# 0 ! . 1 Spoved je sreèanje s kri`em. Korenina vseh grehov je napuh, superbia. @iveti hoèem zase. Imam pravico, da odloèam o sebi, da sovra- `im, da po`elim, da odloèam o svojem `iv- ljenju in smrti. Èloveški duh in telo gorita od napuha ... Spoved pred bratom je najveèje poni`anje. Zadaja boleèino, naredi èloveka majhnega ter popolnoma zruši napuh. Stati pred bratom kot grešnik je sramota, ki jo èlo- vek komaj prenaša. V priznanju konkretnih grehov umira stari èlovek pred oèmi svojega brata v boleèinah sramotne smrti. Ker je to poni`anje tako te`ko, se skušamo spovedi pred bratom izogniti. Naše oèi so tako za- slepljene, da niso sposobne videti obljube in velièine poni`anega. Sam Jezus Kristus je na- mreè pretrpel v javnosti sramotno smrt gre- šnika namesto nas. Ni se sramoval biti kri`an za nas kot zloèinec. Niè drugega kot naša skupnost z Jezusom Kristusom nas vodi v sra- motno umiranje pri spovedi, da bi bili s tem dele`ni njegovega kri`a. Kajti kri` Jezusa Kri- stusa unièi ves napuh. Jezusovega kri`a ne moremo najti, èe se bojimo iti tja, kjer ga lahko najdemo, namreè ob javnem umiranju grešnika. Branimo se nositi kri`, èe nas je sram sramotne smrti grešnika, z drugo bese- V knjigi “Skupno `ivljenje” je Bonhoefer obdelal osnovna na~ela skupnega `ivljenja v seminarju, ki naj bi veljala v neki meri tudi za vsako krš~ansko skupnost. Med drugim obravnava vlogo osebne spovedi in Gospodove ve~erje pri graditvi krš~anske skupnosti. ~e namre~ krš~anska skupnost ne priznava svoje grešnosti, skriva vsak svoje grehe pred seboj in skupnostjo. Z grehi je prepuš~en same- mu sebi – `ivi “v la`i in licemerju”. ) '  +    "0  do, èe nas je sram iti k spovedi. Pri spovedi pridemo do prave skupnosti s kri`anim Jezu- som Kristusom, pri spovedi pritrdimo naše- mu kri`u. V globoki in duhovno-telesni bo- leèini zaradi poni`anja pred bratom, kar po- meni pred Bogom, do`ivimo Jezusov kri` kot svojo rešitev in bla`enost. Stari èlovek umrje, ker ga je Bog premagal. Dele`ni smo Kristu- sovega vstajenja in veènega `ivljenja. Spoved nam daje veèno `ivljenje. Èe greh sovra`imo in ga priznamo, nam je odpušèe- no, ker smo prelomili s svojo preteklostjo. “Staro je minilo”. Èe smo prekinili z grehom, smo se spreobrnili. Spoved pomeni spreobr- njenje. “Glejte, nastaja novo” (2 Kor 5,17). Kristus je z nami zaèel na novo. Kakor so prvi uèenci na Jezusov klic vse pustili in šli za njim, tako kristjan pri spovedi pusti vse in gre za Njim. Spoved je hoja za Kristusom. Zaèelo se je `ivljenje z Jezusom Kristusom in njegovo skupnostjo ... Pri spovedi èlovek zapusti svoje grehe. Njihova oblast je zlomljena. Odslej kristjan vedno znova zmaguje. Kar se je z nami zgodilo pri krstu, nam je znova darovano pri spovedi. Iz teme smo rešeni v kraljestvo Jezusa Kristusa. To je veselo oznanilo. Spoved je ob- novitev krstnega veselja. $!    Spoved nam daje gotovost. Kako to, da la`e priznamo greh pred Bogom kot pred bratom? Bog je svet in brez greha, pravièni sodnik in sovra`nik vsake nepokoršèine. Brat pa je gre- šnik kot mi, pozna moè skrivnega greha iz lastnega izkustva. Pravzaprav bi nam morala biti pot do brata la`ja kot pot do svetega Boga ... Vprašati bi se morali, ali z našim priz- nanjem pred Bogom pogosto ne varamo sami sebe? Nismo morda svojih grehov priznali pred nami samimi in si jih tudi sami odpuš- èali? Ali ni vzrok naših številnih povratnih de- janj, naše šibke kršèanske pokoršèine, prav v tem, da ne `ivimo iz pravega odpušèanja gre- hov, ampak smo si grehe odpustili sami? Èe si grehe odpušèamo sami, ne bomo nikdar prekinili z grehom, kajti to nam omogoèa le Bo`ja Beseda, ki sodi in pomilosti. Kdo nam daje gotovost, da pri priznanju in odpušèanju grehov nimamo opravka s samim seboj, am- pak z `ivim Bogom? To gotovost nam daje Bog po bratu. Brat raztrga krog samoprevare. Kdor pred bratom prizna svoje grehe, ve, da nima opraviti s samim seboj, ampak do`ivi resniènost drugega, Bo`jo prisotnost. Dokler priznam grehe le pred samim seboj, tavam v temi. Ko jih priznam pred bratom, pridejo grehi na dnevno svetlobo. Ko pa bodo morali grehi enkrat priti na svetlo, je bolje, da se to zgodi sedaj med mano in bratom, kot pa da èakam svetlobo sodnega dne. Milost je, da smemo pred bratom priznati svoje grehe ... Prav zaradi gotovosti se pri spovedi spo- vedujemo konkretnih grehov. S splošnim priznanjem grehov ljudje navadno opravièijo sami sebe. Popolno izgubljenost in pokvar- jenost èloveške narave do`ivim ob svojih konkretnih grehih ... Spraševanje ob desetih bo`jih zapovedih je najboljša priprava na spoved. Sicer se zna zgoditi, da bom tudi pri spovedi pred bratom ostal dvoliène` in ne bom dobil tola`be. Jezus je imel opravka z ljudmi, ki so bili javni grešniki, s cestninarji in hotnicami. Vsi ti so dobro vedeli, zakaj potrebujejo odpušèanje in so ga tudi prejeli. Slepega Bartimaja je Jezus vprašal: “Kaj ho- èeš, da ti storim?” (Mr 10,51) Na to vpraša- nje moramo znati pri spovedi jasno odgo- voriti. Tudi mi sprejemamo pri spovedi od- pušèanje doloèenih grehov, ki pridejo na svetlo, s tem pa odpušèanje vseh spoznanih in nespoznanih grehov. $! # Bonhoeffer kot protestant sicer ne govori o spovedi pred duhovnikom, ampak pred bratom. Zelo plastièno prika`e vrednote oseb- ne spovedi. Na spoved je bil prviè pozoren še kot študent v Rimu. Takole opisuje, kaj je do`ivel na veliki teden v cerkvi Marije Sne`- ne: “(...) Vse spovednice so zasedene. Okoli njih se drenja mno`ica molivcev. Èlovek vidi tukaj razveseljivo mnogo resnih obrazov, ob katerih spoznaš, da vsekakor ne dr`i to, kar govorijo proti katolicizmu. Tudi otroci se spovedujejo s pravo goreènostjo, kar je gan- ljivo videti. Mnogi od teh ljudi ne gredo k spovedi zaradi prisile, ampak iz notranje po- trebe. Spovedi ne vodi nujno skrupuloznost, èeprav je tudi to mo`no ... Spoved ni le pe- dagoško sredstvo, ampak za preproste ljudi edina mo`nost za pogovor z Bogom. Tistim religiozno bolj razgledanim pa spoved po- predmeti pojem Cerkve, ki se uresnièuje pri spovedi in odvezi.” (...) Spravljeni z Bogom in ljudmi hoèejo kristjani sprejeti telo in kri Jezusa Kristusa. Jezusova zapoved prepove- duje, da bi kdo, ki v srcu goji sovraštvo do svojega brata, pristopil k oltarju. Èe ta zapo- ved velja za vsako bo`jo slu`bo, za vsako mo- litev, velja toliko bolj za zakrament. Dan pred skupno sveto veèerjo, ko se bratje neke kršèanske skupnosti zberejo sku- paj, naj drug drugega prosijo odpušèanja za storjene krivice. Nihèe ne more pripravljen stopiti k Gospodovi mizi, èe se sramuje sto- piti k bratu. Vsaka jeza, prepir, nevošèlji- vost, obrekovanje in nebratsko delovanje mora biti odstranjeno, èe hoèejo bratje sku- $! paj prejeti Bo`jo milost v zakramentu. Toda prošnja za bratovo odpušèanje še ni spoved, ki jo Jezus izrecno zapoveduje. Pri pripravi na sveto veèerjo pa posameznik za- èuti te`njo po gotovosti, da so mu bili od- pušèeni doloèeni grehi, ki ga plašijo in mu- èijo, za katere ve le Bog ... Kogar muèita strah in stiska zaradi lastnih grehov, kdor iš- èe gotovost, da so mu bili grehi odpušèeni, ta je v Jezusovem imenu povabljen k bratski spovedi in odvezi. To, kar so Jezusu oèitali kot bogokletje, namreè da je odpušèal gre- he, to se sedaj dogaja v kršèanskem bratstvu, v moèi prisotnega Jezusa Kristusa ... Pri angelih v nebesih vlada veliko veselje nad gre- šnikom, ki se je spreobrnil. Èas, ko se pri- pravljamo na sveto veèerjo, je tako izpolnjen z bratskim opominom, tola`bo, molitvami, s strahom in veseljem. Dan, ko praznuje sveto veèerjo, je za krš- èansko skupnost dan veselja. V srcu sprav- ljena z Bogom in brati, sprejme skupnost dar Jezusovega telesa in krvi, s tem pa od- pušèanje, novo `ivljenje in bla`enost. Da- rovana ji je nova skupnost z Bogom in ljud- mi. Skupnost svete veèerje je izpolnitev krš- èanske skupnosti sploh. Tako kot so èlani skupnosti zdru`eni v telesu in krvi pri Gos- podovi mizi, tako bodo enkrat veèno skupaj. Tu je skupnost dosegla cilj. Tu je veselje v Kristusu in skupnosti popolno. Skupno `iv- ljenje kristjanov je v Besedi in zakramentu doseglo popolnost. ,   #-. ,' #