ftlTATELJIl Prodno, poglejte U fttovilkt poleg naalova m dan, ko Vala naročnina potečo. V teh čarih •plodnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skniajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List-slotfelfftkili delavcev "V Ameriki.
Reentered U Second CUm Matter September 23th 1946 at the Part Office at New York, N. Y. nnder Act of C«ncreM of March 3rd, 18».
So. 190. — Štev. 199.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 14, 1943. — ČETRTEK, 14. OKTOBRA, 1943.
VOLUME LL — LETNIK LL

v™ ZRAČNA ZMAGA ™ RABAULU
najyeccja zbacna flotila bombardirala rabaul. — tekom bojev je bilo uničenih 177 japonskih letal in 123 ladij. — napad je bil prirejen nepričakovano in je pre senetil sovražnika
Zavezniški gl. stan v južnem Pacifiku, 14. okt. — Najjačja zavezniška zračna sila, ki je bila še kdaj sbrana za skupen napad na Pacifiku, se je dvignila v zrak in vprizorila zračni napad na Rabaul v Novi Britaniji pretekli torek.
Bombnike so spremljala napadalna letala in učinek napada je bil izredfcn, kajti uničenih je bilo 177 letal in \h>-škodovanih 123 Ladij, med katerimi so bili trije rušalci. Okrog sto letal je bilo uničenih na letališčih, ostala so bila tekom bojev izstreljena iz zraka.
Napad na Rabaul, ki je najtrdnejše oporišče na jiužnoza-padnem Pacifiku, kar jih je do-zdaj ogrožala vojna sila gen. AlaoArthurja, je bil izveden tako spretno in s tako nepričakovano preciznostjo, da je bil sovražnik docela iznemaden. Japonci so brž poskiii v boj kakih 40 letal, pa je bilo 26 Ubitih iz zraka. Pod bombami, ki so jih spuščali bombniki tipa Mitchell, Liberator, ter P-38 so se rušile obrežne instalacije, pomokske barake in skladišča in sploh vse, kar je pri-
šlo |»od strahovit pritisk udarca zavezniških bomb.
Od več sto zavezniških aero-planov, ki so šli v akccijo, je bilo agubljenih samo pet, kakor se glasi poročilo došlo iz MacArthurjevega glav. stana.
Poročilo pravi, da je smatrati ta uspešen napad, kot določno znamenje, da imajo sedaj zavezniki popolno kontrolo nad Solomomi, kar bi pomenilo, da bodo zavezniki kmalu ogrožali celotno sovražnikovo zračno obrambno črto.
AVSTRALCI POTISNILI NAZAJ JAPONCE V BITKI PRI FINSCHHAPENU
Zavezniški gl. stan na Južno aapudnem Pacifiku je v svojem poročilu 13. Oktobra naznanil, da so avstralske čete zdrobile japonski napad na bazo pri
stalacije na Bismarcku in Bougainville otočju. Potopili so več sovražnih vlačilcev, ki so bili napolnjeni z zalogami na-
Finscliliafenu in prizadele so-' menjenimi japonskim Četam.
vražnikn težke izgulbe.
Japomei so hoteli l«izo ponovil zavzeti, da bi tako zaustavili napredovanji avstralskih čet proti Madangu, v Se-vernozapadni Novi Gvineji.
Bitka je trajala ves dan in na bojišču je obležalo 400 Ja-jxmcev. Japonci so trikrat obnovili svoje proti napade, a so bili vsakikrat odbiti. Veterani generala MacArtliurja so se držal vztrajno od zgodnjega jutra pa do polnoči, ko so bili Japonci končno poraženi.
Poročilo dalje navaja, da je neka druga avstralska kolona na poti, da napade sovražnikove postojanke in baze pri Madangu, ki leži 165 milj nad Fintsohhafenom. Dozdaj jim je tekom tega pomikanja uspelo prebiti močne sovražnikove o-bramlbue pozicije v dolini TT-ria. Ta dolina je oddaljena od njih cilja kakih 35 milj.
Nova baza omogoča hitro popravo letalskih motorjev
Iz gl. zavezniškega stana na južnem Pacifiku poročajo, da je spričo nove letalske baze v tem vojnem teatru mogoče popraviti in obnoviti letalske stroje in motorje v približno 21 dneh, dočim je prej vzelo 6 mesecev preden so bila poškodovana letala spet na inestu.
Mornariške oblasti pravijo tudi, da je nova baza prihranila zaveznikom več kot 12 milijonov dolarjev s tem, da so bila letala popravljena na mesto in jih ni bilo treha nadomestiti z novimi.
Pologa vsega pa popravila na mestu omogočajo 450 milijonov več poletnih miilj.
Zavezniški letalci aktivni
Zavezniški letalci so zadnje dni vodili napade na Solomo-nov« otok« ter aa japonske in
Nekaj prevoznih ladij je bilo na poti, da prepelje japonske vojake iz osrednjih solomoiu&ih otokov.
Ameriški pilot sam izstrelil pet japonskih letal
Od nekod v Novi Gvineji poročajo, da je letalski polkovnik N. E. Kearfov, ki vozi letalo tipa P-47 Thunderbolt, dobil priznanje prvovrstnega pilota, ker je tekom enega samega poleta uničil 5 japonskih letal.
RDEČA ARMADA PRETRGALA ČRTO NAD KRIMOM
Lond<«i, 14. okt. — Sovjetske čete so pretrgale nemško olbranibiio črto ob 500 milj doll-gi fronti včeraj in so pobile 12,000 nacijev v bojih, ki so jih povedli do Melifcopola in v neposredno bližino nacijskih fli-laj pri Zaporožju, dočim 60 tekom teh bojev napredovali Rusi proti Kijevu ter izbojevali nekaj važnih spopadov v okolici Gomela.
Moskovsko poročilo o včeraj Šnjiih bojih navaja, da so ruske ediT^jPe pretrgale "krimegsko črto", katera bi imela braniti r-acijste čete, ki so na krim skim polotoflcu.
Badoglio napovedal vojno Nemčiji
(Washington, 13. oktobra — Italijanska vlada maršala Petra Badoglija je danes napovedala vojno Nemčiji ter je bila sprejeta po zaveznikih, kot sobojevnica — seveda z gotovimi izjemami.
Predsednik Roosevelt, pre-mir Churchill ter premir Stalin so podali skupno izjavo, ki je bila izdana h Bele hiše in katera poudarja, da je Italija še vedno podvržena pogojem premirja, katere je sprejela, kot poražena sovražnica. Izjava je tudi podčrtala, tla sedanji od-nošaji zaveznikov s Badoglijem ne bodo v nobenem oziru ovi-
»o naciji pričeli izvajati svoj načrt podjarmi jen j<a Evrope. Ko pa je v letu 1940 Francija bila na tleli, je Italija naenkrat skočila nad njo z nožem v roki.
Septembra 8. letos je Badoglio sklenil z zavezniki premirje in tako je prišla Italija
Slovence, odnosno Jugoslovane, zelo važno v tem momentu.)
Italija je bila ob začetku sedanje vojne partnerieea nacij<-
ske Nemčije, ter tudi m šla v|zopet v zgodovinsko poroštev vojno devet mesecev j>otem, ko vojne proti Nemčiji.
Jugoslovanska fronta
rali praVice'itriija^k^l.jud"- nemci poslali 0jačanja v jugoslavijo
Nekoliko zgodnejše poročilo pravi, da so Nemci pripeljali v Jugoslavijo ojačanja in to posebno v okolico Zagreba, Suša ka, Reke in Karlovca. Partizani poizkušajo
zavzeti Zatrdi, da bi dobili kontrolo nad progo Zagreb_
Reka—Split železnice.
stva, da si vzpostavi demokratično vlado, ko hitro bodo naciji pognani iz dežele.
Izjava vseh treh velikih državnikov je v vsakem oziru jasno poudarila, da poboji premirja bodo za Ttalijo olajšani le v toliko, kolikor bo Italija pro-porčno nudila zaveznikom v aktualni pomoči pri iztiramjni in porazu nacijev.
Badoglijo je poslal gen. Ei-<enhowerju formalno obvestilo, da je kralj Emanuel napovedal vojno Nemčiji Dejal je, da bo ultimat izročen nemškemu poslaniku v Madridu po italijanskemu poslaniku v istem mestu.
Badoglio je izjavil, da je bilo spričo nemških barbar ste v in nasilstev te razoroževanja italijanskih čet potrebno, da se je nastopilo proti bivšim zaveznikom, kot proti sovražnikom i-talijanskega naroda. V tem smislu je tudi razglasil apel na italijansko ljudstvo, v katerem naglasa, da bo pod njegovim Tcžimom imela slednja jx>liti-čna stranka priliko, da pride do svojega izraza, ter sodeluje z vlado.
*
Zgodovina se _ie ponovila ...
Ob začetku svetovne vojne v letu 1914 je bila Italija članica trozveze, ki je vključevala Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Toda Rim je tedaj odločil, da Italiji ni ravno treba voditi kake agresivne vojne in zato jie ostala nevtralna deset mesecev. — Dne 23. maja, 1915 pa je nenadoma napovedala vojno svojima zaveznicama.
(Ravno v istem letu je bil nekaj tednov pred vstopom Italije v vojno, sklenjen tajni pakt, po katerem je bilo Italiji Obljubljeno slovensko in hrvaško Primorje. kot nagrada za njen pristop k zaveznikom. Ta pakt še danes ni razveljavljen in se smatra Primorje za del italijanske zemlje, kar je za
JUGOSLOVANI V BOJU ZA NAJVEČJI INDUSTRIJSKI CENTER JUGOSLAVIJE
Ltondon, 13. Okt. — V okolici Zenice in v mestu samem se vnše med naciji in jugoslovanskimi partizani hudi boj za zavzetje tega važnega in največjega jugoslovanskega industrij skega centra. Poročilo pravi, da se odigravajo poulični spopadi meti gerilci in naciji.
V Zenici se nahaja Kruppo-va jeklarna in topilnice, katere, kakor pravi poročilo, so partizani že močno poškodovali. Napade na ta industrijski center vodi Titova tretja brigada 1. divizije in deveta brigada partizanske 10. divizije.
Lokomotive in tovorni vagoni uničeni
Partizani so v Zenici uničili 27 lokomotiv in 150 tovornih vagonov. Ko so partizani vko-
rakali v mesto samo, so se spoprijeli z naciji v bojih na bajonet in tako so se razvili ljuti poulični spopadi, tekom katerih so partizani takorekoč trgali naeijem iz rok ulico za u-lico. Boji se nadaljujejo, pravi poročilo.
Črnogorske edinice zavzele Berano
Eno poročilo se glasi, da so črnogorski partizani poti vodstvom gen. Dapcevica zavzeli kraji Berano. ki leži 12 milj od alllbanske meje in južno od Bje-lega polja katero je bilo zavzeto po partizanih zadnji teden.
Cela divizija italijanskih čet se je pridružila
Isto poročilo, ki govori o črnogorskih bojih, pravi, da se
je v severno-vzhodni Italiji pridružila cela italijanska diviz-ja partizanom. Rečeno je, da se je to dogodilo v beneški provinci.
Radio Svdbodna Jugoslavija je dejal, da se je pro-fašistič-nim častnikom prej posrečilo, da so to dirizijo dali v roke Nemcem.
Hudi boji za Tuzlo se nadaljujejo
Nemci vodijo pravo ofenzivo za zopetno zavzetje Tuzle, ki leži 43 milj severno-vzhodno od Zenice. Tuzla je važna, ker je ključ in pot do ravni, ki segajo do belgradskega okolja.
Tirz'o so partizanske čete zavzele 1. oktobra. Partizani so tudi odbili hude nemške napade pri Doboju. 28 milj sever-nozapadno od Tuzle.
Otroka mu je poslala
New York, 13. okt. — Deset let stari Arthur Genden je prinesel k pomolu št. 92 prav srčka n zavojček, ki je bil lepo napravljen v rožnatih in plavili oblačilcih, na katerih je bil pripet listek s temilt besedami: "Ker noče priti oče k svojemu otroku, pa prihaja dete k očetu."
Listek je bil naslovljen na nekega mornarja in deček, ki je štiri mesece starega otroka prinesel na pomol, je dejal, da mu je dala neka tuja ženska dolar in ga prosila, naj ponese otroka k njegovemu očetu, katerega naslov mu je dala. Polieija je seveda otroka vzela in izročila vzavod za najdenč-ke, dokler ne bo zadeva razčiščena.
ZADEVA LE WIS A NA KONVENCIJI AMER. DELAV. FEDERACIJE
Boston, 13. okt. — Na kon venci ji AFL., katera se vrši tukaj, se čezdalje bolj opaža napetost, ker se bliža času ko bo morala konvencija vzeti v roke zadevo zopetnega pristopa k organizaciji John L. Louisa in njegovih United Mine Workers.
Konvencija bo zborovala Še dva dni in tekom tega časa mora biti predloženih še kakih sto resolucij, od katerih jih je vsaj 12, katere bodo povzročile hude debate.
Medtem narašča med gotovimi nasprotnimi delegati sum-nja, da se bo poizkušalo zadušiti vsako nasprotstvo proti zo-petnem sprejetju John L. Louisa in sicer od strani njegovih pristašev na konvenciji. — Smatra se, da ti najbrž tvorijo večino na konvenciji.
Nasproten Le wis u 'bo prav gotovo Lloyd A. Tli rush, predsednik Progressive majnerjev. Po pravilih konstitueije AFL ne more biti nobena majner-ska unija sprejeta v AFL or-ganzacijo, ako se s tem ne strinja unija Progressivnih majnerjev.
Leteča trdnjava zbila iz zra ka 12 nacijskih letal tekom enega samega napada
Bombna baza v Angliji. 1J. ckt. — Ameriška leteča trdnjava, "Ohio Air Force", je bila d^nes kreditirana, da je izbila iz zraka tekom ene same akcije dvanajst nacijskih letal, bombnikov in napadalih k*tal. Zračni boj, iz katerega je trdnjava izšla zmagovita, je trajal uro in pol in sicer je to bilo ob priliki napada na Muenster pretečeno nedeljo.
Kaj se UČe na natečajih vojsške uprave za zasedene dežele
Newyorski list "Post" je prinesel dne 9. tega meseca članek izpod peresa Tabitlie Petran, v katerem pravi, da vključuje tak oz vami U. S. Army's Special Training Program" za vojaško vlado in okupacijsko upravljanje in-strukcije, katere prikazujejo Rusijo, kot nevarno Zdr. j državam in zapadinemu svetu sploli, ter nudi ali zagovarja obnovo nekakšnega srednjeveškega Svetega romanskega imperija, kot pravilno sredstvo za uravnanje Evrope po tej vojni.
NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 40 centov Naročite pri: "GLASU NAHODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
II \ M M II \ II S	g*
u u ni u \ri.\s g
■ &
& it
Natečaji za vojaško upravo v zasedenih deželah se dajejo v Georgetown univerzi, "Washington, D. €., ter v kakih 20 drugih univerzah in kolegijih.
Članek je sledeči: Pretekli mesec je duhovnik Edmund A. Walsh, regent Georgetown School of Foreign Service, ki predava v mnogih vojaških šolah po vsej deželi, povedal vojakom v George-to\vn-u naslednje:
"Glavni problem danes je, kako prehiteti Ruse, da ne pridejo pred nami v Berlin. Rusija je najbolj zamotan element v zgodovini. Ruska revoltucija je bila najvažnejši dogodek izza razpada rimskega cesarstva. Razpad ruskega carizma je prinesel svetu 25 let motenja uravnovešen j a in miru.
"Rusija," je dalje ugotavljal Walsh, "ni bila nikdar del
evropske duhovnosti ali misel-1 okupaciji."
uosti. Rusija nima enotnosti značaja, ampak je nekakšen etnološki muzej.
Walsh je nato prikazal nemški napad na Rusijo, kot borbo med fašizmom in leniniz-mom. Dejal je, da Stalin ni nikdar izjavil, da se bori za svetovno demokracijo^ za kakršno se borimo mi. Ta ločenost v ciljih je zdaj po Wa Is lie vem mnenju postala kritična točka Da utrdi tembolj, svoje mnenje, je pokazal na svobodni nemški in poljski odbor v Mo. skvi. V zvezi z nemškim svobodnim odborom je dejal:
,"Ta odlbor poziva (Nemce) na takojšnji mir, namesto na brezpogojno predajo. To priča, da obstaja velika razlika mod nami in Rusijo, kar povwroca velik glavobol uradnemu Wa-sihingtonu. Stalin se je postavil po robu pravici zovezmikov, da sami opravijo z Nemčijo po
V	svojem nadaljnem izvajanju je Walsh citiral britskega geopolitika, H. J. Mackinderja, ki je v letu 1019 izdal knjigo, v kateri je Rusija prikazana kot svetovna nevarnost.
Se zanimivejše kot Walshc-vo pa je bilo izvajanje Goetza Briefsa, ki tudi poučuje v omenjenih šolah ali natečajih On je dejal svojim slušateljem, da je obnova Svetega rimskega imperija edina rešitev nemškega problema v Evropi.
V	temnem srednjem veku jo rimski imperij vključeval tedanje nom-'vc predele in vso Centralno Evropo, ter je bil skozi stoletja edina ekonomska in politična sila v Evropi
Mr. Briefs je imel tesne vezi s katoliško centralistično stranko v Nemčiji in je avtor knjigoj, "The ^roletarijat Challenge to Western Civilization"
Ta mr. Briefs, ki bi rad videl obnovo srednjeveškega rimskega cesarstva, ni pojasnil svojim slušateljem, kaj pravzaprav misliz ideijo rimskega imperija, toda posvaril pa jih je, da naj pomnijo, da je vse, kar je slabo v pruski in nemški zgodovini pripisova-
ti "slovanskemu vplivu" ter prišeljeništvu od Vzhoda (v tem je imel nedvomno v mislih Žide.)
iMr. Briefs je tekom svojih predavanj prezentiral anti-pruske, toda pro-zapadne in pro-južnonemBlke nazore. Nacizem je označil, kot tipično prusko miselnost, na katero je v glavnem vplival slovanski svet. Na podlagi takih izjav je potem dejal, da italijanski fa-šroem v Italiji sami in v Španiji ter po drugih deželah nima nič skupnega z nacizmom.
Značilno je, da je bil pred kratkim nastavljen za učitelja na vojaški šoli v Georgetown!!, George Freiherr von Alexis, bivši avstrijski poslanik v ITa-gue. O njem se ve, da je imel svoj čas zveze z avstrijskim fašističnim Heimwebrom.
Učna knjiga, ki je bil izdana na tej šoli lansko leto in ki se imenuje Syllalbus, vseftmje u-vod, katerega je s-pisal Father Walsh iti v katorrm je vržen sovjetski sistem v i<to košaro z nemškim nacizmom in Stalina nič ne razlikuje od Hitlerja in Mussolinija. Vse tri prikazuje, kot diktatorje, v isti luči.
■GLAS NABODA" — NSW XOBS
FRANOVLJKN L. UM
<<
GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE"
99
i wssd snd Published *y SlortaU« Pobllsfcln* Company, (A Corporation) ! ^TTLnJt »akser. President; Ifnae Hnde, Treunnr; Joaeph Lopata, 8m.
t f m «( kasineai of Um rorpormtion ana addresaes of itxrs officers:
216 VTEOT 180) STREET, NEW £ORK II, N. Y.
51st Year
"UUa Naroda" la Issued every day	Saturdays, Sunday*
and Holiday*.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
/.A o LO LKTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: ZA POL LETA 13.50; ZA ČETRT LETA $2.—._
Ul«a Naroda" Izhaja vsaki dan trrzemfi sobot, nedelj ln praznikov.
^TlaŠ NARODA", tl< WEST I8Ui STKFKT, NEW 10KK XL N. I
Telephone; CHelsea 3—1243 — ' ■	'	JU J—ggggggg-------
ZAPELJIVA VADA TURKOM
Kadar so velike države zapletene v kako veliko voj-o, tedaj -i skakajo pridobiti kar največ zaveznic. Da si mdobijo kako dr/a\o, ji obljubijo to in to zemljo, po ka-.-n d t žela že dovolj hrepeni, ki pa ni last države, ki jo je
!>Oiiudila.
Tako je leta 1915 Anglija obljiibfila Italiji Primorsko t. torn in Reko in Dalmacijo, da jo je pridobila na za-ezittsko stran.
Ko m- sedaj bližajo zavezniški vpadi v razne evropske
■'e, je za vsako vojskujočo se državo velikega pomena Turu.ia, ki ima prijateljsko pogodbo z Anglijo, je nev-i iii.i in obdržuje diplomatske zveze z vsemi državami in ;udi z Nemčijo.
Ko se je Italija podala, je morala seveda tudi zapu-tirj Dod^kaneške otoke; da pa strateško veleražni otoki ne | dejo \ oblast zaveznikov, bi mesto Italjanov morali »toke zajesti nemški vojaki.
Nobena ponudba za Turčijo ne bi mogla fbiti bolj za-l iva, kot zasedba Dodekaneških otokov, ki se raztezajo •b trn ki obali v Egejskem morju.
Dodekane>ki otoki od leta 1012 spadajo pod Italijo, o jili je, kot Libijo, pridobila z vojno s Turčijo.
Pr» bivalstvo Dodekaneških otokov je grško in po sedan i vojni bodo otoke gotov o dolbili Grki, četudi jim za* \ dzni! i tega še niso uradno in javno priznali.
Turška vlada pa je storila, kot je bilo v sedanjem
■ in in političnem položaju pričakovati. Vsled premirji je podpisal maršal Badoglio, se je Italija odpo-i;j! vsem pravicam do Dodekaneških otokov v prilog mvnikom in v to zadevo se Turčija ne mara vmešavati.
Pr d kakim mesecem je Hitler skušal s posredova-jein Japonske z Rusijo skleniti separaten mir. Tedaj je i obljubil Dardanele, katere si skuša Rusija že 100 ft dobiti. Dardanele pa so turške. Ker se ji pri Rusiji <\ p srečilo, je skušala pridobiti Turčijo z obljiibo Dodekaneških otokov, ki niti njeni niso.
Turčija nemške ponudbe, če je bila še tako zapeljiva, mogla prejeti, ker je vedela, da naj med vojno dela z •toki karkoli, po vojni nikakor ne bodo njeni.
DECENTRALIZACIJA POSPEŠUJE ZAPOSLITEV TUJCEV V VAŽNIH VOJNIH INDUSTRIJAH
svoBosfci Jugoslovanski borci
(ONA) — V skalnatih trdnjavah zahodne Jugoslaviji so
mrki bojevniki teh gorskih predelov začeli po svojih staro davnih navadah braniti svoje dom<ovt in maščevati krivice katere so jim prizadevali. V vsaki vasi in selu po dolinah Velebi ta in Dinarskih Alp jt nastala mala četa domačih bor cev, ki so iprisegili, da bodo branili svojo rodno zemljo
Vsi ti kraji so danes t vojni z vsem svetom, ki jih obdaja Nešteto je število tth čet od 5 do 15 mož. ki so s ustanovil v teh porah in so ponajveč sestavljene iz sosedov ali celo sorodnikov. Vsaka četa iima svoj*? posebne zakone, a kaz^n za prest opke je — smrt. Orga -nizacii-i vseli teh čet jo slična. Njihove straže so vedno pazljive, drugi pa so na poslu, toda orožja imajo vedno pri roki, tako da morejo stopiti v akcijo takoj, na prvi znak.
Vsaka vas ima svoja skrivališč ta v gorskih strminah, kamor se mjor"e zateči kadar stra-
voz, in nacistična mehanizirana edinica Se je izgubila in ne bo nikdar več prišla nazaj k svojim. Bežati v tistem terenu je Nemcem nemogoče.
To je starodavna taktika gue rilske vojne — priplaziti se ne-opaženo, ako mogoče ponoči, skrit v mraku, potem pa strel jaj, pošlji svojo ročno granato prav v srfedo sovražnega tabo rišča. straže pa pobij — in glej da zbežiš s čim bogatejšim ple nom pušk, munieije in druge vrste opreme. To je prava gue ril:-k a vojna, ona in taka. kakršno je Indijanec vodil proti ameriškemu naseljencu v prvih časih arateruške zgodovin«-. Jugoslovani so se jo naučili od svojih prednikov in jo danes znajo uporabljati.
Storiti vse na skrivaj, neo-paženo in vedno presenetiti sovražnika — to je njihovo poglavitno orodje. Njihov napad je vedr.o tako nenaden in tako nepričakovan ,da je obramba skoro nemogoča. Brezobzirnost teh planincev, njihova sr-
že naznanijo prihod nemških Idita bojevitost in zagrizena ali bolgarskih kazenskih e'ks-jvolja, da ucronobe in ubijejo pedicij. Tvo sovražnik podira svoje sovražnike, je privedla njihove ubožne koče, in odgan- do tega. da so danes najstraš-ja njihovo živino, vaščani z neiši nasprotniki oknpatorfcv mrtvim molkom opazujejo po- v Jugoslaviji. Njih se najbolj četje sovražnikov. Pozneje pri-, boje..
de čas za maščevanje.	j Sunt v najstrašnejših mn-
OKlaček dima pojavi tam fcah bo niegova usoda, ako je nekie na neki skalnati steni, in uiet. To ie tain a jugoslovan-nemškf. straža se zruši na tla. ska armada. Nikdo ne more — mrtva. Par brz'h, hitrih novedati zs-odovino njihovega senc =ine preko pota. in nem- krvavfga boja v vseh podrobni vojak, ki je nekoliko zao- no=tih. V svoii borbi proti stal za svojo edinico. ne bo ni- tnieu prizadevaio sovražniku kdar več videl svojih tovari- težke iz<n*be. Osisc'e je v jufiro-=ev. Tam drneod zop^t, zacvi- =lovaTipkih planinah obrnilo 'iio naenkrat zavore na vozu n^zai kazalce na uri — in vo-kamerne nada, poVm se čnic inVj. katere jp poslalo tja, pla-kako se lomi. razbija oklopni čujojo težke cene za to.
A. BERLE PRIPOROČA ZAVRNILI NOVO
■c • ,o u r> -i -	katero vodi c<pnoral Josip
Kairo, 13. okt. - Grški pre- mtn)
J?
PODPORO BADOGLIJE ; SOBOJEVNICO VEMU REŽIMU
New York, 13. okt, — Adolf' mier Tsouderos je naznanil, da ^ A. Berle, pomožni državni taj-i nik, ki je govoril tukaj ob pri-
ske aoAadarnxMria z os iščen^-katero se je postavilo v olbraimimi boj proti boljševi2anii.
0 PISMU GENERALA MIHAJLOVIČA
'(ONA) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je ožigosala kot poneverbo pismo, katfe-ro je general Draža Mihajlovič baje pisal, in iz katerega je Švedski list Dagons Nvhotor citiral jugoslovanskega genera la, češ, da se njegova armada ni borila in tudi ne bo stopila
v	boj, dokler ne bodo izkr cale prve zavezniške divizije na o/balah Jugoslavije.
V uradni izjavi za Overseas News Agency oporeka vlada iz
vi	most tega pisma in pravi:
Sile jugoslovanskega vojnega ministra Mihajlcviča delajo sabotažo in se bore marsikje na ju^eslovanskem ozemlju, v manjšem ob«eiru in hranijo svo je moči in se pripravljajo na zavezniško invazijo, ki bo'šele nri vedi a do tega. da =o Miha j-lovičeve siTe z vso svojo težo postavijo na stran zaeznikov v najožjem sodelovanju ž njimi.
Vesti, ki so prispele iz neodvisnih virov od jugoslovanske vlade v iKairi, trde. da de luieio MihajloviČipve sile v o-krajih Homolje in Žabrri, k jej so nanndi na železniške zveze nacistično komunikacijo in srh cko fašistične oddelke. To po tnuje, vladne jugoslovanske tr ditve, da, Mihajlovič ni popol nema miren.
Tssp. ne lucoslovanske ve si no ročaio o izrednem obsejru parti zauskep-a de1ovania na TTrraš kem. v f oveniii in tudi v dru-o'Ti krajih obenem pa o naci«-f;"nih nasilstvih. ki v znak ma-ščpivania sistematično bombar d'^aio iiTcroslovanske vasi. Par tirani tvorijo del jwoslovan-=Ve liudske osvobodilna arma-
RAZGLEDNIH
RAZUMEVANJE PROPAGANDE
(Nadaljevanje.)
Za nas kot. ameriške drž{»v-ljane, je važno, da stojimo na strani pravice, ki je ljudska pravica. Mi tukaj -živimo v republiki in bi ne hoteli za vse na svetu, da nam kdo poiskuša vsiliti kaj drugega —, sMx> bi opravil pri ameriškem naro<lu vsak, ki bi kaj takega poisku sil. Iz tega razl<j|ga je nadvse važno, da mi ne nasedamo no beni propagandi, ki hoče naše mu narodu doma vsiliti nekaj, česar narod ne mara več. Le hoče narod v Jugoslaviji demokracijo, kakor .jo imamo mi tukaj, tedaj m-ra ta narod dobiti demokracijo in naša sveta dolžnost je, da ga mi v tej zahtevi podpiramo.
liani propaganda v marsičem zastira oči, toda če znamo biti dobri opazovalci, nam vkljub vsemu postane kmalu jasno dejstvo, da ljudstva prihajajo bližje -skupaj in se iščejo, da bi mogla v bodočnosti zaživeti vzajemnejše skupno življenje, ko bo zaključena ta vojna, ki je narodom v marsičem od pila oči.
Naši bojevniki doma so reJdi mr. De btreju, da vidijo v njem nekakšnega neuradnega predstavnika velikega ameriškega ljudstva in govoriti so mu o ameriškem, o angleškem in j-ikskem ljudstvu ... o drugih ljudstvih v Evropi. Nič torej o j m>-a mednih mogočnih
Iz poročila poročevalca De' l'r(^tavnikih te<*a ali onega
Luce-ja je razvidno, da naši vxoditelji tamkaj prav ddbro
ljudstva. Dejali so, da imajo veliko zaupanje v nas, v angle
poznajo svojo deželo in vedo, ^ ,-indstv°. v nKko ljudstvo, v
da v Sloveniji ali Jugoslaviji ni niti mogoče uvesti k;ikega sovjetskega sistema po ruskem vzorcu . . . premajhna je. dežela za kaj takega..... ni pa prema j?ma za uvedbo pravičnega sistema, kateri bo nudil vsem slojem priliko za pošteno pre-
Ijndstva v Evropi, ki bodo po vojni odločala o srvoji usodi.
Pri tem se spomnim, da je n. pr. madama Chiang Kai-shek, ko je bila v Ameriki, govorila predvsem o ameriškem in kitajskem ljudstvu. Na<e ljudstvo . . . da, to prihaja
liki obhajanju Kolumlbosoveira
Grčija ne bo imela nobenega ~ opravka v sodelovanju z novo, zavezniško sotbojevnico •— Ita-;
Studenec Blagoslova!
lijani lahko brez strahu podpi rajo Badoglijevo vlado v Itali ji, ker pač lahko zaupajo ita lijanskemu ljudstvu doma, da bo samo poseglo v reorganizi cijo Italijo, ko bo ta očiščena invazliskih bajonetov.
Berle je dejal, da je mnogo iskrenih anti-fašistov bilo Oni, ki niso ameriški državljani, dobe zdaj v teku' nasprotju z maršalom Bado-ilnštirideset ur dovoljenje za delo v valniii Vojnih &1Je'm v preteklosti, toda, ka i:!t, počenii od trenotka. ko njihova prošnja dospe v 1:or ?rof Sforza, ki je takoj iz-i rad, v katerem je rešena.	' ! da v lem važnem trenot-
Vojni department je ravnokar ob;avil to pospešitev kukn€ iii pripomnil, da je posledica — decentralizacije. 1 e ~
Več kot leto dni je bil upravljal ta program Provost Marshal General za Urad vojske in mornarice, ter je bil
•	il večino prošenj v teku oseminštirideset ur po prejemi prošenj. Problem je bil pred vsem ta, kako dostaviti c pole uradu Provost-a Marshal General, da jih reši Ne-
n Viiodno potrebno je bilo, da dobe uradi, katerih naloga e, skrbeti za osebno varnotst tako, da so morale biti
*	-«• prošnje dostavljene na ogled odgovornim uradom. Ta . oces pa je bil seveda dolgotrajen in število prošenj ta-
. > veliko, da se je stvar na gotovih kritičnih točkah ne-.zogibno zavlekla.
V splošnem ni nobenih zaprek pri zaposlitvi tujcev, ne glede na to, ali so iz zavezniških, nevtralnih ali sovražnih držav. Vendar pa obstoji predpis, da si preskrbi delodajalec odobrenje od Vojnega ali Mornariškega Departments predno nastavi tujca v podjetjih, ki izvršujejo ✓ rakoplovne kontrakte in kontrakte za Vojsko ali Mornarico, ki veljajo za tajne, zaupne ali "restricted".'
„ „---------------<=>-.,..	j i , * 30o svetih maš letno, za živ» m'daj je to narod napravil zato,
dne, je dejai, da ameriški Ita- olcer zamejna viaoa ne do mrtvo člane
Maine Zveze- Članarina
Zdaj so do/bile "Service Command-e" in "Army Air Forces Procurement Districts" pooblastilo, da odločajo v f rni Departmentov Vo.jske in Mornarice glede vprašanj -litev tujcev, kar izloča dolgo vrsto odobrenj različ-ij. ur.* i »to v. — ( Office of War Information.)
OITATSLJEM je znano, kako m je vse podražilo, in ravno tako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno dopošiljanje lista, lahke gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačane naročnino. ALI KE BI OBNOVILI BVOJO NAROČNINO ŠE DANES?
tako so tudi drugi uvideli, da zdaj ni čas za politična in konstutijelna prerekanja, pač. pa je predvsem važno, da se podpre onega, ki je voljan hoditi z nami v svrho osvobo-jenja izpod naodjev.
Pri slavnosti večerji tega dne je bilo prečitano tudi pismo errofa Sforze, ki je sedaj na poti v Sicilijo.
Mr. Berle je govoril in poleg tega prednesel tudi predsednikove pozdrave in njegovo poslanico o priliki tega praznovanja.
RAZMERE NA FRANCOSKEM
(ONA) — Aingleški radio je poročal pismu nekega Francoza, ki pripoveduje, da vladajo v zasedeni Franciji take rajzme re, da je ponekod na Francoskem mogoče zamenjati kravo za skalijo pudra. V pismu je rečeno:
"Vse kar je trfba, je, da gre ste na deželo, v kakšno bogato laT»leti^o.,,
Pismo ^e bilo odposlano v potrdilo zabojoka, poslanec« iz Anglije. Piseo je dodal: "Edi no le resnični milijonarji ima-io -še vedno nogavice v svojih omarah."
Kupite War Savincrs Bonde redno. Pomagajte k imagi!
• ,	,	, j w w ..	i ker ie rdeča zvezda danes sim-
ovirala zaveznikov v tem pogle- v*ak0 oseb° i'vo au umrio 25c. (Nikdar,	,
An	p°treba Enoviti.) upiiit« vaie »inov^bol boja in odpora ... ta rde-
DRUŽBA SV. PETRA KLAVCRJA
življanje in bo odpravil pijav- čezdalje bolj v ospredje in to ke, ki narodu samo Škodijo in pomeni, da se bo v svetu po tej mu črpajo moči, ne da bi mu Vr»jni mnogokaj spremenilo, nudile kaj v odškodovanje za Kdor se zaveda, da wlike voj-vse kar iz njega fcvlečejo. j 1K, vedno prinesejo s sel)oj go-Jugoslovansko ljudstvo ne'tove spremembe, ni nič vzne-potrebuje po tej vojni nikogar,1 "»H«1 vsle(i a tisti, ki -i ki bi se spet vsedel na njegov n?ai° niti mi<s,ili ™to, da tolnik in ga vladal ter držal k bi hm vrženi 7-tlom, medtem, ko hi si izbrana'1Judstv0Tn» ^'derejra so izkori-gospoda kopičila v inozemstvu so P3, naravno vznemir-milijončke.	j in tolažijo z vero, da
Če si je narod izbral rdečo -iLh ibo propaganda, dobro pla-zvezdo, ki so jo nekateri listi ™na propaganda, rešila pred
taiko zelo stavili v ospredje, te-' Wazom- kI pribaja . . .
Tako moramo razumevati propagando, ki ni naklonjena
du. tola želi se pa, da za vezni ki vedo, da grške zahteve napram Italiji ostanejo iste, kot so bile.
Približno enaka zahteva in izjava je bila podana po jugoslovanski zamejni vladi.
za afrikanake mlaljone Department Q j W. Pln« Blvd..	St. l^»ula. Mo.
Španska modra divizija odpoklicana iz Rusije
London, 14 Okt. — Iz zanesljivih krogov je bila podana vest, da je Španija odpobSieala svojo takozvano modro divizijo iz ruske fronte. — Ta divizija je bila poslana v boji proti Rusom v juliju 1941 in je bila proslavlja na, kot simbol špan-
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
St. MS71—Na Marijaaoe. poln Kje ao moje rrtUr* H&ričk* pegU—polk* Onqoeace University runborica orkester
At M57S —Tererld kn (>nlk»
Na planlnoad- »al<Vk Jerry KoprlrM tn orkester Za to«, cenik In vene ploy ae obrnite na: JOHN MARSICH Ine, 463 W. 4Snd St, New York
Ston-
nvoi
Slovenski: ______
KVIŠKU SRCE
(Ste?, 415) 2^4X8% lnfev:
224
strani.
Cena 75e
RAJSKI 6LAS0V]
(Stev. 408) 2%X4 tnfie; 255 strani — VstevSl Sv. Krlžev Pot
Cena $1.50
olitveniki
iltlllUH HI BIIUHIIIII HlUlUIf IHUIItlllil
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno ... Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAS DOM
fftcr. 415) 2%X4% tnfet
Cena fl.—
RAJSKI GLASOVI
(iter. 356) 2%XS% ioftr, f belem celolidn; 884 strani.
Cena $1.—
Angleški:
KEV OF BEAVKN
Vino Tesano; prrnntna Izdelark;
f umetnem nsnjn
Cena $1 —
ča zvezda je obli ta s krvjo deset milijonov ruskih žrtev, ki so padle za obrambo na<e civilizacije . . . oblita je s krvjo (bogzna koliko desettisoe jugoslovanskih žrtev in drugih žrtev v podjarmljenih deželah. Te zvezde ne bo lahko zatem-niti.
Simbol, ki jm ljudstvo dvigne visoko, je navadno tako , moean in veličasten, da v raz-1'žarjenili pramenih rujesrove svetlobe ■cpnejo v nič vse vešče, ki se iz teme preteklosti zaletavajo vanj.
Vsa propaganda -proti ljudskemu hotenju ne pomaga nič. kadar ljudstvo zasluti v sebi poslanstvo bodočnosti in se odloči, da to bodočnost, oblikuje po svoje.
Danes srovore ljudstva ba\j. kot posamezni mogočniki — na videz se sicer ne zdi tako, ker
ljudskim željam, ampak je prikrojena tako. da sliv/i interesom onib, katerim ljudski bla-£<>r ni bil pri sreu v preteklosti in jim ne bo v bodočnosti.
Tako moramo razumevati propagando, ki je prihajala iz plačanih virov in nam je govorila o strašnih grozodejstvih
partizanom--mr. De Luee pa
sedaj pravi, da ni našel niti trohice -»ledu o kakern partizanskem terorju in v partizanih je našel' ljudi, ki so dejali, da z radostjo sprejmejo v svoje vrste vsakega, ki se hoče boriti -za domovino. Da je to resnica, so mn bili priča duhovniki in drugi ljudje, ki niso bili nikdar v kakem poeledu rde-čih ali sličnih nazorov, pa so vkl.jub temu stopili na stran ti-<?tih, ki so pokazali, da se v resnici borijo «a osvolbojenje .«A'oje domovine in so bili v svojih ciljžh pošteni in iskreni.
Slovenlc Publishing
416 i m to* u

N
CQ
S
o g
£ co
iS g
MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of
Spisa)
Institute af Tmhmlsu t
Georjje W. Barnwell
Podlago u m«ba-glbo snsnje ri
morete dobiti s to knjigo. Ta vettka knjlsm popisuje U
vse natanko, to
Pojasmije Vpo«V-
j«, erodtti U Belil, nnfirte (blue prints.) lfiOA Utk
in risb. vn str.
Ceha $1.98
Na glede m to, ali ste Me peCeAA. Vsa ba U bj^t
S LOVEN IC PUBLISHING COMPANY
tlfMfciftftpMf	NEW IMi b, N. Y
CID
no
£
Z >
>
2 O r m
CA
K m

'wmmmm^^HEwiott
THUBSDAY, OCTOBER 14, 1943
vnuwvuw L. MR
Vesti iz slovenskih naselbin

ihfiSS ft ahfe
VM mte Otelelfe ta M i njtaal
rajaki



DRTTfiTVENE PRIREDITVE V BROOKLYN, NEW YORK

Slovensko narodno življenje
i* javnosti se kaže v tem, kako je na* od orsmnitiran. Najsi bode to v podpornih organiza-•ijah in društvih a!i pevskih in kulturnih kltrbih. It iukašnje \erno, da je samo v orfranisaci rh mogoče javno življenje na-nxln v tujini.
Slovenci, živeči v naši novi lomovini smo pri lično do-bro < rarani-zirani, tato imamo do <ax tolikeira števila društev. Vopri^an nem, da man.He štovi lo društev z večjim Številom i-lanstva bi v*1ifeo bolje odgovarjalo namenu, za knteresm so hila ustanovljena. Obstoj organizacij, diuštev, klubov p« jo moj?o<v- samo, ako jih član -"t v o oziroma naselbina podpira na njih prireditvah, v nasprotnem slučaju morajo pre neliotf.
Kakor hitro pa društva prenehajo prirejati koncert^, igre in ve«i<i'1 i<v in drugo, je to na-
Slovenske mdomfu.
Prihodnjo nedeljo 31. oktobra sicer ne bo koncertna prireditev. je pa vseeno zelo važno za nas Slovence, bo namreč sestanek podnižmc SANSa v Brook lyi»u. Vabljeni ste vsi Slovenci, člani in nečlani, da gotovo pridete na ta sestanek.
V nedeljo 7. novembra pa priredi "Slovan" Martinova-nje v Slov domu. Istotako pri redi Martinovanje društvo sv. Jožefa in sieter 14. novembra. Nadalje ima veselico All Americans dne 21. novembra in 28-novembra pa podružnica 9.1. SŽZ
Praznovanje njedinjenja Jugoslav'.je se bo vrnilo 5. decembra v Arlington dvorani. T'-den poznejp to je 12. decembra pa bo priredila svoj prvi koncert Miss Ann Kepic, istotako v Arlington dvorani. Miss Ann Kepic je dobro znana slovenska pevka, ki vcčfkrat nastopi,
tudi društva -kakor tudi posamezniki pomagali s pvojim ob
Poročevalec.
'/adovnnje in « tem koner na- n« prireditvah pri na^ih dmšt odnejrn življenja v tujini. VeeAvih. znto j,- npati, da jo bodo ki veže posameznika s skupino 7. narodom, je protrsrann in kot narod n^ štejemo oiČ, smo sa-|iakom. mo posantezniki, raztreseni ' -koro bi rv>ke!, izgubljeni v tem velrkem nvstn.
f>»tošnio jesen imamo izvan-ivdno veliko število prireditev in tudi potr ha je večjn . kot kdaj prej. da pornajramo svo-'im organizacijam in s tem svr> jemhi narodu.
Slovensko pevsko in dram društvo "Domovina" prirrdi koncert 24. oktobra ob priliki ^"»-letnice obstoja društva v
PRIREDITEV ŽA V POMOČ SLoVfcNUI V CLEVELANDU
Rojake prosimo, ko poiljejo za naročnino, da «* poslužujejo — UNITED STATE8
oriroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
rSMO LOUISA ADAMIČA TAJNIKOM IN DRU ČIM URADNIKOM SLOVENSKIH NAPREDNIH DRUŠTEV, KLUBOV in PODRUŽNIC SANS A ŠI-ROM ZDRUŽENIH DRŽAV in KANADE
Wijeni /ojaki: —	-—-—-
V 'Glasu Naroda' ste videli inV'n!> P° iztis- (Izredni *— moje nove knjige "My	prisilili založnika
ceno od
?la 'at
I ^ind' * (Moja roj>tna
Harpers, da poviša
•rulja), ki bo izšla 3. novernb- ™ ra. Knjiga ho takoj razši-' / yl*velandu 540 napredni rila po celi Ameriki in ho tu- rojaki or?anizirali poseben od-kaj, kakor tudi v Angliji Ru- bor " r»^čavanje te -knjige siji, Mehiki, Braziliji in Svod- m so Tiaročili 500 "tisov. Cle-ski vsaj za nekaj časa — glav-'yo,aT>d > «^veda naša najvf<e-ni vir informacij in konstnik-'^ "k0*0™.!«1" toda imamo več tivne nronan-and,, 0 tnurični	ki lflhko v*>le 250.
—'« kjer m 5n' 10 ^ vsai 5 izti-
'ne propagand* Sloveniji in Jugoslaviji,
e narod zdaj bije ne samo za nošenje od tujega sovrainika,
je prizadel toliko groeod^j- Za 250 ifetisov
. l.l -v n I 7.1 10A ____
Tukajšnja iokakia podružnica št 35 JPO SS, za okrožje Waterloo Kd. v Cleveland, O., se pripravlja že več mesecev za obsežno prireditev, katera bo podana dne 24. oktobra z bogatim in pestrim programom, kateri se prične ob 3:30 popoldne v auditoriju Slov. Dfel. doma na "Waterloo Rd. V tej podruž niči so združena na tem delu vsa okoliška društva raznih or ganizaeij, kot kulturnih in ci-vičnih Res je, da nekatera društva ne posvečajo tiste aktivnosti oziroma njih zastopniki v vprašanju, za katero smo organizirani, kot bi bilo zaže-Ijivo. tako da pade vedno veliko dela le na mkatere. In to delo gre za predpriprave te pri reditvf in se hliža k zaključku. Dan. kot rečeno, 24. oktobra je -koraj tulkaj.
iMislim, da bi bHo odveč, da bi se ponavljalo iza kaj smo or-ganiziiani in kaj je nam teh naših podružnic med našimi ro jaki v Ameriki. Naloeja, katero vr5i JFO SS s svojima po-družnlr-ami, jo velika, človekoljubna, In bi morala dobiti med našimi ljudmi Več odziva, in to nr oziraje se na naše ka-price, ali prepričanje Tu<k!aj se erre le zpolj za odpomoč našim trpečim rojakom v domovini; vašim im n*ojim bratom in -estrafn, kateri tip že preko dve Mi, kot malo kateri narod. PotreV kadar ta moritev pojenja in neha. bodo velike, in mi v Ameriki moramo biti saj deloma pripravljeni, da bomo wnali pomagati kot humanitarni tem našim rodnim bratom in sestram. Zato naj bi bil torej v t j naselbini 24. oktobra naš dan, p aznik našega prizadeva nja. da bomo ta dan dosegli
Torej, kot razvidno, bo vsebina programa res duševni užitek za vsakega. Piepričani smo da bodete imeli par ur resnič-ntga duševnega razvedrila, katerega v teh težkih časih vsi potrebujemo. Po programm ge vrši ples v obeh dvoranah. Takoj po programu se bo sfervi-rala okusna večerja, torej se ni treba bati, da bodete lačni; tudi za to je odbor preskrbel. Ne skibite glede večerja, kar pridite v dvorano in večerja bo za vas tam pripravljena.
Torej dragi rojaki in rojakinjo, ptrndite se tega dne, in napolnite dvrfiano SVov. Del. doma na Waterloo Rd.. Namen lo prireditve je dober, ker ves čisti dobiček bo pač šel v na-mlen, za kar smo organizirani,
bo izrečeno iskreno sožažlje.
ŽALOSTNE NOVICE IZ JOHNSTOWNA
Tukaj vam sporočim par žalostnih novic, da je 10. »ept. za vedno zatisnila oči vobče znana Josephine Gačnik. Umrla je v Memorial bolnišnici v starosti «9 let. Zapušča žalu-
V SPOMIN SOPROGI JOŽEFI
V februarju leta 1899 sva
stopila v zakonsko zvezo v oerk vi sv. Trojice na Dolenjskem, •kjer sva tudi doživela prvi udarec usode, ko nama je umrl prvi sinko. Skoro nato sva zapustila domačo vas in se poda-
jočega soproga Franka, ter 4;*a iskati srt>če na takrat cesar-
sinove in 2 hčeri. Doma je bila iz Sv. Križa na Dolenjskem. Težko jo bomo pogrešali, k<r je bila skrbna mati .svojim o-trokom in dobra žena možu, ki sta se tako lepo razumela ter prijazna sta bila z vsemi prijatelji. Globoko sožalje družini, njej pa blag spomin!
Sporočam tudi, da je 28. avgusta umrl Anton Logar ki zapušča dva sina in dv<e hčeri.
.ski Dunaj, kjer sva živela par let zadovoljno v mladi sreči. Tukaj sva si pridobila novih prijateljev in znancev.
fPotem smo si želeli v širni svet, iskati bogastva, sreče in vw" svobode.
Ker je v takratnih časih več in več ljudi iz sta?* Avstrije odhajalo v Ameriko, odkoder so prihajala pisma polna hvale o novi debeli, kjer da so bajne plače, tako da človek mi
sov po " specialM cenah, ki so
sledeč*1-
_ . ■...........................$510.00
tev, temveč tudi za boljšo bo-'Za 100 iztisov........235.00
dočnost kot je bila preteklost Za 50 Vtisov ........ 125.00
r»od kraljem Aleksandrom in 25 iztisov ........ 6500
rrincom Pavlom, pod Korošci 10 i«ri*ov ........ 27.00
in Stojadinoviči.
Ako ga že niste, prosim, dft pazno prWHtate oprla* y listu.
Dne 3. novembra bo knjiga i*&la in jo bo mogoče dobiti v vseh boljših knjigarnah Sirom Amerike in Kanade. Ker je velika knjiga (nad 500 strani in z nad 60 slikami in eemlje-vidi) ji bo cena $3.76, ki je pa vseeno nmnj, kot stane, recimo, povprečno par čevljev ali povp.-ečna steklenica viške.
'Z oziri, ki bodo jasni ko knji ga izide in jo boste videli, je nujno treba, da vsaj nekaj tisoč izvodov pride takoj med napredne Slovence in slovenske Ameri kance. Treba bo tudi da slovanski in dmgi južno-, slovanski priseljenci preskrbe, da ▼n važni Ameri kanci v raz nih mestih, ki niso južno-slovanskega rodn, čitajo "My Native Land" čimprej mogoče in se tako seznanijo s stražno
Za 5 istisov.......... 15.00
■Društva, podružnica SANHa oziroma posebni odbori, ki jih bodo naročili, jih potem lahko rnipečajo po #*.7f> ali jih pa ZZ^l razdajo zastonj. To **, indijZ^mLS^S
za privatnike ali agente, ki hočejo naročiti več iztisov za raiz prodajo med našimi ljudmi ali pa kot darove komurkoli.
Te 4spec'al' cene* so samo ako se naroče direktno od mene. Vse 'knjige bodo lastnoroč no podpisane (autographed).
Naj povdarim, da je treba naročiti čimprej mogoče. Veled pomanjkanja papirja bo leto« nati>Tijpmh samo eno ompjeno število wrvudov in se čisto lahko zgodi, da bo knjiga razprodana se pred koncem novembra.
Torej organizirajte takoj svoje lokalne odbore za razpe-čavanje te knjige, kot so ga organizirali v Olevelandn in
<v-im ečji finančni uspeh. Kot že* rečeno, priprave :so v teku že vee. mesecev, in program, kateri bo podan tega dne. bo vreden vstopnice, kateri* je določe na na 50 centov..
Program sam na sebi bo vseboval bogato v^bino. Nastopili bodo razni tukajšnji talenti v solospevih, duetih, kot n pr. Orill—Tvannsh, Milavec— Levstik. Vera MKlavec—Slejto na piano. Podana bo točka rživa slika", simbol trpeče Slovenija pod pokroviteljstvom Progresivnih Slovenk, nastop tukajšnjega Mladinskega pevskega zbora ter irovor Mr Janka . Rogelja fbo tudi Vklju-čem v programu. Dalje bo podal harntonHva solo mladi A. Baje iz Fairport, O. Obljubljen ju nastop pevskih zborov
"Slovan," "Jadran" skupno ter posamezno, kaker tudi nastop Miss Wilme Oswald z haT ter nastop mladega iča.
" . —"" ' '"au'J" » sirarno .	~ . ,---~
knro, ki je zadela na« rtari pa<i,-I,te Bao*>C"<> R c<ekom tA\
kraj, in prično vplivati na "Wa-nh in gt on.
Oni, ki belijo Ramo nekaj fe-tisov, naj jih prosim naročijo v prihodnjih dneh direktno od
moneyorde'rom. Moj naslov je spodaj.
S spoSlovanj&m.
Louis Adamič, Milford, N. J.
Oodbene točke pod pokrovi-teljstvoni šole P upi1? of Marv Mitchler School of Music, šest harmonik bodo izvajali sledeči: <3arl Beres, Richard Came-kas, Ohas. Pancfrar in Benjamin Mancine.
Pevski zbor "Žarja" bo podal "Modro Donavo" selekcijo * operete "letnik v gozdn" in socialistično koračnico itd.
Umetne plese (balet dance)
namreč za naš trpeči in krva-vrči narod v rojstni domovini. Vstopnina je le 50 centov, kar je majhna vsota za program, kakršen se va mbo nudil ta dan Torej ste naprošeni vsi. da si pravočasno prp.skrhite vstopnice in pridete točno ob 3:30 v dvorano. Priredbe so zadnje čase redke med nami. zato smo prepričani, da se bodete poslužili te prilike ki se vam bo nudila 24. oktobra.
Cilj te naše podružnice je $1000. Oe se v-i zavedamo svo je narodne dolžnosti, bomo tu d i to kaj z lahka dosegli. Pomnite, da odbor in zastopniki teh društev, ki se trudijo in de njo, ne delajo za?e, pač pa za trpeče vašp in naše krme brate. Kri ni voda, in to naj bi imeli vsi na vidiku. Vse društvene tajnike, bi prosil tole:
Vstopnici, 'katere imate v predprodaji, izročite mi pred prireditvijo, ravno tako tudi tiste prodajajoč, listke mi izročite cb času. Med tem pa hitite in prodajte kar zmorete.. Program je podan v obliki oglasov, katere «o nam tukajšnji slovenski in drugi trgovci naklonili (hvala vsem) med oglasi v programski knji-
ž'ei j, še nekaj druftega gradiva.
Priobčena bodo imena vseh. kateri so dosedaj prispevali v ta namen. Dalje bo pesmitev posvečena tej prireditvi tudi priobčena- Napisal jo je tukajšnji domači pemik Jack Tomšič.
Torej ne pozabite storiti svo je narodne dolžnosti, naj bo 24 oktober v tej naselbini posvečen našim trpečim v domovini. Pridite vsi in vse! Tisti, ki mogoee delate na dan, in ne morete prisostvovati pri programu, pridite malo na razrred rilo zvečer. Na£a narodna dolžnost nas kliče, da vsak po svojem doprinesemo tudi k temu našemu prizadevanju. Za .TPO SS štev. 35. J. F. I>urn, tajnik _Cleveland, Ohio
SMRTNA kosa
Tudi en je bil dober oče svoji	v . , .
družini. Žena mu je že davno V0'' ^ ^ ^T
Tndji tej družini naj	Amenka.
In tako smo po daljšem raz-motrivanjn .s frvojim dobrim prijateljem Mike Amerškom sklenil!, da Amerika je ona dežela, kjer bomo našli vse, po
"Glasu Naroda" čestitam k 50-ohlr-tnici. Zelo radi ga per-biramo odkar smo v Ameriki. Va* pozdravlja,
Mary Glnvach, Johnstown, Pa-
Nail 35 1 t prihaja lfet Glas Naroda v n išo hišo. Žena Žo-fija ga je lj ibila in čitala dnev no, saj je b.l prvi list ki nama je prinašal novice iz domovine, poteg tega tudi važne nas\p-te in inforn acije o novi deželi, ki so nama bile v dnevno korist v našem življenju v novem sve tn. Da, poleg družine je bil Sofiji dras: slovenski tisk, in rože n« vrtu je ljubila in nego vala. Pogled na cvetoče rože je privabil radost v njeno srce in obraz. Danes rože bledijo in vrnejo, ker skrbna roka. ki jih je negovala, ne giblje več. Prijatelji in znanci so obtnli nje no krsto s cvetjem tako, da je bila soba žalosti kot en sam cvet. za kar izrekamo vsem pri jnteljem. kot znancem, našo ^oboko zahvalo.
Zofija mi je bila vzor žr-ne in •matere. Ž i vola sv.? skupaj 44 let. Zapus ila je dv%» heeri in Štiri sinovp, k-i so vsi poročp-Pipal F<nn. da bova doea-
č^mur hrepene naša srca. T je- Vala zlateca jubileja a u^oda
ta 1902 se podamo na pot v novo deželo. Potovanje je bilo naporno, ker sva imela dva o-troka. ki sta potrebovala oskrbe. Sreča nama je pa vendar bila mila, da naju, ne otrok ni
NAZNANILO UČENCEM SLOVENSKE SOLE.
Vsem učencem in učenkam ^nčila morska bolezen, m^d-Slovenske šole v Brooklynu ^ ko > prijatelj Ameršek želim naznaniti, da bomo imeli	na bolezni. Na-
v soboto ob 3. popoldne pevske	?mo sip v Johnstownn,
vaje, iadi česar je želeti, da se kjer sem še danes. Žena vsi udeležite, tudi oni, ki pri- Sofija, kakor tudi prijatelj dete v šolo v petek večer ali v ^^počivata v grobu, soboto pred poldnem.	' ^h, kako razočaranje je bilo
Radi nujne drugo zaposleno- Za na!5! Posebno žena Zofi jo sti AFr Subelj zadnjo soboto ni	nazaj v domovino, kjer
mogel priti, kot je obljubil, a 557110	udobnosti, kalkor
to soboto je pa dejal, da pride smo ^ukaj mosrli najti. In zagotovo.	t »e dan*s, ko se spomnim na
Torej na svidenje v soboto	nie strese mraz,
popoldne! Tn točni bodite!
Mrs. Anna P. Krasna
je hotela drugače.
H krmen Ttflija jp dobila mali pnhlad. nn\*ar jp sledilo vnetje pljuč. Vsa postrežba in z«irav-•niška veda ji ni mogla teliti življenja in 10. septembra je v 'Memorial bolnišnici podlegla zavratni bolezni Vedno je bila ♦^dneam zdravja in vpdra ^kozi vsa leta najinega -kupnega življenja. Kako mo boli izguba, se ne da povedati, Še nanj opisati. Najino življenje je potekalo v slogi in medsebojnem razumevanju: skupno sva delila veselje in žalost, sedaj som pa osamljen. Vrste starih naseljencev se redčijo vedno hitreje. TTpnm. da bode uredništvo
j kakih barakah smo takrat ži- Olasa Naroda te vrstice natis-
V BOLNIŠNICI.
i veli. Kdor ni skušal, sam ne I more verjeti, ker danes imamo j vse moderne udobnosti v sta jnovaniihh. Kakšna razlika v Erazem Gorshe. v Cleveland 40 let'h! Ko smo se za silo u-Oh io, oskrbnik Slovenskega na domačili v noVem svetu, sva si rodnega muzeja in znani kul-|naročila list "G-las Naroda", turni delavec, je te dni tako res t ki je še vedno moj dnevni uri-
no zbolel, da je moral iti v bol nišnico. Prijatelji mu žele hi trega okrevanja..
iatelj in upam. da bo. dokler tudi jaz ne bodem klican, odkoder vrnitve ni.
nilo v spomin svojo doleolet ne čitateljice in v naznanja o-riim starim naročnikom in čita-teljem lista, ki so jo osebno poznali. Listu in vsem, ki so nam' stali rvb istrani v težkih dneh. ostajam hvaležni dolž nik.'*
Frank Gačnik.
Johnstown, Pa
V Cleveland, Ohio, je umrl John Rovansek v starosti 63 let. Zapušča hčer Mary in nečaka Cyrilla Rovansek, ki je tajnik društva št 37 ARZ in tri brate ter več drugih sorodnikov. Roejn je bil v Št Vidu izvajajo učenke šole "Holly- pri Stični, kjer zapušča brata wood Dance Studio", pod vod- Lojzeta in več sorodnikov. V
stvora Belle Canway. Nastopijo sledeče: Margie Hnchevar. Romana Johnston, lltee fiun-ter, Dorothy Wlels, ter hčerka Mrs. A. Smrtkar itd. Sopran wflo tanoje Mass Florence Une-ticb. Nastopijo tudi pevci od Olastae Matice Mr. J'rank Pllut in dhigi..
Ameriki je bival 38 let. t
V Sheboygan, Wis, je pred dnevi umri John Resnik,, star 59 let m rojen v Krasni pri Ljubljani. V Ameriki je bival 37 let in zapušča štiri sinove (dva sta v armadi) in hčer, ▼ Montani pa sestro Francfcg
Podana bo kratka enodejan-;Klopč:č. Bil je član društva ka "Zakonska sreča št. 317",344 SNPJ katero mu je oskr-režijo IVana Steblaja. belo civilen pogreb.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovac
Spisal Iran AJbrebt
Cm« 54 erotoi
Belfegor
Spsal Artur Bernede
Ctaa 15 Mtn
Filozofska zgodba
Spisal Alojt Jirasefc
Con ft
LETOS IZŠLA
Ko smo iH t morje
bridkosti
Spisal Ker. K. Zakrajfes Knjiga pripoveduje, kako )• Hitler nastavljal Uaanlee tn saajke tn pripravljal "strop" u JngoHlovane ln njillovb državo fc dolgo prej kot jo J« napadel
Knjiga je v platno vezana ln Ima
207 strani.
Ona $2.—
Listki
Spisa) Ksavar MeSko; 144 tir,
Ona Tt emtm
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 15 miUv
Zločin in kazen
Spisal F. 1L Dostojevski
DVA ZVEZKA
Čem 13.-
&vi isriri
Spisal Ivan Mati«? Knjiga je svojevrsten pojav * slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolfcib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od danili potokov ▼ starem slovsnstvu do danaiinj»ga dne.
13 poglavij — 413 strani
T platan vezano
MavtjMl m| Mraflja knjttfee —
"HOW TO Bacona A cttizkn or THE UNITED STATES" V tej knjigi ao vsa pojasnila ta likonl M MUKIJCOCI«
CaattMi
Državljanski priročnik
Knjižica daje poljudna navodila, kaka poataN umeriikl driavljan.
- .	Ceaa M
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern» — Vezana knjiga
o^a I?—
Govedoreja
8pisal R. Uctart 149 strani a •likami	Ctm fU-
Knjiga o dostojnem vedenju
m strani.	Cm M mM
Mlekarstvo	»4
Sptstl Anton Pleve. S slikami 168 strani. — Knjiga M Je ln Caraterje v sploteem.
Obrtno knjigovodstvo
208 stranL exana. — Knjiga je namenjena v prvi vntl aa stavbno, umetno tn strojno kljnčav-nSaratvo ter ielenllvarstva
Aka nraOte btff, prflaBto k «hi U. 8. arinM Order a mcajene svata. Htfjia svala, lafcfta paHJete v ti. 8. mnhl pa t. S
Obtičite Slovenske Prireditve! vaša navzočnost pripomore u._____________
ZAlNtaiu Uspehu, druwva mmsaq m& sodelovanja ne samo svojih članov, jtiivtfc splošne slovenske ja vnosu
"GLA8 NAJUMJA" - NEW tOB
THUKSDAY, UCTOlifcK 14, 1343
IBUNOVUIN L. 1m
P
OD SVOBODNIH SONCEM
ROMAN — Spisal: F. a FTNŽGAR.
33	--
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta=
3935 W 26th St Chicago 23 HI
POROČILO O FINANČNEM STANJU 30. SEPTEMBRA 1943
Bilanca v banki $14 974,IS in na roki $9.77 31. avg. $14,983.95 Dohodki t septembra
Podružnica St
Iztok j« stal vnovič pred Epafroditom.
*4Še imam govoriti s teboj 1"
"Govori, poslušam!"
•'Ali bos govoril reenico?"
"Ne lažem, gospodi"
"Povej, ali nisi bil ti n*ed Sloveni, ki so za oDtoavo ngo-nobi.i Hilbndija, slavnega vojskovodja ©fsarja Upravde?"
"Povedal ti je očka, da sva godca 1"
•'Iztok ni trenil. Vzdržal je prodirajoči pogled trgovčev. Lice >*e mu ni pordečilo.
"Iztok!" Epafrodit ga je prijel za roko in potegnil k sebi. '4Iztok, ali držiš prisego!" "Na smrt, gospod!"
"Tudi jaz! Zato ti prisežem na Kris ta, svojega Boga. da ne izve iz mojih živih us tnihče, kar mi boš zaupal. Vprašani te, ker te ljubim in se bojim zate. Povej mi, priseži mi i!.i bogove, ali si se vojskoval zoper Hfiibudija ali s<e nisi?"
Iztok je molčal. Njegove ustnice eo bile stisnjene, oko run je žarelo, glava se je pcnosno dvignila.
Slovesno je odgovoril:
"Kdo je vreden sin svojega naroda, da bi ne napel tetive v pogibel sovražniku?"
"Torej si se. A vedi, ee se vzbudi snmnja, gorje si ga ttebi!
"Ne izve se!"
"Hajrija Sofija naj varuje tvoje besede in besede tvojf ga očeta. Epafrodit bo čuval nad teboj!"
Ko je ztok prišel v svoj stan, se je pravkar povrnil Radovan. Na bikovi halji so se sledite kajplje črnpga vina. Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obema rokama sive lase, oči so se mu vrtele, kakor bi bil poblaznel.
"Iztooe! Iztoče! Vsi volkodlaki naj ga srečajo in raztrgajo! Morana naj počiva sedem kt in mori njega! Iz njegove pasje čeljusti naj napravijo sršeni gnezdo, mravlje uaj mu razgrizejo jezik! Iztoee, ali nascni rekel, da je kravji reptiik! Ali nisem rekel? Najmočnejši hudič, ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne lep okrog vratu in naj ga zadavi! Iztoče, Iztoče!"
Zaikotebal se je Radovan in se zvrnil na preprogo ter klel in vzdihal na ležišču.
Iztok je gledal in poslušal. Ni razumel starca.
"Očka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je stor ialost? Povejš No žimam! Nadenj grem! Samo reci!
"Hotel si nadenj, pa te nisem pustil! Oj, mene bedaka!
Udaril se j<e po čelu. -
"Nadenj sem hotel? Kdaj? Nad koga?'"
"AH ti nisem rekel, da je malopridnik, da je snetjav pes? Reci, če nisem rekel?"
"Kdo, očka? Ti si bolan!"
"Pa kako! Tako vine piti, zastonj, do sita, pa izve človek rfeč in zboli na smrt. Oj, krvoses!*'
Iztok je sedel k Radovanu in mru gladil razpaljeno ieelo.
"Vode mi daj!"
iPil je z veliko želio. Nato se je nekoliko pomiril.. "Stanarina "Iztok, kaj sem zvedel, zdajle, ko sem namenil do- p0Jtnina
r (19 'Ki mirnA rtsw>il fmlinnin t' >	» .
Postne znamke ....................................................25.00
Telegrami .................................................3-65
In Telefon ..................................................4.88
so povedali, da je Tunjuš — tristo besov je v- njegovi čapki _|Uradnikova plača .......................126.40
j'oigal Hilbudijiv most čez Donavo in se napotil k Antom. I1Tiskovine ................................................................04.00
Voj-ko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok. Da bi mu Jaga-baba Piarniske potrebščino ....................................4.40
izpila oči! Oh, zakaj ga nisi? Bedak jaz, da sem ti branil!" ^nč v uradu............................................................1.00
"Očka, rte toži, nisem ga a pride čas, ko mi ga da Perun Vzdrževanje urada ..............................3.00
v roke!" j Prevoz revije "Yugoslavia" na pošto............1.00
"Kakor kragulja v hipodromu naj ga prebode tvoja stre- poročanje iz Washingtona ............................25.00
lical Zato pa morava srdaj hitro domov. Kdo bo vodil.^ortune Magazine ................................................1.00
St. 1 SANS, Detroit, Mich. ...			.$100.00
" 6	M	Ely; Minn..........	. 25.00
m 7	♦ »	Little Palls, N.Y. . .	. 30.00
" 8	M	West Newton, Pa ...	. 13.70
" 9	>>	Wiilock, Pa........	5.68
" 10	f f	Canton, Ohio......	
" 11	»»	Am bridge. Pa.....	. 12.50
»» i2	ft	"W- Aliquippa, Pa. .	. 29-25
" 35		Springfield, III. ...	7.80
»» 22	"	Midway, Pa........	. 10.00
" 23	O	St. ljonis. Mo......	
»» o^	»»	Virden, UJ..........	7.40
	1»	Salem, 0..........	7.70
" 31	ti	Pueblo, Colo........	10.75
"Z2		Cleveland, 0........	
" 33	» •	Bridgeport, 0......	86.50
" 39	»»	Cleveland, 0........	
" 40	»»	Kemnierer, Wvo. ...	.. 20 50
" 47		Pueblo, Colo. ......	5.00
"48	»»	Cleveland, O........	400.00
" 52	"Chicago, IU..........		. 12.25
" 53	>»	Johnstown, Pa......	. 8.00
" 54		Chicago, 111........	. 8.00
"57	»»	L'Anse, Mich.....	.. 8.00
" 155		Worcester, X. Y. ...	. 53.00
" 69	»i	New York, N. Y. ...	. 50.00
"73	ft	Herraine, Pa.......	... 50.00
" 78	»•	Rridgeille. Pa.....	
" 80	j*	Wliile Valley, Pa. .	. 10.50
" 83	• T	Walsenburg, Colo. .	5.00
"84	»»	New York, N. Y. ..	17.50
" 85	»»	New York, N. Y. ...	. 16.75
'»86	tf	E! '7abeth, N. J......	3.25
" 87	J*	Brooklyn, N.Y......	12.00
" 88	»»	Brooklyn, N.Y......	8.00
"90	»»	Kirkland Lake Can. .	. 23.00
3 SMPJ, CJhicaffo, 111..........			6.00
VSI DELAJO
Pošiljam $3.50 za nadaljno 6 mesečno naročnino, katera mi i* potekla 30. septembra. Pošiljam tudi $1,00 da poravnam, kjer se je list podražil. List rad čitam in vem, da brez njega bi težko bil sedaj v teh časih.
O delavskih razmerah ne bom nič pisal, ker smo vsi za po&deni, kdor le hoče delati.
Pozdrav vsem čitatteljem lista. listu pa obilo uspeha!
Albert Valenčič, Toledo, Ohio.
OB 50-LETNICI
Ker sem opazil, da mi je ravno poptekla naročnina na Gilas Naroda, pošilam vam naroni-jio za r.adaljnih 6 mesecev. Listu čestitam k njtegovi 501etni-ci in želim mnogo novih naročnik ovter da bi preživel še na-daljnih 50 let.
S spoštovanjem
Joe Jeršan Shingleton, Mich.
IZ JUŽNE AMERIKE
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RAOOMRANM ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
Fo'eg otoka Kos sta ostala pod italijansko oblastjo do sedanje vojne tudi dva druga oto ka Dodekaneške skupin*1 in si-jccr Rhodes in otok Pnrpathu*
. tDrušt
,, članstvo društva 73S SNTJ, Canton. 0..........15.00
„'Društvo 240 SNIPJ, BentleyvRle, in članstvo	4500
i Nabrano na shcdu v Sheboyganu, Wis............10.00
j Posamezniki .....................................3.00
Ookova brošura ................................1.50
Skupni dohrd-ki
V	Buenos Aires, Argentina, jle izvršil samomor Marij Cigoj star 33 let in doma iz Malovš pri Gorici. Vzrok njegovega dejanja ni znan. Bil je gostilničar.
Valerija Lasič istctam, stara komaj 17 let si je tudi vzela živijetfie. Kaj jo je pognalo v! •spanish in n lUssons- — špan-smrt ni znano'.	"»« * J"*	ffTUT
gleška slovnica. — Spisal J« Je R.
L' Cortina. Ta knjiga Je popotna in prav ni« prikrajšana. Od prve do raduje strani J«" j Je (Mipolnoma Ista, kot Jo Je pisatelj
V	Capitol gledališču na 51- napisal in kot je bila prvotno izdana
nlici in Broadway v New Yor-M visJo w~:,Cent sf "/.V1*?' t?
,	j . ,J	, , no h> izrabile prvotne tiskarske for-
Ku se sedaj proizvaja zanimiv roe> in ker j«. ,,lsateij spn-jei nižjo «*• film "Johnny Come Latelv," bo.
na odru pa nastooa Morton' ,>0 feJ i>r,',ro'M s,"i,u^valnl mHo<15
m _u	..	-	, , 1 rairi Coriuta |H>uini:a. ila »e lahko na-
j Gould s svojim enanim orkest- • 6lianV.ilie. ; rom, v katerrm je 50 umetni- To praktično nčenje Ima kar najmanj Z jutršnjim dnem pa bo nezanimivih ln za pletenih »lovnUtolb
pravil ter vas uči i>rati. govoriti In ra-
še Več drugih grških zgodo- Kupite še daue» nekaj War vinskih osebnosti.	Savings Stamps za Vase otro-
Otok je bil osvobojen izpod _ To je najboljši način turške nadoblasti leta 1821, za }iranjoT1je zanje
easa takozvane gii-ke revolu- _-_—-—
cijonarne vojne. Ko so se po končani vojni pisale mirovne pogodbe med Turčijo in Grčijo, pa so zopet Turki dobili ta otok poti oblast. Ljudstvo je protestiralo, ker je hotelo priti pod Grčijo, toda pomagalo to ni.
T^eta 1912 je bil otok Kos zaseden po Italijanih, ki so bili tedaj zapleteni v vojno s Turčijo zaradi Tripolija-
Ttalijani so na otoku odpravili samoupravo, katero je prebivalstvo irwlo pod turSko oblastjo.
GLEDALIŠKE PRIREDITVE
fiiov, da bi mimo počil od trpljenja!'
"No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo?'
"Slovene sem dobil, izza Dbnave, poštene Slovene.
Izdatki v septembru
za urad ........................$ 50.00
7.69
»iladoe?
"Očka, jaz ne morem!"
"Ne moreš? Z!o na sina, ki tako odgovarja očetu! Sva-rnn umre, Sloveni ne zmorejo zofpet Ante — in namesto gradišča, dobiš krtovo gomilo in namesto sestre Ljubinioe ženo n-arjavega kožarja! Žalost tebi, Iztoče!"
"Svaron ne umre in Rado, sin velmožnega Bojana, starega bojevnika, ve, čemu nosi lok, ve, kako se bori tisti, ki ljubi Svarunovo hčer. Perun bo z njim in rojenice bodo ču-
Dnevnice ................................ 80.00
Voznina............... .................. 14.00
Skupni izdatki ........................$ 351.02
Ročna blagajna ......... ................ 14.77
Bančna blagajna ........................... 16,431.54
$16,797.33
vale Ljubininco. Jaz ostanem očka, in ko se naučim vojske-" o,	T8®? .do?odk° * ^^^ organizacije
"Ti ostanek in ko se naučiš vojske. _- Ostani!	^ ^ 30" 1943
lie ostani — jaz pojdem in sporočim Svarunu. kako ga ljubi njegov sin!"'
Jezen se je obrnil Radovan v belo steno. Od bedenja in v?na so mu bih trepalnice težke. Zaklopil je oči in že v pol -nn godrnjal nerazumljive kletve na glavo in ži-žvljenje Hbnu.
Drugo jutro je v Bparoditovi hiši že zarana vse mrgoledo sužnjev in skopljencev. Melhior ni zatisnil očesa. Pazil je na služinčad, da se ni opila. Bolj ga je skrbel Obisk pri earju kakor najbolj obložena ladja njegovega gospoda sredi railjučenega morja
Epafrodit je zahteval najsijajnejfše sprem«tvo^ To je bre« skrbi smel edino bogataš in patricij, ki je ime-l! doma varno spravljen cariein prstan in despotov pergament.
Zadmala je narda po vili, skopljcnci so drgnili v kopeSi Kpafroditovo gubo tek) z najdražjimi mazili iz Egipta in Per-?-ije. Redke la5^ so mru skodrali in jvjsuli vanje zlatega .prahu- Tunika je bila iz težkže svile. Vanjo so uvezle najspKet ne;«e vezile i« zlatih nit*k lotos in palmo, grmičke, mirt, pave :n galebe. Krog rame si ;e ogrnit dolg plašč, bi ami s, tudi ie »vile. Sam Melhior mu ga je spel na desni rami z veliko, zlato zapono v obliki grškega križa. Na križišču zapone je gorel dem an t na konceh so zeleneli veliki smaragdi.
Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kodre so posuli s dehteči-m prahom in sra odeli v svileno haljico, na-latt seiito, kot so jih nosi'i ©oveni in prainja.	1
Vie dopoldne «0 «e pregiba^ rofee sužnjev in suženj. Na ulici je zbrala tolpa vogelnih postajačev, klioarjev in bva-Mcev Epafroditova vrlin. Melhior iim je razdelil polna pe-nUa obolov, jim po«tnegvl z vinom in sadjem.
(Nadaljevanj* prihodnjil) .
Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 30. scpt. 1943
Bilanca ..................................$16,44 .31
JOS. ZALAR, blagajnik
M. G- KIUJHEL, pomož. tajnik
nuio
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
b
Prepričajte se!
j kov
-, prikazovan v istem gliedalvšeu
1,813.38 film po imenu: "Phantom of
-1 the Opera", v katerem v glav-
$16,797.33 ni vlogi nastopi znani barito-nist Nelson Eddy in Miss Susanna Foster, na od»-n pa Duke Ellington z njegovim znanim orkestrom, nadalje nastopijo na tem programu tudi drugi razni pevci in plesalci in sicer I "The IVep River Bovs", "Pes Leg Bates". Patterson in aJek son, Betty Roche. Johnny Pflodges, Ray Nance, v posebni točki pa nastopi pevka Lena Horne. Predstave se vrše neprenehoma od 10. zjutraj. •
San Carlo Opera Co., bo podala v četrtek, petek in soboto tekočega tedna operne pred stave "Carmen, "La Forza del Destino" in "Aida."
V teh operah bodo nastopile pfevkc znanega slovesa, kot Mobley Lush an ja v vlogi done Leonore, Luisa Casellotti kot Carmen, Marie Powers, kot A-meris in še več drugih priznanih opernih pevk
Arnoldo Lindi, Angelo Pilo-to ter drugi operni pevci bodo •nastopali v glavnih vlagob, podanih opK»r .
Mr. Schick in Mr. Buckley bodeta konduktirala in Lydia Arlova bo vodila balet. Vse te predstave ^e bodo vršile v Broadway Theatre, 52 ulica in Broadway. Cene so popularne, zato ne zamudite te lej* prilike da posetite eno ali pa celo več teh lepih opernih pred stav.
OTOK KOS
Otok Kos spada k skupini l^odekaneških otokov. V dolžino meri 37 milj in njegova po vrlina obsega 286 kvadratnih kilometrov. Na otoku je zemlja rodovitna in prebivalstvo prideluje vsakovrstne agriknl-turne in druge pridelke. Bogat je tudi na mineralih.
(Prebivalci otoka so povečini Grki, a pofleg njih živi na otoku manjše število Židov in Tnnkov.
Otok Kos je rojstni kraj očeta iwpdicmie Hippoeratesa, ter tudi rojstni kraj pesnika Phi-] it asa in slikarja Apellisa, ter
$22,520.97 . 6,074.66
šumeti s|«nsko.
Coiintovo kratko metodo so o<lot>rill učitelji, profesorji. Sole, poslaništva In eksjiortne trnlke po relem sveta. Je praktično. prlproMo ln unjie^uo.
Prodanih j«* bilo žo nad 'J.000.000 Corlinovili knji«.
če Tas ta knjiga zanimiva. Jo lab ko naročite (iti
KNJ1CARNI S M) V EN IC PPBIJSH IXO COMPANY, 218 West 18th Htr*e»
V«.w Tork. N. Y —	Icmmo ti-
Note
KLAVIR
aH za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breesea of Spriag
Time of Bioaaom (Cvetni čaa)
*	Po Jeirru Kolu
*	Tam na vrtni gml! Maribor Walts
*	SpavaJ Milka MoJa Orphan Waits
*	Dekle na rrtu
Oj. Marilka, pegijaj.
*	Barflta
Mladi kapetane ¥ Gremo na Štajersko
StajerU f- Happy i'olka Če na tujem ¥ Slovenian Dau<«
Vanda I'olka ¥ Zidana mart-ia
Vt^t-li bratci ¥ Ohio Valley Sylvia I'olka
*	Zvedt-I ma neka) Ko |«l£k-a ta mala
*	Pojdi z menoj
Dol a planine ¥ Kadar boA ti vandrat
^-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Aiarmoniko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street New York 11. N. Y.
Sedaj
"Ko smo
morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJdEK
t« spodaj so priobčena nekatera mnenja naših rojakov in rojakinj, ki jih je pisatr.j knjige prejel od onih, Id a« knjigo naročili in prečitali. To je samo en dal teta mnenj, ker radi pomaujaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh.
Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo 511 v morje bridkosti sem prejel. In če povem, da sem jo Se isti večer prebral do jtolovice in naslednji dan |w do konca, je dovolj priznanju za nje vsebino.
• f *
Greaney, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Vaio knjigo: "Ko smo šli v morje bridkosti'Vam bočem povedati, da tako Ziuiimlve knjige nisem Se brala. Kako lepo ln Jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako hi jo mogla dovolj prliioročitl vsem ameriškim rojakom.
• • •
Aurora. III. — Knjiga—Ko smo fill v morje bridkosti mi tako zelo ngnja. da takoj naročim Se eno sa svojo prijateljico.
• • •
Los Angeles. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo Sli v morje bridkosti' in zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije ml ugaja. Pokazala sem jo rojaku,
ki jo tudi hoče imeti. Tu (»oSiljam naročilo.
• • •
Morgan, Pa. — VaSa knjiga zasluži vse priznanje in zato
pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke.
• • »
Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo fll f morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se Pitala pa vseh naših naselbinah. Jas Jo veem priporočam
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 West 18th Street New Tork II, N. 7.