St. 39. V Gorici, 27. septembra 1878 „SoLa" izhaja vsak petek in velja 3 post* prejemana ali t Gorici na doo po&iljana: Vse leto.....f. 4,50 Pol leta.....,. i>.30 Cewt leu . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako i>ri .,f0- tUnicah" se pla&uje za tiavadnu tristop- a* vrato t 8 kr. e« «• tiska 1 krat Za ve(t irk* po pro*toru. SOČA Tedaj VU1. ^ameznc Stevilke se dobivajo pa . Jov v Gorici v tobukaraici v go- .-ski ul.'ci blizo „treh kron". in ua stareni trgu.— v Trstu r tobakarni- ci „Via dolla cascrma 60". Doj.isi in nnroCnina naj se blagovo-Ijno poSiliajo urednietvu „Sofie" vGorici Via del Municipio v Kalistrovi hiii IILnadstr. Rckcpisi se na wacajoj dopisi naj 80 blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepr«moiuira it narocntna raiza, ako ae oglaie pri urednilttu. tilasilo slovenskega poIitiSnega druStva goriSkcga za brambo narodnUi pravic. P. 11. naroniikom. Tretje dptrth'ljt* je pri konci, a uiiio^o imrodnikov se vpduo zaustaja s plaeilom uann-iiine t«*r na* tako hpratlja v lu'ViVnu* zadrege. Saj Kino v«Midat\u>.t» vW'krat prav nujno potidarjali, da smo pogodbeno ve/ani, vae stro*ki» za lUt sproti oil nu-sota do mr-seia phuevati, da jc tedaj iicobhodiio po-trebno, da nam tudi tiarot-uiiia ri'dmi do-haja. Ker je mod /annulniki mno^o lacili naroinikov, kateri so o svojem eaMt pis-meno obljubili. da bodo nat'oritino mod le-tom placali, eesar pa fte niso storili, opro-frtujemo se a tern, priporocati jtui prav pri-jazno, naj *koro spolnijo svojo obljubo. Priltodnjie bonio v«*e /.amudnike / rttdeeim zitamenjein na ariresi opo/.onli na doln, ker je tuogoce, da je kedo v dvoimi, ali je uze naroditino plaeal, ali ne. Zanasuino se, da ue ostane na* po/iv $;las upijoeega v pu>cavi. OpiavnKtvo „Hoce." Slovensko renegatstvo. Ce se hofc stanje slov. naroda v kratkem ozna-citi, oznaft se & par besedatnt: na Sloveuskem je renegatstvo hvalevr«dtio, domuljubje palupovo. Zalcstno je to stanje Jjudstva, in dtiavi, v katerej se to pri-godi,, to gotovo ne hodi v taut, PoNSuil, kamor pogledamo; §e najderoo stari ka-rakterisukon za domoljubje: ..doaioljubje ne pozna stopinj, kdor mfcaj odbija, odbil je v.se.J Pti nas je narobe ia domeljubje, koje ima priziianje zvuhuj slo-Tenskih mej na Duaaji in drugod ua NemAkcsa. obstoji t tern, da fee kohkor mogo^P Ijudstvu kvara dvU. To ozna&nje sicer na glavi stojt in s kurjimi ufr>i v j»vet gleda, ail ipak jc to neumno domoljubje siukctjoni-rano. Sloveuci si.o malt narod in diiavuiki na^ uik-dar ne jcraSjejo v pofttev kot vejico Slovanstva; ne mislijo, da sino i o jfdnej strani na dolgej meji Hr-vatom roeja^i, da'&mo Je^lko^lovno in drugate tako i ejimi zvezant, da razl ka mej nami nij v<0a, kakor raziika jedne va»i wl druge. Ker smo tako majiini, bote nas nem^ki uniformirati. ker pravosocijf in v>e javno in ptivatno iivljenje jc potcm lozt? duii z l)u-naja do jadnjanskega uwrja. Kulturne b-zrye nasa vlada sprvlje gotovo nt ma v (Jsi-lu, te t'jl.ko na to gleda, da se pn naa kdor m»go6» nemth; ampak njtj jp v prvem pogledu na tein, da se neuiski njjii'onim'a in tako pot ogiaji pravo^odnomu in drugetna du. a-par.it u. Ekscelenca Stremayr nrj msu:n:ipz. on prav d.»-bro sprevida, da ljua>ka sola tako, kakor na r^.nva skem osnovana, ne more otuika%atu ampak mora ua-robe Ijadi se le prav zarobljati; aliv svrho nwnske-ga uniformiranja proklelo dobro «luzi. Zaradi U-ga dobiva pri nas svak renrgat spriOevalo, da je m»l. kakor bi moral biti. Na§.» renegatst\ro seveda musli^ da je s tem dobilo pohvalo za to, kur v zmislu kulturne misije dela. To pa nij tako. NaSe vlade s;i parkrat po rentgutih, katere so visoko gori k sd>t povzdignile in jih kasnoje po vodilu: zamorec, ti si svojo doizuost storil, zamorec ti zamoreS iti, kakor izieto limono stiau vrgie, pokazale, kako o VSh renc-gatih mislijo. Za postre&eke jih ima, ki vladi pot pripravljati pomagajo, da bo nem»ka razsodba scasoma lakko brez za^jeuja slavnega §. 19 drz\ osn. postave hodila iz Sloveuskega v Gradec in od tarn na Dimaj in da se tarn celo ne bo treba ozirati na to, da imajo Yiije sodnije slovenskega jezika vsaj nekaj zmo^ne vo-tante. — Jaz nikdar nijsem in ne bom verjel, da je na§im vladaui kaj na tem le«e5e, da se Slovenstvo kultlvir*; df W $ oiio, jpomagah bi oa§ej iitcraturi kakor »;.», in goto\o »<• bi, m» gjeth' dni/i'ga, kar ttn-z zi>i:ja g. iUt. pravdnika tii v CTislajtauiji po-v.si.iii \w Mia-m, - - tako nVgmalumi gledahs kako se. dati /a k:li :-i»i i/pu.lriva. r.iifuriiiii-aiijf ji» gl.ivnastvar ; ft« narud ziav.-n iu'iiuumi o-laja uupruni svojim sosi'dom, ki pii^taj.ijii, m> j»|i;de M.'vila, po omiki mocm'jsi in g.i piiti'm ti Mts.'tli bre/ veliei'g.t uapora gmotiiD dr. /.ijo <»j» tla ter tuu vsega, kar potiebuje pi-odnj.ijo in ;m s-ii-diijif lintjedotiiajo, da pnde iiurodovo pohestvo i:a i»)i»'ii dia/be, kaj de"/ Sloven>ke dezele «o toliko l-pe. ua bi .-.koda lido, ko hi v njih k.iko dmgo, nego lwU i/vidjiMio ljuditvo gospo«lanlo. Topljico, ru-duMAa, lep.ii viimgradi, veOja po.sestva so u/e v tiijih rokah, pna^i u/it pndemo dalje in uuiforiuiran SIo-\enee. bo duller za dmnarja, lilupea v tem lepem koau zemlje! TYga vsega nafte, renegatstvo ne sprevida. Kakor uorci, ki le jedno uezdravo misel gojijo, gojijo ti imfti reiu'gati mihli: ustavoveren, liberal, kultura. In tako delajo na to, da /aluhtua ta neu^ka kultura hlov. narod Kpravlja na bobeti ginotuo in duSevito in to mora vsacega, ki dobro avujfiuu ljud.stvu zeli, speCi, ker 4a-lohtno je, It ima na* narod le uto inteligentnilt Ijudij, kojini ho se mo/gtuii tako ponorili. I'rav nori Ijudjc ko to in to nam ne dela caati. Je lahko mogoee po tern, da ho o nas sodi: IjuJstvo, ki tako norce, ki tujstvu uavduSuno pot v »vojt dezele pripravljajo, rodi, res nij druzega vreduo, nego da se nemSki uniformira ter - kultivira. Mej.temi renegatirazloCujem dvojnc;*)renpgate ua hlov, iStajeiskem in ri'nrgate na slov. Kraujskctn. Na i5tajei>kem je bilo nekdaj renegatstvo tako nav-duseuo za Nemstvo, kakor zdaj De2iiiar. na Kranjskem. V tem navduSenju pa se nij upalo celo zapustiti do-inacih tal, reklo je, da je tudi $>lov. rojaStvo. PoLasi je pa posulo jak.si in vrglo je se to malo cunjo do-niacije strait in postavilo se jecelo na nemsko staliSce in o »lov. roja.»ivu necc kaj vedeti. Ti renegati, zdaj, ko imajo po nu^tih in trgih mofi v rokah, ti, katcri v.0 po^teuo svojo ulogo izigiali ter pomagali, da sose povsod straw UWimc nen^ke kolouije po^tavile v obrtu m ttgovim, tt zdaj slov. domoljubju pravijo: pomirhno se, to.e:/dt»j ko si domaciu na tleh, ti podajam roko v spravo, to je, imruo lezi in ne gani t>e. To jc na slov. Ltajer»kuin. ,tJer NeiuAtvo lazej navaliva v na§e kraje, lazej »e zgodilo. Alt zgodilo se je. Sicer ustaja tu v domaciuth, ki vidijo, da tistt Nemci, katere so sami piiklicali v do2elo, zdaj fitroko po^edajo za mizo, tnalo pamet; zac»iijajo Neuiccn hrbet ubt acati in domaCin-s»tvo i'govati; Bog duj, da bi to zdravo niisljeujc vefi h> MriJo : a:i trdi Neutci mofinov uze po zastopih v na»ih tigiii in -riv^tih r.a tlov. Stajerskem vladajo in \ia>ih uz.> jir.iviju domacinom; zamorec, dolznost 8i stonl. odju.ivi j,e. Na K.a!!j>kem st; se pravo Nemstvo nc upa glas-no na wan. ui>i norci renegati li» uj»ij.*jo: v-?e i.einski!-A.i pri'ai: ta-ii tu ht.mje, kakor na s-Iov. Stajci'skem. Iv»a«jsKi f!.:ivt:u:c, ue tako i/postavljen Numcn. kakor biowa na Ltgerju. se bolj varnega culi, nij agilen, ne dosti liUru ; kratij^keiuu Stovuucu se moije ger-manizaeije ne sega do u.^t, nij ma Se treba i-lavati. A*i pride v to slanje, ako ga kranjsko reiiegatstvo, ki uze javno s»voje barve svetu razpo.itavlja, ne bo u-Oilo. da bo uprezen na te noree. S) res norci ti Ijuilje, ki v jedao mer gouijo: ^kultura*', „nem§ka kultura," nepazeCi zraven, data kultura spravlja laatui ;iivflj na berasko palico; ali nij.so sami, mogocin porn H-nik jih podpira in tako podpira, da njihovo renegatstvo dobiva krteec zaslug, posteno domoljubje pa bico in zaradi tega se ne smejo prezirati. Xa slov, Kranjsikem ima tujstvo, renegatstvo v mestih in trgib Se malo tal; v te pozicije pa rije, ker te pozicije so vazue, preva^ne, to uvidevajo ti ljudje v jasnih trenoikih. Dobro bi bilo, ko bi to tudi nasi uvidevali. Prevec gotove se slov. Kranjci midijo, in nijso zaradi tega toliko oprozni; CeS.nafi trzan mcKtjan fie nonriki no zim in So lepo sbvenBki gt.voii. To je tudi pred 30 leti na bIov. Stajerskem Bioril, — zdaj domaci jezik hudo lomi. Res je, bIov. kniet na Kranjskem in Stajerskem je mo2, ali celor-ganizem smo, ('* smo doth* priSli, ko se bo Dczmaaov p.itrijotizem v uori^nico zaprl, kamor po vsej pra-viei slifti. Vecino v dei. zboru jo renegatstvo laid prido-bilo. Kako, to ne sincmo m/.kladati. To bo dobra sola zn kranjske Slovenie, to jih bo bodrilo id pi'l-hodiijic bo druga pela. Kranjski Sloven jo ponoson mo^. kakor njegove lepe gor6, peklo ga bo, da go-spodiije tujstvo po renegatstvu v defc. aboru; zgubll bo Cut gotovosti in to ga bo klicalo na delo, katero renegatstvo prej zadusi nego doipo na stallSce, katero zavzima na slov. Stajerskem. 8-*c. , •) Ami poznamo tudi tretje: Lahone, ki so skoro io b»jii, vsled Cesar bo prar, da jih prilifino popiiemo. Op, U?s4, Deielni zbor goriftki. IV. seja dne 20. Hept. ob 5. url popoldne. Po-trdi He zapisnik poprejSnje seje. Benardelli je pismeno naznanil, da je dancs zadrzan. Mnogo peticij se Iz-rodi peticij skein u in pravnemu odseku. Predsedtiik naznani dva predloga, kateraje podal poslanec Pagliaruzzi. Po prvem se namerava prena-rediti §.31. obcinakega reda od 7. aprila 1804 v tem zm'slu, da bi morula imeti vsaka zupanija svojega po dezcluem odboru potrjenega tajnlka. Drugi predlog pa meri na to, da se cesta po NediSki dolini od Ko-barida skozi Robifi do ital. mejc vvrsti med skladovne. Oba predloga prideta na dnevni red [prihoduje seje. Poslanec PovSe bere sledeco interpelacijo do vis. vlade: Visoko c. k. finanfino ministerstvo je z ukazoro od 4. marcija t. 1. St. 1702 zapobiranje zastankov na drzavnih davkih in drugih davSCinah ustauovilo sluzbo dacuih eksekutorjev, ki so v istitu uze nameSceni. Iz onega minist. ukaza razvidamo nek poseben ojster naciu pobiranja davkov, kar je toliko huje v teh uze tako revnih Casih za skoro onemoglega dav-koplarevalca. Kakor hitro je vrocena opomnica zamudniku, je odpravljen eksekucijski opomin in ako ubogi davko-plagcvajec nima toliko, da bi takoj plaial, mora takoj od tistega dne naprej plaCevati eksekucijsko davficino in sicer za prvih 7 dni po 5 kr., potem pa 7 dni po 10 kr., tako da se narase v 14 dneh 1 gl. 6 kr. C. k. davkarski urad mora pred vsaklm placilom pobrati eksekucijsko davScmo, kolikor se je nabralo od dne vrocenc opomnice naprej in je ne sine v no-benem primerljaji prizanesti. Po preteku 14 dni se uze. izvt-Si ruhez in cenitev zamudnikovega blaga. Silno veliki so stroski po tem minist. ukazu za rubez. Poleg tega tn*ba plaCati §e stroSke za oklice, prenasanje blaga itd. Pa tudi za zneske od le nekterih soldov se tako ojstro iztirjuje, tako" da so znani slucaji, da so stroski eksekucijske davSvine skoro veci, kakor pa zaostali davek. Zarad silno slabih ranogih letin je zemljiScni posestnik skoro vsak za veL od polovice svojega pre-raozeuja zadolzen. Ko pride zopet slaba letina, n. pr. letos toca in trtna bolezen, Se toliko nima, da bi si mogel kupiti kruha in razumljivo je, da tudi malih zneskov, Le tudi ne presegajo par forintov, ne more takoj po pi acati. Treba le videti in pogledati v revno koCo po varseh in takoj se je lahko prepricati o Bilni revScini. Koliko ni kmetov v naSi deLeli n. pr. pod Oavnom, v Kanalskem in po Krasu, ki celi dan trpe, pa poleg tega hudo stradajo. Ni tedaj - vedno krivda davkoplacevalca, ce ne placa takoj davScine, ampak revne letine so temu uzrok. Po tej minlsterski na-redbi se pa zeld narasia davSfiina, ter postaja uile tako skoro neznosljivo breme pnpolnoma uni^evalno; kajti po tej naredbi je primoran k tofinemu odrajto-vioji davkov, ako noCe zapasti eksekucijski qblasii in po njej silno DartsCajoiSim ekBekucijukig Ofcy^iQaw, m mm naiugodniSi in tecnejsl pfCi, zaSenSi pokladati zebreji samici, doseze, komaj 4l/2 kil., da sc omenjenfe dra-gecene koze ne placujejo po gold. 1.50, ampak le po 25 novcev ena. Todi je treba pokladati zivalicam, da se redrjo, tie sttftd plevekt in dreve* ga listja, ampak repe, ko-renin, deteije in saj enkrat na dan posevkov all ovsa. Gbkratkem atvar je dokazana, da zzive*»m, ktercga 150 doa. zajcev potrebuje. se prav lahko redi lepa kMfi.- & se racnni, da stane pica enega zajca s po-trebnlBi gfeStiwjem in prehranjenjein na dan samo rietegi L Bovea in to skew 8 raesecev, ker S« le po tent nam zamore se svojim nwsoro ali plodora kori-atHi, wfcse to ie gW. 1.20. Srednja cwta teia nje-gewga mesa z navadno ©wtnjeno klajo je 11/2 MLi oao se preda, pa se prav teSko, le po 40 mi. To fnese 60 novcev. Ge se dostavi fie, kakor je bilo rc-6eno, 25 novcev.z* koio in 15 novcev za gtioj, vdobi se cisti dobtok enega gold. Glede pa na to, da zna-Sajo atroSki 120 novcev, imamo pri vsakem ecitne tgube 20 novcev. . Dobicek toraj xajcjereje po oapravi v cellcah, ki se je tako visoko povzdigc il, je le gola slepotija. Posknsnja, ktero aera z vao ntogoco natauciiostjo do-versil, ima le to za se, da seni jaz in moida z menoj bo kateri drag! to veliko slepanjo spoznal. Ona do-kazuje koliko je verovati dau danasnji priporoeilom tadi castitih moz ali celih druStev. Ta dogodek je prav podoben onemn o ajlanta (bozjem drevesu)ronjegovej svitoprejki, kojm dubicek so pred nekaj leti ucenjaki italijanski in frauccski, kakor tudi cele akadeniije in kmetijska druStva v nebo qovidigovali, mod tern ko sem jaz na podlagi natanj-cnih skusenj popolnoma nasprotno pisal. Sedaj ni ga, da bi govurtl 0 tej stvari 1 Reja doniacib zajcev je samo za kratek cas in morda bi dala kakoSen dobictk, ie se c»e iiivalice redijo na prostrm v prinierno majbnem Stevilu na ka-kem posestvu, kjer so jlm okoluosti ugodne. Trino porofiilo losip Pipan et Comp. v Trstu its 18. septembra 1878. Zadnji pot smo po vsej pravici trdili, da Bcro-linski kougrea se bode radikaluo re§il zmeSnjav na jutroTem.—Kakor se vidi, je kongres cel6 vpraSanje se bolj zmedel in poteguil v vertinec vojne Se nove kroge.—Kedo more torej reci, kaj vse se bo zgodilo ˇ aajkrajSem, ali pa daljSem casu? Opravicen je torej pesimizem trgovca.—Kupcjja bila je.zadnja 2 mesca jako lnlacua; stoprav zdaj v septembra zacelo je nekaj dela; a narocbe iz notra-njth deiel so omejene na blizuje potrebe in tudi za notranjske domace pridelke nij pravega vprasanja iz inostranskega. Eav a.—Prodaja se pccasi; cene se nijso u2e veL'Lasa premakoile, pa so trdne. Fine soite posebno Ceylon so cel6 na Anglezkeiu dra^e, nego tukaj, vsled Cesar vtfgnejo tudi tukaj uorasti. Kava Bio v«lja denes f. 86 do f. 96.—Santos f. 95 do f. 105.—St. Domingo f. 95 do f. 100. Java f. 112 do f. 130, Malabar nativo f. 106 do f. 118.—Ctylon plant, f. 128 do f. 152.—Perl f. 156 do f. 158. Moka f. 122 do 132. i sladka Skorja f. 68, nageljuovi cvetiCi f. 180, poper f. 44 do f. 46. Olj e.—Po nespremenjenih, precej nizkih cenab; tndi nij misliti, da bi tako Intro kaj poskoCtlo.— Je-dilno olje Lecce od f. 52 do f. 60.,—namizuo Monte St. Angelo f. 70 do f. 80; na^fiuejSe francosko Aix f. 82 do f. 83. kutonovo I. veiste oblezauo f. 50. — II. vrste v orig. sodih f. 46.,—Jaueno f. 45. Sadje.—Novo sadje je krasuo, pa tudi ceneje od lansktrga prav slabt-gu, tazun iozi6ev, ki so se slabG obuesli v vsakem ubziru, vsled Cesar tirjajo la* stuiki za srednje uovu blago po f. 16 do f. 17, 1U0 K.o Fige, opaSa in roziue vse to sadje je tako lepo in okusuo letos, da uze mnugo let nij bilo tacega na trgu. Maudlji so letos za polovico ceueji od laui. — Kupcya se sadjem je zdaj Se precej veiika. Kuzici atari I. vrste f. lll/g d« f. 12,—fige V veucih iiuvo f. 19.,—v sudih puijebKe (. 16.,—Siniriiike v skatljah Sultan I. f. 40 do t*. 45., — maua& sladki f. 86 do t 30.—roziue I. f. 32 do f. 36.—II. f. 28 do 30.,— evebe Crne f. 17.,—rndrte f. 19, — opaSa iz Sicilije L 24.,—iz Levante f. I8V2 do f. 21.,—Liinoni f. 10 —f. 12 zaboj. Bi2a—cene so nie vefc casa enaka; kupcija v tern blagtt je mlabova.—Italijanski fit velja od ft'. I9I/2 do L 24.—Kaugvon I. f. 18, II. f. 17. Mast in Speh.—Speh sopet nekoliko porastel posebno debel, katerega pnmanjkuje.—Mast nij spie* nienila c.-ue in je zdaj resuicuo se spehom enaka v ceni.—Spi*h v zabojib debel od 12 do 14 kosov f. 49 do f. 51—po 17—19 kosov f. 46..—mast Baucroft I. f. 52.,—Wilcox I. f. 51.,-loj i. 48 do f. 50. Petrolij —po cuui; motda ne bode letos na-tadnega skakanja cene, saj dodecembra; v dectmbm pa vtegne kaj porasti zarad povisanja carine in vsled tega mocnih naroceb. Petrolij vsodih f. I4I/2; zaok-tober november, in december f. 151/2- DomaCi pridelki. — Fizcla in sahih sliv je letos polno povsod, zato pa &e oba pridelka moLno ponujaia, in so jima cena printerno nuke. — DomaCe maslo in domati sir tudi nijmata pravega knpa, ker inostransko blago tlaci kupf Ijo.—^iol enhrenec (koks) se prodaja tu po f. 12i/2, bel po f. 11 do f. lltyg, rudeC bobinec f. lll/2, mandolov f. lH/2 rudeC nava-den f. 93/4,—temeu rod»-ft f. 9.T—rumen f- 9.,—por-celaniek ali kanarCek f. 121/^ zelen t 10 do f. 10l/2t mesan f. 8l/2v—maslo I. vrste f. 83 do f. 90; kouo-plje f. 30., — proho belo f. 12., — navadne suhe slive f, 8V2, brdske goriSke olupljene slive f. 32 do f. 33. Vse te cene raznmejo se za 100 K.o v tuk. magazi-nah.—* 2ita—je letos povsod Se precej, zatorej so cene srednje; notranje dezele zdaj inulo potrebujejo, zatorej pa je malo dela v zitu na naiem «ktrgu; za ko-ruzo je zdaj tudi Sissek teneji. Javna zahvala. Potrtega srca naznanjava biitko zgubo svojpga preljubljeuega siua Francela, kateri je v bitki pri Klju-Li od sovrazue krogle zadet padel za domovino in ce-ttarja Ob euem se prav iskreno /ahvaljujeva vsem renSkim prijat'djein za ibkazauouamblagoduatiosocut- zalujo(;a roditkua paiior. Dunajska borza. Enotn! dr2. dolg v bankovcih .... ao acpt. ~~60'gi7wi""krr" m „ 40 „ 71 , 50 1860 dri. posojilo .;.-.... 110 „ 75 ., 794 ,, — ,, 231 75 „ 117 lDO 15 & „ 61 „ Z. 542. C. S. D. Eazpis uciteljskih sluzeb. V tukajsnjem §olskem okraju so sledece uSiteljske slu^be z letno plaeo III. verste i sta-novanjem v naravi ali pa postavnim od§kodova-njera izpraznjene: 1. Sluzba enega ncitelja t Brezovici; 2. SMba enega ucitelja v Podgrada (Ca-stelnuovo). 3. 'SIii2ba' ene u&teljice v Jellanab. Pri teh §olab je u^ni jezik slovenski. Prosilci naj svoje po postavi 3. novembra 1874 dokumeutirane pro&nje, ako so v slu^bi, potem predpostavyene oblasti, sicer naravnost, najpozneje do 10. oktobra |. t. le sem predlo-2ijo. C. K. OKRAJKI §OLSM SVET VolosJea dne 8. Septembra 1878. jkti»=^-i0t^ii \\if'tm^{Mvn^Z-~_ Kyoto}*: Die Reg8nmantel, "Wagenclecken (Plachm). BpltPRilagfB, Mtsiolfe ~ A«j k. k. pr Pahrtk -,-„^-- i von M. J. Elsinger & Sohne I in Wien, Neubau, Zollerprasse 2, V posteno rodbino se sprejmo §o-larji v stanovanje. V rodbini se go-vori slovensko in neiaiiko. Ve6 pove uredniStvo „So6ei4. ¦fc*wKB i» odgOYOrni nredmk; mfm XAVhl^h — Tiskwl Tazno oznanUo. S pomoejo slavnoznanega prahu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z umetno zlozenimi strpji, napravljati JPI[79 na nasej soli s 1. oktobrom 1.1. Bccki in deklice se bodo vpisovali 30, septembra od 10—12 ure preup. v solskih prostorih (stara sladkornica), in sicer ne glede na vero. Za ka-toliske otroke smo dobili letos posebnega kate-beta. V. Gorici 19. septembra 1878. llelstfo m$\k pwati: sole. Kazpis slozbe obiiiiskcga tajtiika. Kazpisuje se sluiba obtinskega tajaik? z letno pluco 420 gold., mnogim stransktm za? sluikom, zaneozenjene tudiprostim stanovanjem in za otenjene pa s primernim stanovanjem po jako nizki ceni. Prosnje naj se vloze pri podpisanem &i-panstvu do 10. okt. t. 1. Dokazati je: popoina snioznost slovenSeine in nemsdine ter s spri-Sevalom 0 dosedanjem sluzbovanju in spretnosti v ob5. uradovanju. iptn t Sim (i. p. U) 16, sspt. 18, FERKO MAHORCIC, nadzupan, MAiUiSU v Gonci. 99996