SLOVENSKI VESIMK CELOVEC TOREK 13. JUN!J 1989 Letnik XLIV. Štev. 42 (2465) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P. b. b. Markovič bo sprejel ? delegacijo ZSO/NSKS Predsednik Zveznega izvršnega sveta SFR-Jugostavije Ante Markovič bo v četrtek dopoldne v Beogradu sprejel na razgovor delegacijo koroških Slovencev. S strani ZSO se bosta razgovora udeležila predsednik dipl. inž. Feliks Wieser in tajnik dr. Marjan Sturm. Delegacija koroških Slovencev bo predsednika Markoviča v prvi vrsti informirala o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, govor pa bo tekel tudi o vlogi slovenske manjšine na Koroškem v bilateralnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Ustanovna skupščina Zeienih v LjuMjani V Mostecu v Ljubljani je bila v nedeljo ustanovna skupščina Zelenih, katere se je udeležilo več sto pripadnikov iz vse Slovenije, iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin ter delegacije iz Italije in Avstrije. Koroško so zastopali drž. posl. Flolda Harrich, dr. Sepp Bruggerter dr. Jože Messner. Na skupščini so se Zeleni Slovenije dokončno organizacijsko konstituirali, izvolili vodstveni odbor in predsedstvo ter sprejeli osnovni program. Najpomembnejši cilji na novo ustanovljenega gibanja so ekologizacija gospodarstva, konkretni projekti na naravovarstvenem področju, razvijanje zavesti, da je ekološko vprašanje tudi mednarodno vprašanje, ter da ekologija zahteva tesno sodelovanje preko meja. Gibanje Zelenih Slovenije želi postati samostojna grupacija oz. samostojen član Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. S svojimi kandidati nameravajo tudi nastopiti pri volitvah v SZDL leta 1990. Geslo novega gibanja je: „Za zeleno Slovenijo, Jugoslavijo, Evropo, za zeleni planet!" Srečanje planincev Spet so bili na vrsti naši planinci, da organizirajo Srečanje planincev Koroške, Slovenije, Trsta in Gorice. Kapelški aktivisti skupaj s Slovenskim planinskim društvom Celovec so tradicionalno prireditev v Lepeni pri Železni Kapli, ki je s tisoč in več sodelujočimi izredno uspela, odlično pripravili, (več na 4. in 5. strani). Trgovska akademija na slovenski gimnaziji! Zadnja seja Koordinacijskega odbora Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev je v prisotnosti predsednikov dipl. inž. Feliksa Wieserja in dr. Matevža Grilca pripeljala do pomembnega rezultata. Po temeljiti razpravi in široki analizi sta se obe osrednji organizaciji koroških Slovencev izrekli za predlog ministrstvu o lokaciji trgovske akademije na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Kot je znano, je ustanovi- tev javne dvojezične trgovske akademije za koroške Slovence najpomembnejši del memoranduma med avstrijsko zvezno vlado in obema osrednjima organizacijama februarja 1988, ki pa ga do sedaj zvezna vlada še ni izpolnila. Poleg sklepa o lokaciji javne trgovske akademije je Koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij dodatno sklenil, da se v najkrajšem času formira strokovni organ, sestavljen iz slo- venskih profesorjev, ki učijo na obstoječih trgovskih akademijah v Celovcu, Beljaku in Velikovcu, ter drugih strokovnjakov iz vrst slovenske narodne skupnosti, ki bi začel s potrebnimi pripravami za ustanovitev nove trgovske akademije. Kot je „Slovenski vestnik" že poročal v svoji prejšnji številki, je bila ustanovitev trgovske akademije tudi na dnevnem redu zasedanja šolske komisije na Dunaju, v okviru katere je njen pred- sednik dr. Kirchberger člane seznanil, da je ministrstvo za pouk, umetnost in šport načelno pripravljeno za ustanovitev akademije. Razen političnih zastopnikov FPO in SPO, ki nista imela pooblastil svojih (koroških) strank za dokončno stališče, so se vsi ostali člani komisije izrekli za čimprejšnjo določitev lokacije s strani osrednjih slovenskih organizacij, tako da bi akademija začela delovati s pričetkom šolskega leta 1990/91. PREBERITE 2 Prof.Veiter: „Antistowenisches Regierungs- programm" 3 „Doberdan Koroška": Ocena slovenskih tv-oddaj 5 Koroška v zrcalu 6 Vestnikov roman: Za dolar človečnosti 7 Televizijski in radijski spored 8 Finale v nogometu: Bilčovs se je rešil Šmihel pred izpadom Jubilej na Radišah Na Radišah so v nedeljo slavili 10-letnico tamkajšnjega kulturnega doma. V obširnem sporedu je sodelovalo razveseljivo veliko število otrok in mladine, kar slovenskemu kulturnemu razvoju na Radišah obeta lepo prihodnost. Poleg domačinov pa so nastopili tudi pevski zbori sosednjih društev. O jubileju na Radišah obširno poročamo na 4. strani. Waldheimove slike v prostorih koroške deželne vlade... Le dva dni po svoji zaprisegi kot koroški deželni glavar pred zveznim predsednikom dr. Kurtom Waldhei-mom se mu je dr. Jorg Haider zahvalil na svoj način; „uka-zal" je, naj takoj v vseh uradnih prostorih deželne vlade na Arnulfplatzu 1 obesijo slike zveznega predsednika. To dejanje je Haider sporočil javnosti na svoji prvi uradni tiskovni konferenci v vlogi novega koroškega deželnega glavarja in pri tem tudi ni pozabil nase: napovedal je namreč, da njegova slika - kot to predvideva zakon - ne bo visela v koroških šolah. Predlagal bo celo spremembno zakona v tem smislu, da bo odslej v vsaki šoli obešen koroški grb s tekstom koroške himne. Ali je pri himni mislil tudi na neuradno četrto kitico, javnosti še ni povedal, razmišljal pa je, da bi bila himna v obeh jezikih. Na tiskovni konferenci pa tudi ni pozabil na koroške Slovence: ponovno je trdil, toda bolj diferencirano, da so slovenska kulturna društva dobila „33 odstotkov deželnih sredstev za razvoj kulture in za ohranjanje narodnih šeg in navad" in s tem indirektno priznal, da gre pri tem samo za minimalno od več večjih postavk celotnega deželnega kulturnega proračuna! Ta/nik SPZ dr. Janko Ma/ie s/ razgovoru z deiegaci/o ZSKD /z Prsta Obisk iz Trsta pri SPZ Vahito ^ Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov, ki bo v nedeljo, dne 25. junija 1989 ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci. Srečali se bomo vsi bivši partizani, aktivisti in demokrati treh dežel, Slovenije, Italije in Avstrije. Ker je letošnja proslava posebnega pomena, se je bodo udeležili tudi visoki predstavniki borčevskih organizacij s področja Alpe-Jadran ter predstavnik Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora z Dunaja. Poleg govorov bo tudi kulturni spored. Za popestritev bo igrala godba na pihala iz Šmihela. Podpredsednica Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta Mirjan Mikol in članica predsedstva Damjana Ota sta v torek obiskali Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu. Obisk je sodil v krog v rednih stikov obeh zamejskih kulturnih organizacij, ki že vsa povojna leta sodelujeta na raznih področjih kulture Slovencev v Italiji in na Koroškem. Predstavnici ZSKD je sprejel tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, s katerim so skupaj pregledali možnosti za izvedbo nekaterih skupnih akcij v bližji prihodnosti. Tako bodo septembra letos spet pripravili mladinski seminar, na katerega bodo poleg mladine s Koroške in Tržaške povabili tudi predstavnike Zveze socialistične mladine Slovenije. Na tem seminarju bodo obravna- vali več tem, med drugim tudi pereče vprašanje stagnacije oz. nezainteresiranosti mladine do narodnostnega dela; govorili pa bodo tudi o mene-žerstvu v kulturnem delu. Nadalje so se dogovorili, da bo SPZ povabila na Koroško njihove animatorke za otroke v vrtcih in ljudskih šolah; te bodo slovenskim otrokom pokazale razne igre. Pregledali bodo tudi možnosti za povezavo ene izmed koroških ljudskih šol s podobno šolo na Tržaškem, napravili pa naj bi tudi primerjavo slovenskega šolstva na Tržaškem s šolsko prakso na Koroškem in v Istri. Po razgovoru na SPZ je tajnik dr. Malle predstavnici iz Trsta spremljal še na ogled Mladinskega doma v Celovcu, Kulturnega doma na Radišah, ter dvojezičnega otroškega vrtca v Škofičah. „Antis!owenisches Regierungsprogramm" Der dekanate Vd/kerrecTn/er Ero/. Dr. EkeoJor Vc/tcr n/mrnf/n e/nem Ecitrag/ar Jas Magazin „Earopa Etkn/ca " aas/akr/ick za Jer vort E// /VaiJer aicJcr in.s po/itAcke -Špici gckracktcn IFindi.sckcn-77;eoric Sfe/tang. Er kr/ngf Jake/ zam Aa.sJrack, da/i /VaiJcr.s Jie.skezag/icke Aa/?e-rangcn a/s Kamp/an.sage ar; J/c s/otvenAcke Prr/Esgrappc in Karmen za rrerten simi a mi sprickt in ciiesern Za.sam-rncnimng von einern ,,ann.siotveniseken Pegierangspro-gramm. Ero/. Vckcr/kkrt/n^c/ncnt EckragantcranJcren; aa^. „Der neue Landeshaupt-mann von Karnten, Dr. Jorg Haider von der FPČ (Frei-heitliche Partei Oster-reichs), der schon oft durch seine antislowenischen At-tacken in Erscheinung ge-treten ist - er stammt aus Oberosterreich - hat in sei-ner Regierungserkiarung vom 30. Mai 1989 ein anti-slowenisches Regierungsprogramm verkundet und insbesondere die VVindi-schen-Theorie, die schon lange als uberhott galt, da bei der letzten Votkszah-lung von 1981 fast keine Personen mit „windischer" Umgangssprache mehr ge-zahlt vvurden, wieder ins politische Spiel gebracht und behauptet, daB jene Karntner, die sich zum „windischen Dialekt" be-kennen, keine S)owenen seien, vielmehr sich zum deutschen Volk bekennen, vvahrend die Verfechter des Existenz einer sloweni-schen Sprache radikalen Ideologien anhingen, die unter dem Deckmantel der VVissenschaftlichkeit zwi-schen Mehrheit und Min-derheit Zvvietracht saen wollten. Gegen die Slowe-nen kundigte Haider eine unnachgiebige Konfronta-tion an. Die Erklarungen Haiders wurden, wie auch die „Presse" in ihrer Ausgabe vom 31. 5. 1989 kommen-tierte, als Kampfansage an die Existenz einer sloweni-schen Volksgruppe in Karnten gevvertet, die ali das Po-sitive an der Regierungserkiarung (Ausbau von Bur- Prof. dr. Titeodor Peiter gerrechten und mehr De-mokratie) vvieder zunichte-machte. Der „Kurier" vom 31. 5. 1989 verteidigte hirt-gegen die VVindischen-Theorie Haiders mit der re-daktionetlen Erklarung, der Ausdruck „Windisch" kom-me von „abwenden", was eine eklatante Fehlmeinung ist (ursprunglich hieBen auf Deutsch alte Slowenen Windische, was von dem Ausdruck „Veneter" stammt, erst mit Martin VVutte, einem fuhrenden nationalsozialistischen Hi-storiker, wurde der Ausdruck „Windische" mit ..deutschfreundliche Sto-wenen" identifiziert und ein „Volk aus der Retorte" ge-schaffen, um die Minderheit zu dezimieren, wie Haider das jetzt, unterstutzt vom „Kurier", wieder lebendig machen will. Von maBgebender slo-wenischer Seite vvurden Haiders Aufrufe zum Kampf gegen die Stovvenen nach-haltig kritisiert, dies auch mit Hinvveis auf den Ende Mai 1989 auch in Buchform erschienenen Bericht der osterreichischen Rektoren-konferenz zur Lage und den Perspektiven der Volks-gruppen in čsterreich, wel-cher fur einen (diskriminie-renden) Begriff „windische Sprache" oder „windischer Dialekt" keinen Raum laBt." Čc kočc.s /ra/ vc//at/, /e pontemkna prAotno^t v aa/vaz-ac/icat mcJt/a. 7a/ro prav/ voJ/a aa/v/rvega av.s/rpsAcga ntedi/n, gcacra/a; /ntcnJant A v.s/r//^kc raJ/otc/cv/z;/c EkaJJaa^ EoJgor.sk/. -S' /o agotov/tvt/o a/ vaato podčrta/, Ja or/ 2. aprr/a 79E9 tar// OPEac/ra/ večpr/.speva /r Jo.sto-/aastva, /Jent/tct/ /a a.s/rezae;aa razvo/a av.str;/^k/k aaror/a//; skapno.st/. /zposrav;'/ /e - atorr/a cc/o nekotc -prer/v.sera tar// o.saovao /;7ozo///o vor/;7aega v/o/a v aač/ /aa.sovao- ;ncJ;/sk/ Jrazk/ /er feata a.strezao aa/vao zaap/p'vo.srpara/rz/raae ata.sov/;epakkkc - v Jrnžk/ vr7/a /a aaprer/a/e .sa/ao tAt/, k/ /ata .s vo/e rer/ao mesto aa te/e-v/zt/.sPeta e/rraaa. /a po.srer/ao tore/ tar// t/st/ (povpreča/ g/er/a/ec, /roazaraeat.../, /r/pos/ra.sa /rar na/ko// a.strezat/ po.srer/ovraa'/a /r/ea/oat a// s/er//t/ aa/razaa/at or/eatae//-.s/r/at .sraerrar ara. E)o&ote/ettt, 20. stoletje - obdobje začetkov informacijske družbe in masovne komunikacije -je torej dohitelo tudi slovensko manjšino. 2. aprila smo na Koroškem dobili prvo slovensko stalno tedensko televizijsko oddajo. Dobro. Za novo ovrednotenje slovenščine kot enakopravnega televizijskega jezikovnega medija v Avstriji je bilo že skrajni čas. Medtem ko je 'očetovstvo' manjšinske televizije v preteklih mesecih prekomerno zaposlovalo tako politike kot publiciste (s predajo nagrade je krona zaenkrat pripadla Podgorskemu in ORF), je razprava o manjšinskih televizijskih oddajah v javnosti skoraj zamrla. Po dobrih dveh mesecih pa bo tudi zanjo skrajni čas. Za oceno smo si ogledali dosedanji izbor slovenskih, hrvaških in zdomskih televizijskih oddaj,kijih je oddajal ORF. Jedro oddaj so informacijski, zabavni, kulturni in športni prispevki. Kratkemu dvojezičnemu pozdravu sledi pesem, nato hiter pregled posameznih prispevkov oddaje (v nemščini). Dosedanja težišča 'celovških' oddaj so v pretežni meri sestavljali folkloristični prispevki: prikazovanje domačih običajev (kako pečemo potico, postavljanje mlaja, skupino predic, štehvanje, ipd.) ter domače pesmi. Pri prispevkih o kulturi velja izpostaviti prispevka o slovenskem amaterskem gledališču in o upadanju slovenske jezikovne kulture. Kot negativen primer ne le kulturne reportaže je treba omeniti prispevek iz prve oddaje (M. Bogataj o slovenski kulturni problematiki). Sporočilo gledalcem: naša uboga kultura trpi zaradi političnih in organizacijskih problemov; kakšni so le-ti, zakaj so nastali, kako jih lahko rešimo, a naposled tudi kraj in čas in namen priredi- tve in publike, ki ju je istočasno kazala kamera - vse to je ostalo neomenjeno, čeprav je osnovno vodilo vsakega novinarja, da pove, kaj se je kdaj in kje dogodilo, in da poteši radovednost publike, mora povedati tudi kako in zakaj. Bolj zabavne narave je bil v taisti prvi oddaji prispevek o plavalnem tečaju plajberških žena v celovškem kopališču. Pravi humorist je kajpada v sedanjih manjšinsko-politič-no hudih časih zaznal tudi politično psihološko sporočilo: voda nam stoji do grla, torej naučimo se plavat...! Hrvati prednjačijo... Medtem ko so bili Hrvati na Gradiščanskem že v prvi odaji soočeni s politično-informativnimi temami -dvojezičnost in uradni jezik, drugič pa dvojezičnost in topografski napisi -, uredniki slovenskega oddelka radiotelevizije pri politično perečih temah zaenkrat oklevajo. Slovenski prispevki o dvojezičnosti so bili omejeni na predstavitev naših privatnih dvojezičnih vrtcev (uravnoteženo: Naš otrok, Mohorjeva; Šentprimož, SŠD) ter na Thaddaus Podgorski, gene-ra/n/ intendant ORF Predsednik ORF-keralor/ja S/egbed Mefe/ko /n genera/n/ /niendanM vsir/jske radio ieie^iz/je dr. 7eddy Podgorsky na predsfayifw prt/e ieiesr/zi/ske odda/e s/ s/o ženščin/ s/ Ce/ovco. napačno pa M bilo zapostavljati zavedne angažirane Slovence!" aktualno' poročilo o nastajajoči privatni dvojezični ljudski šoli v Celovcu. Hrvati imajo tudi bolj obširno tedensko dokumentacijo o svojih društvenih prireditvah. Hrvati so pred Slovenci tudi pri radiu: že nekaj let imajo (izven svojih rednih oddaj) dnevno tri minute poročil v hrvaščini pri opoldanskih deželnih poročilih. Na Koroškem to menda ne gre... Programska shema je tako pri slovenskem in hrvaškem kakor tudi pri zdomskem uredniškem oddelku manjšinskih oddaj videti enaka. Razlike se pojavljajo predvsem v izboru tem, dostikrat tudi v konkretni realizaciji zasnovanih oddaj. Hrvatom se pozna, da imajo veliko število mladih in kulturnopolitično angažiranih sodelavcev, in verjetno ima pozitivne posledice tudi geografska bližina Dunaja. Komu so oddaje namenjene? Folklorni glasbeni prispevki - od tamburic, slovenskih vaških fantov pa do trebušnega plesa - imajo v oddajah svoje stalno mesto. Pri zdomskih oddajah jih je še več, saj je treba v enaki meri zadovoljiti pričakovanja tako turških kakor jugoslovanskih gledalcev. Helmut Kletzan-der, vodja uredništva oddaje „Hcimat, fremde Heimat", je eden izmed tistih novinarjev v ORF, kije od radia presedlal na televizijo. S svojimi tozadevnimi izkušnjami je v pripravah za televizijske oddaje pomagal in svetoval hrvaškemu in slovenskemu oddelku. Pred letom, takoje dejal v pogovoru o nastanku koncepta novih oddaj, je tudi sam še mislil na informacijski magazin. Vendar so se v teku razprav izluščila naslednja, zdaj veljavna težišča: domovina, domotožje, odpravljanje nesporazumov, integra- ctja ipd. Oddaje so namenjene povprečnemu tujemu delojemalcu in njegovi družini (skupino cenijo na dobrih 200.000), njegovim željam po kulturni in folklorni konzu-maciji. Po mnenju urednikov njihova publika aktualne vesti samoumevno konzumira že iz drugih virov, preveliko napenjanje političnih in socialnih tem pa jo naj ne bi nagovarjalo v taki meri. Brez dvoma tudi odgovornih ljudi v ORF ne, da ne govorimo o predstavah nekaterih strankarskih politikov. Urejevanje zdomske oddaje je torej tudi neke vrste taktična spretnost, ki ni vsakomur dana. Mirko Bogataj pa je v pogovoru s predstavniki Slovenske prosvetne zveze dejal, da so televizijski prispevki slovenskega oddelka usmerjeni v periferijo, tja, kamor organizacije in slovenski listi že dolgo ne sežejo več. S tem je kajpada razumljivo, da je vsebina oddaj bolj podobna dolgoletni folkloristično-kmečko-informativni seriji ORF 'Land und Leute', kot pa predstavam in pričakovanjem drugih delov slovenske publike. Vzorno je sicer upoštevati tisti del narodne skupnosti, ki je že zelo odtujen: napačno pa bi bilo ob tem zapostavljati zavedni, angažirani in v vseh mogočih ozirih osveščeni del. Na kakšen način bo slovenska televizija „sovplivala na politično, gospodarsko in kulturno ozračje na Koroškem" (Bogataj), bo pokazalo naslednje ItAo, ko bo čas oddaj znašal 30 minut in bo s tem omogočen širši okvir. Vsebina zadnjih oddaj zbuja upanje, da se uredniki in sodelavci slovenskih tv-oddaj v bodoče ne bodo zadovoljili s folklornimi prispevki, posnetki pripovedovanja pravljic ter z montažami slik, ki so jih izbrali brez vsakega koncepta. ..Zagrabili" so končno tudi za nekaj vročih želez in s tem dokazali, da so tudi sposobni kritičnega pristopa do aktualnih dogajanj, mimo katerih tudi „Dober dan, Koroška", ne more in ne sme. Spremenjeno politično stanje na Koroškem tudi nakazuje, da se bodo v slovenskem oddelku še bolj sprostili in s tem približali pričakovanjem kritične slovenske publike. Kvantiteta-kvaliteta Ob koncu se še enkrat povrnimo k izreku o važnosti 'prezence'. Nikomur do zdaj še ni prišlo na um, da bi zanikal pomen, ki ga tv-oddaje lahko (dodatno) imajo za manjšinske jezike. Nihče do zdaj tudi še ni trdil, da so manjšinski radijski sporedi odveč, pa čeprav ni malo ljudi, ki so (subjektivno) mnenja, da so te zadeve včasih -vsaj po načinu realizacije ali po vsebinskih težiščih - krat-komalo zanič. Da ne bo nesporazumov ali napačne zamere: prisotnost je kvantitativna kategorija, 'realizacija' pa kvalitativna. Prav je, da imamo 'slovensko televizijo', vendar zaradi atributa 'slovenska' ni treba kislo molčati, če vsebina vrsto gledalcev še ni prepričala. Saj je bila vendar ustanovljena za svoje gledalce. Sama njena ustanovitev zaenkrat tudi še ni povod za neizmerno veselje - neizpolnjenih je še toliko drugih želja in potreb. Razprava o medijih naj bi bila zaželena. Svoboda mišljenja je prvi pogoj za pluralistično medijsko politiko. Ne moremo je prepovedati s političnimi izjavami, kot bi to hoteli nekateri počenjati tudi pri nas. Namen kritike je, da izziva. Njena upravičenost ne more biti sporna Razprava lahko teče samo o utemeljenosti in načinu realizacije. V tem smislu: „Dober dan, Koroška". BC f ur S