nekaj srečnih let. ki >o jima morda s<» namenjena po tolikih razočaranjih in izgubah v živ-ijenju. ZELENOOKA VOHUNKA Francoski prot i vohunsk i u-rad jf- razposlal te dni vsem svojim agentom sirom države okrožnico, ki opozarja na pojav lepe zelenooke mlade dame, ki so jo že dalj časa opazovali zaradi vohunskih malii-nacij in je zdaj izginila brez sledu. Ubežnico so začeli iskati, ko so agenti vohunskega oddelka prijeli v Toulonu dva letalska častnika. Francoska vohunska policija smatra, tla se bo razvila iz te aretacije ena največjih vohunskih a ter. Stvar je prišla na dan zaradi razsipnega življenja enega izmed oficirjev, ki je trosil nenavadno velike vsote. Preiskava je dognala, da je mladi letalec prejemal denar iz nekega tajnega fonda, ki je bil najbrež last razpletene vohunske organizacije. Glavni krivec se piše Rolland, drugi are-tiranec je njegov prijatelj. Rollanda so prijeli ravno v aretaciji letalskega oficirja, je vohu ilk a odnesla pete. Najbrž je zdaj že preko francoske meje. NEUSLIŠANA LJUBEZEN VELIK POŽAR A" belgijskem -naselju Ger-menich, ki leži tik nemške me je. -e je odigrala te dni krvavi. ljuba\ na tragedija. Neki 4*J-letni opekarniški delavce, ki je stanoval pri rudarski družini. se j«* že dalj časa zaman prizadeva! pridobiti si naklonjenost rudarjeve l21 - letne hčere. Te dni je počakal, da sta legli mati in hči k počitku. Potem " in za žgal spalnico. Po zločinu se je odpeljal s kolesom, mslednji dan pa se jo \ rnil ter se javil policiji. Po vedal je, da je izvršil zločin /aradi neuslišane ljubezni. JULIJA: .'5. Washington v Havre Conte Grande v Trst 5. Bremen v Bremen Cliauiplaiu v llavre . Be: angaria v Cherbourg: !i. 11«*x v Genoa 10. Nonnandie v llavre 11. Aquitania v Cherbourg 1<>. Europa v Bremen 17. Manhattan v llavre ]:>. M a jest ie v Cliet bourg lie de France v Havre 'SI. C«>nte di Savoia v Genoa -•>- Bremen v Bremen Kereugaria v Cherbourg -T. Cliamplalu v llavre 31. Washington v llavre Normami ie v Havre AVCIST s. 11». ].•{. 14. in. n;. 17. •ji. j i. Kn ropa v Bremen Aquitania v Cherl»ourg Bex v Genoa Maje-tie v Cherbourg I!«1 ile Franee v llavre Conte Grande «.• Trst Bremen v Bremen Manhattan v Havre Champlain v llavre Berengarin v Cherbourg Conte
  • . Champlain 7. Aquitania Furopa v .Manhattan Majestic v I fa Vet te 10. 11. 1 J. 14. 17. li». L! t. 1_'4. "J. i. v Ilavre Cherbourg v llavre \ Cherbourg Kremen v llavre »'herbonrg llavre Conte Grande v Trst Kremen v Kremcu Beretigaria v Cherbourg lie ile Franee v Havre Hex v Cciioa Washington v llavre Nonnandie v Havre t'hamplain v Havre Aqui'ania v Cherbourg Europa v Bremen V A 2 N O ZA t Nedavno je v skladiščil žita -v dolarjev pšenice in koruze. Pa Kansas City, Mo., izbruhnil požar ter uničil za dvestotisoč tudi skladišče, ki je do tal pogorelo, je veljalo par sto-tisočakov. NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem« izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lansfafn COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Safttft Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. BevW, J. Lukantcfe Cicero, J. Fabian (Chicago. Ctcen In Illinois) Jollet, Mary "Bambieh, Joseph 7r* ▼at La Salle. J. Speltcb Maseoutah. Frank Angnatfn North Chicago, Jože Zelen« KANSAS: 'JIrani. Agnes Motnlk Kansas City. Frank MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvec Steyer. J. Cene (sa Pnaa. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, MINNESOTA: Chisholm, Vrank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveieth, Louis linger, Jacob Resnia. John Slapnlk Oiraril. Anton Najrode Lorain, Louis Balant, John Kurv Se Warren. Mrs. F Racbar Youngstown. Anton Klkelj OREGON: » Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Breiovec Eioort. louig SupanfK FSrreL Jerry Okorn Forest City, Math Hnrr'n Oreensbnrg, Frank Novak Jobnstown. John Polanta Knyn, Ant. Taulelj « Loxerne, Frank Ballocb ••»" Manor. Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar j Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren ! Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Josenb Jovan I WISCONSIN: I Milwaukee. West Ailis. Frank Skak j Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loots Tanehae Diamond v Ule, Jo« Rollcb Vsak zastopnik lit* potrdila ta, katera Je prejel. raja UPRAVA "QLAS NAMO&A"