125. Številka. Ljubljana, vtorek 5. Junija. X. leto, 1877. SLOVEN Dupini naj «• isvolo 1'rankirati. — Rokopisi bo ne vraćaju. — U rodni St vo jo v Ljubljani v Prana Koiiimnovej hiši it 3 .gledališka stolna" Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. at i ui i t i i»Lrnii v ue reći, jo v „Narodni tiskarni" t Koluuaaovoj hi«. Telegrami „Slovenskemu Narodu". London 4. jun. Telegrafično poročilo agentstva Reuterjevega poroča iz Erze-ruma: Tvrdnjava K a r s je p o p o 1 n e ni obkoljena od iiusov. Muktar-paša ima pri Zvinu (?) tako položenje, da se ne bode mogel držati, ker so mu Uusi za hrbet prišli. On pričakuje pomoči od Vana. St. Peter burg" 4. junija. Poročila od kavkazke ruske vojske poročajo: General Kravčenko je 28. maja bojeval se s 3000 sovražniki pri prehodu črez Bagada-mostu in jih zmagovito prepodil. — 20. inaja je prestopila jedna kolona reko Ko-dor (blizu Suhum-kale) in dospela v Digerd. — Kolona kneza Nakažidse (?) je pretepla 500 upornikov na meji Salatavije. St. Peterburg I. jun. Dva turška monitorja sta pet ur dolgo bombardirala Sotschit in potem so s petimi parobrodninii naglimi ladij um i „kuterji" Turki vojake na suho zemljo izbarkali. lluski strelci so pomorili kuterske pomorščaki', izbarkane turške vojake popolnem uničili, monitorja in kuterji so odpluli. Sest tisoč mož Tekincev je napalo 25. maja generala Lamakina pri Kisitarvatu; po štiriurnem boji so bili napadalci v beg zapodeni. Iz Khana so starešine poslali zaupnice in udanostno prošnje carju. Peterburg 3. junija. Kuski car, cesarjevič naslednik in veliki knez Sergej so se včeraj po noči k podunavskoj armadi odpeljali. Kairo 8. jun. Kraljica v Abcsiniji je sprejela mirovne uvete z Egiptom, in mir se je sklenil. Bukarešt 3. junija. Ruski komandant v Ardahiiiiu, polkovnik Komarov, jo 30 maja šel črez Olti dalje rekognoscirat. Konjica Musu-paše je bila pri Jlehniačovu tepena in razkropljena. Odesa 3. jun. Iz Tillisa se poroča: Središče kavkazke armade maršira proti Karsu, desno krilo, ki na Krzerum maršira, je uže črez Olti ven prodrlo. Bukurešt 1. jim. Več ruskih monitorjev prišlo iz črnega morja, in se jim je posrečilo, kljubu najostrejšemu streljanju turških kanonov, preiti y dunavskom ustji v Sulinski izliv ter potem plavati po Dunavu navzgor. Carigrad 3. jun. Poročilo o zopet-nein vzetji Ardaliana je bila pomota. — Blizu Krzenuna je bila bitka. — N/ikšiČ se ima kmalu z živežem oskrbeti. Iz Suhum-kale se poroča, da so Turki Djemtscharo bombardirali in zaseli. Kairo 3. jun. Odhod egiptovske pomočile vojske k turskoj je odložen bil, ker egitske prevozne latlije nijso tako trdne, da bi se ruskim ustavljati mogle, Čakajo torej, da pridejo turško vojne ladije. („L. Z.") Tu spredaj priobčeni telegrami kažejo, da vrli nuši slovanski bratje Rusi na bojišči v Aziji zmagovito napredujejo povsod, da celo ob crnomorskoj obali Turki s svojo veliko tloto i o z ukrcavanjem divjih Oerkesov na suho in z uporom v ruskem Kavkazu ničesa no opravijo. Preračunjeno, sicer počasi, a gotovo pomika se Slavjan Rus v azijsko Turčijo po [silno težavnih in slabih potih, a vedno vspešno. Ob jednein se poroča, da jo silni ruski car, velikodušni osvoboditelj naših slavjanskih bratov, katerega blagoslavljamo In hvalimo kakor njegov narod, tudi vsi mi zavedeni avstrijski Slovani, in ne najmenj mi Slovenci, — car je odšel k svojej vojski na reko Dunav, od koder so sinemo torej kmalu velieih činov nadejati. Telegram turški iz Carigrada samim Turkom po lažnjivih ustih bije. Niti prijatelji njihovi jim odslej več ne bodo verjeli. Cel teden so svet zarad Ardaliana sleparili, zdaj pa na sramoti ostali oni in nemškutarji in ma-gjarski njih prijatelji. Za volitve v kranjskih mestih in trgih, in po deželi opozorujemo vse bralce pri reklamacijah volilne pravice, da po dopisu mi-nisterstva od 20. jul. 1. 1871. vštevajo se k direktnim davkom tudi cesarske doklade, zlasti vojnu doklada. V onem ukazu se pravi: „Da bi so v tem oziru kolikor mogoče enakomerno in v smislu postavo ravnalo, moram Vaši blngorodnosti naznaniti, da izrek „ne-posrednji davki", ki se nahaja v občinskem ia deželnem volilnem redu in v dotičnih dodanih postavah, ako kaka postavna odločba naravnost no prepoveduje vštevanja priklade, pomeni ne le čisti davek, temveč tudi tretjinsko in izvanredno priklado, to je skupni znesek davkov, ki se imajo plačevati v državne blagajnice in da so mora tedaj, če je pravica voliti v deželni zbor v volilskih razredih mest in kmetskih občin odvisna od tega, koliko kdo neposredni ih davkov plačuje, omenjeni skupni znesek davka in priklad za podlogo vzeti." Pri cesarskih davkih so torej sledeči povi ški za cesarsko blagajnico : 1. 1'ri gruntneni davku tretjina, in druga tretjina za vojsk ino priklad O. M»te>k. Prižigalec. i U -m a.., v an^loiikoin spirala Mihs M. CuiuiuiiiH, poulovoml J.) l> vvLfg 1 del. (L>;tijo.) Trinajsto poglavje. A v smrtnom boji dova nij Bo /.upustila, U tu i r i Jo utrnil voliki; nje uren Spoznalo utrtih, In dol svoj J©( Gospod Grahom je bil naznanil v listu, da bode prišel na ladijeuino za parnike v Novem Jorku ter odpeljal bčer in Jerico po njunem dohodu, (iospodu Jeremiju se je za to zdelo od več, da bi svoji varovanki spremljal dalje kot do Albanije, kjer jih je varno in dobro odpravil ter sam z ženo svojo se lebko odpeljal po zahodni železnici naravnost v Iio ston ; ker gospa Jeremijeva je nestrpno silila domov ter nij bila pri volji, da bi v vročem letnem času še enkrat obiskala veliko mesto Novi Jork. „Zdravi hoditi, Jerica!" rekel je doktor poslovivši se od njih na krovu Uudsonskega parobroda. „Bojim se, da ste v Saratogi izgubili svoje sreo; vi uijste več tako veseli, kot takrat, ko smo došli. Vendar se na takem kraji, zdi se mi, nij moglo izgubiti daleč; zato bodite zagotovljeni, da jo bodete zopet našli, prodno se vidiva v Bostonu." Komaj je bil odšel in manjkalo je le malo minut do odhoda, ko se je pri dr vila množica mladih ljudij, ki so, kot se je Jerici dozdevalo, preglasno blrlietali in se smijala, kot bi izobraženost od njtli zahtevala. Sredi njih je bila gospica Klin tonova, s katero so se njeni spremljevalci očitno šalili in jo dražili, kar jej je bilo jako ljubo in všeč; to je pričalo njeno smehljajoče zarudelo lice, če prav se je delala, kot bi jo to jako žalilo. Nazad- nje je kazalo pomežkovanje nekaterib mladih ljudij iti na pol zamolkli pst! da pride nekdo, ki nij smel slišati njihovih opomb. Ta trenutek je prišel Viljem Sullivan s potno torbo t roki in teškim ogrinjalom na komolci in kaj resnim obrazom, kot bi se ne bil še popolnem oddahnil nevolje minulega večera. Sel jo mimo Jerice, s pajčelnnoni prek obraza zagrnjene in je šel k Izabeli, da bi odložil reči ua bližnji stol. Spregovoril je komaj par besed z gospico CUntoaOVO, ko jo glasni zvonec naznanil onim, ki nij so nameravali odpotovati, da naj zapuste parobrod; in hiteti je moral, da je otšel. Pri tej priliki se je približal Jerici za stopinjo, za stopinjo pa se je oddaljil od nagovorjene, tako, da je prva lehko razumljivo slišala zadnje besede; „0e hočete tedaj hiteti in se vrniti do četrtka, skušal bodem brzdati svojo nepo-trpnost." Trenutek pozneje je plaval parobrod. Kar 2. Pri hiSnem davku tretjina, za vojskino priklado pa toliko, kolikor redni hišni davek znaša. 3. Pri davku od gostačev (ali od hišne najemščine) tretjina, in druga tretjina za vojskino priklado. Te davščine se natanko razvidijo iz dav-karskih bukvie, ki so v prvem in v drugem predeleu, potem iz plačilnega naloga zarad davka od hišne najemščine. 4. Pri pridobninskem ali patentarskem davku znaša cesarski povišek 7/io »o 5. pri dohodnem davku (Einkommensteuer) pa tudi 7/io« Le če oba ta dva redna davka skupaj 30 gld. presežeta, znaša povišek ravno toliko, kakor davek sam. Preračuni se pa povišek k številkam 4. in 5. tako de : Če je patenta 5 gld. 25 kr. znaša povišek 3 gld. 67 Va kr.; in če je dohodnega davka 1 gl. 75Va kr. znaša povišek 1 gl. 22 Va kr. Iz Iluzijo 28. maja. [Izv. dop.] Mi vsi se še jako dobro spominjamo, kako se je obnašalo neslovansko časnikarstvo cele Evrope, ko se je bila začela srbsko-turška vojska. Poštena beseda bila je v vseh različnih listih neslovanskih plemen bela vrana, katera pa tudi nij mogla živeti dolgo, ker zadušil jo je napor najpozornejšega hinavstva i kleveti. Primerov mi nij treba navajati, saj so vam i brez tega preblizu, da jih bolje morate znati, čem jaz, oddaljen izj domovine. Nikoli se menda glasila javnosti, sovražna Slo-vanstvu, nijso toliko trudila, prikrivati ali očrniti vse, kar bi moglo vzbuditi le betvico sočutja do Jugoslovanov pri čitateljih, kateri so nekako obsojeni živeti v večnej temi glede vsega, kar se Slovanov tiče. Kar se je delalo tako obširno in tako bistro, ko se je bila srbsko-turška vojska začela, ponavlja se tem bi-streje in tem obširneje precej v začetku sedanje ruske vojske; čem važnejša je rusko-tur-ška vojska za neslovanski svet, čem važnejši postaje ruski narod, tem višje je povsod razburjenje. Neslovanska žurnalistitika zagnala se je zopet z vso močjo zoper Slovanstvo in Rusijo. Slavna naša azijatska armada je vsem tem klepetcem od začetka vso sapa zaprla. Isto tako naša podunavska vojska, da si dela do zdaj še samo priprave k prehodu črez Dunav. Potop turške gromonosne železne ladije je tudi storil svoje; angleško novinarstvo je skoraj prišlo v obupanje; nij bilo skoraj še je prišel nek dolg človek na pristajališče, ko je parobrod ravno odhajal ter je v strah in trepet vseh gledalcev drznega srca proskočil prostor, ki je uže ločil ladijo od suhega; potem je šel v prvo kajuto, vsedel se na klop, vzel knjigo iz žepa in je jel čitati. Ko je parobrod dobro plaval in so se ljudje nekoliko vmirili, rekla je Emilija tihoma Jerici: „Ali nijsem ravno slišala Izabelo Klinto-novo?" „Tu je," odgovorila je Jerica, „in sicer na nasprotni strani krova. A nama kaže hrbet." „Kaj na ji nij videla V „Zdi se mi, da je videla naji,w odvrnila je Jerica. „ Pogledovala je sem, ko je nje družba vredovala sedeže." „In izvolila je potem sedež, s katerega gleda na drugo stran?" »Da.« trohice, za katero bi se prijeli ti reveži, angleški žurnalisti, želeči turškemu orožju sreče i blagdana „turškej naciji." Naenkrat Turkom pride na misel, napasti na jpgozapadni kraj našega Kavkaza. Mestice Su lunu bombardira se nekoliko dnij zapored oni. t. j. mestice, katero je brojilo dve ali k večjemu tri kompanije naših vojakav z nekoliko konj in s tremi malimi zastarelimi topički. Isto se godi z Adlerom in drugimi vasicami, stoječimi v okolici. I naenkrat vse zamejno novinarstvo zapoje himno turškim zmagam, kriči na vso grlo, ka Kavkaz gori od vstaje, podkurjene od Turkov i Čirkesov ubežavših iz Rusije v svojo domovino k svojim bratcem! „Gloria in excelsis Alahu". To bo kaša, da se bode Rusija opekla do krvavega ! Da, Turki, to so pravi geniji; kako slavno so začeli svoje delo na onem mestu, kjer J'h Rusi nijso pričakovali etc.!! Vem, da slovanska avstrijska žurnalistika, kolikor jej je mogoče, zajema tudi iz ruskih iztočnikov. Vem, da imajo veči slovanski listi, tudi lastne dopisnike, če ne na mostu vojnih dogodeb, vsaj blizu pri virih, iz katerih oni zajemajo z dobro vestjo. Pa želeti bi bilo, da bi tudi kak Slovenec odpravil se v rusko armado, da bi pošiljal, od koder se spodobi, dopise v slovenske liste, ne samo v „S1. Nar.", no v vse. (Žalibog, da denarne razmere slovenskih časopisov ne dopuščajo mnogočesa, kar bi dobro bilo. Ur.) Kar se tiče turških zmag v Suhumu, de-nes samo to: Gromadna Rusija ima mnogo še neobdelane zemlje, a take puste ne najdete Iehko, kakor so ravno oni kraji, katere žgejo Turki. Od Kubanije do Riona razprostira se gornji hrbet, skoraj paralelno z morskim pri-brežjem, nad GOO vrst dolgi, kateri od začetka ne doseza nad 3000', a v sredini meri nad 9000 ' višine nad morjem. Mej gorami in morjem so tam pa tam prav lepe ploskosti, po morskem bregu je tudi nekaj seljenj, pa vse je tukaj še v strašno primitivnem stanji, cest nij nikakib, občenje mogoče je bilo do novejših časov samo na malih barkicah, katere so se v ravno tako malih zalivih komaj in komaj skrivale pred burjo. Tvrdnjav nij nobenih, Suhum, Novorosijsk in Anapa so bila najvažnejša mestica, pa brez obranj, ker nemajo nobenega značenja. Žalostno je res, da Turki taka seljenja podirajo, katera se braniti ne morejo, pa za nas je to škode malo. — Pa kavkazka vstaja! Vstaja bi bila res bolj nevarna, če bi bila mogoča. Pa ne glede na to, da je v teh „Morebiti potuje v Novi Jork, da bi našla gospo Grahamovo." „Prav mogoče," odvrnila je Jerica; Jaz na to še mislila nijsem." Potem ste nekoliko molčali. Emilija se je videla vsa zamišljena. Na to je vprašala bolj tiho ko mogoče šeptaje: „Kdo je bil oni gospod, ki jo prišel k njej in je govoril ž njo, predno se je odpeljal parobrod ?" „Viljem," odgovorila je tresočega glasa. Emilija je stisnila Jerici roko ter je molčala. Tudi ona je slišala njegove zadnje besede ter je razumela. Miuolo je mnogo ur in prišli so precej daleč doli po vodi, ker parobrod je plaval naglo, prenaglo, kot se je zdelo Jerici, da bi plaval varno. Vsa zamišljena se nij mogla veseliti lope pokrajine, ki jej je malo tednov prej vzbujala tolike radosti; tu je sedela ne krajih malo Rusov, da je naseljenje večjjdel čerkesko, se je vendar nij bati. Kaj, če vstanejo te betvice Turkov, kaj če pripeljejo množino njihovih bratov iz same Turčije, kam se neki deno? V Dagestan ali Tersko oblast? Će bi ne bilo Elhrusa. Pojdejo na sever? Ne, na sever tudi ne pojdejo, so tudi strasne pregrade Črnih gor in .tam za gorami jih jni pozdravimo, kakor se spodobi. Pri vtokih Riona in Kuhanja bo jim tudi teško, tam je vse gotovo in krepko, za rusko obrano se ne bojte! Pa kak kraj je v strategičnem obziru oni, kjer zdaj Turki grabijo in podirajo, morete razvideti iz tega, da je 1855 1. Omer-paša postavil v Sulmmsko okolico ne 3000 Čerkesov a 48.000 vsake sorte, mej tem tudi hrabre turške vojske. Pa kaj ? Obrnili so se jn pri pri tem s strašnimi nosovi tudi odjadrali domov! Torej za Suhum se ne jokajte! —r. Rusi in Čehi. Ruske „Moskovskija VjedomoBti" pišejo o sočutnih izjavljenjih češkega naroda do Rusov sledeče: Zastopniki čeških mest vedno izjavljajo svoje najtoplejše sočutje za naš narod in prosijo Roga, da bi naše orožje imelo vspeh. Ob enem je katoliško prebivalstvo to priliko v to porabilo, da je pograjalo politiko papeža, ki je sovražna slovanskej osvoboditeljnej vojski, in da je energično protestiralo proti tej politiki. Nezadovoljnost Češkega naroda, katero je papežev govor prouzročil, naredila je na češko duhovščino tako globok utis, da se je katoliški organ „Čech" videl primoranega, sv. otca zagovarjal, trdeč, da je papež delal le pod vplivom poljskih izseljencev. Ob enem posnemajo „Mosk. Vjed." več stavkov iz čeških listov, ki tako opravičevanje kot slabo šalo zaznamujejo. „Ker se iz vseh krajev slovanskega sveta, piše taisti list, javljajo najtoplejša sočutja, zanimivo je zelo čuti i glas karpatskih Slovanov, zdihujočih pod magjarskim jarmom, kateri žele najboljšega vspeha našemu svetemu podvzetju. Prepričani smo, da ne bodemo primorani boriti se proti Slovanom in k r i s t i j a n o m , sploh proti temu, kar se v 10. veku zove civilizacija. Naj Magjari premotrijo posledice, katere bi imelo to, ko bi oni hišo Iiabsburg zapletli v vojsko z Rusijo."_ Vojna moč turške države. VIII. A veliko boljo, nego Turki sami, branijo in varujejo turško državo Dunav, Balkan in armenska planota. pazujoča, kaj se godi krog nje, ter je zrla tje doli v temno modro vodo; pečala se je le se Bvojim srcem. Nazadnje je vendar obračala svojo pozornost na razne reči, ki so vse radovedneže močno zanimale in nazadnje vzbudile toliko nemira in hrupa, da je popustivši svoje misli le premišljevala svoje in Emilij ino stanje in njegove dozdevno nasledke. Odkar so zapustili Albani je plaval večkrat njih parobrod mimo drugega parobroda enake velikosti, trdnosti in hitrosti, ki je tudi imel polno potnikov ter je hitel v isto mesto; a kmalu ga jo ta zopet preplaval. Časih sta pri brezozirni vožnji prišla parobrodu tako blizo drug drugemu, da se je eden spol resno vznemirjal, drug pa je neizmerno ju grajal. Jel se je rarširjati glas, da se skušata med soboj in sicer skušata obupno. Le malo jih je bilo, ki se nijso zmenili za nevarnost ter so z nespametnim veseljem se zanimali za lov ; ti Od Železnih vrat notri do Črnega morja so skoraj skozi in skozi bregovi spodnjega Dunava na rumunskej strani veliko nižji nego oni na turškej. Poleg tega spremljajo Dunav na levem bregu od njegovega vstopa na Romunsko notri do Črnega morja obširna močvirja, katera se na več mestih celo v velika jezera razširjajo. Na mnogih krajih je ves svet mej temi jezeri in mej Dunavom močviren in največji del leta nepristopen. Na turškej strani je notri do Dobrudže malo močvirij in malo jezer, ker razen tega turški bregovi ob spodnjem Dunavu veliko više lože, nego rumunski, vsak človek jasno vidi, kako lehko se Turki na visoko ležečem desnem bregu branijo vsacega napada «d ru-munske strani in kako nevarno in težavno stanje ima ruska vojaka, ki mora najprej veliko težav prebiti, pred no po močvirne j in omehčanej zemlji do Dunava pride, potem široki Dunav prestopi in vodo prekoračivši visoko gori na bregu utrjenega sovražnika prežene, da more na suho. Večkrat v letu se pa od romunske strani niti do Dunava priti ne more, ker črez svoj levi breg stopi ter ves svet daleč okoli spremeni v neizmerno in nepregledno vodno ravnino. A še nekaj druzega je pomniti. Po vsem Dunavu od Železnih vrat do Črnega morja so nahaja brezštevilna množica večjih in manjših otokov, kateri na prav mnogih krajih Dunav razkroje ter v več postranskih vodo točev porazdele, ker je pa svet na rumunskej strani nižji, nego na turškej, se nahajajo skoro vsi ti postranski, časih več kilometrov dolgi vodotoci na levem bregu. A ves svet mej •postranskimi vodotoci in mej podunavskimi otoki je obširno, reščetu podobno močvirje, polno malih jezer in mlakuž, po katerem niti posamezen človek dalje ne more, nikdar pa cela vojska! Dunav sam ima na različnih mestih različno širjavo. Na katerih mestih je izjemno širok samo po 000 korakov, drugod najmenj po 900 in na marsikaterih mestih po 2000 korakov. Globok je pri Brajli 4—7, nižje doli pa po 8 — 10 metrov. A kedar je voda velika, stopi črez svoj levi breg in takrat se ve da, je večja njegova širjava in globočina. Največja povoden j je meseca m aj a ali junija ter traje navadno po 14 dnij ali po 3 tedne; vendar je svet tudi že 4 tedne po povodnji tako vlažen in močviren, da je nepristopen. V poletji voda tako upade, da se lehko na več mestih prebrede. V obče pa je uže težavno Dunavu samo približati se, kaj pa še celo črez vodo na visoki desni turški breg priti! A kolikor težav ima Dunav za Ruse, toliko olajšav ima za Turke. Rusi morajo tedaj samo na nekaterih mestih črez Dunav, a takih njim ugodnih mest je na rumunskej strani silno malo in vrhu tega se še na teh malih mestih, kjer bi Rusi zaradi vode lehko šli črez Dunav, na turškej strani nahajajo tvrdnjave, ki prehod branijo. Od Braile nižje doli do izliva Dunava v Črno morje bi Rusi šli veliko laže črez Dunav v Dnbrudžo, a ta dežela je jedna najžalost-nejših in naj pustejših pokrajin v Evropi, v kateroj bi ruska vojsko srečno prostopivsi Dunav ne imela niti potrebnih cest, niti potrebnega živeža, tako, da bi jej prehod črez vodo ničesa ne koristil. Toda podunavske črte ne brani sama priroda, brani in varuje jo tudi vojna tehnika in umeteljnost, kajti ob spodnjem Dunavu imajo Turki dolgo vrsto večjih in manjših tvrdnjav. Moč teh tvrdnjav podpira uže lega sama, kajti vse leže na visokem desnem bregu, ki dominira levi rumunski breg in postavljene so samo na takih krajih, kjer je Dunav za prehod ugoden, tako, da, koder voda Rusom ne stavi zaprek, ondi jim tvrdnjave pot zapirajo. Te tvrdnjave se z Vidinom začenjajo ter notri do podunavske delte se-zajo; imenujejo se: Vidin, arska Palanka, Palanka, Lom-Palanka, Rahova, Nikopoli, Ru-ščuk, Turtukaj, Silistrija. Risova, Tlirsova, Ma-Čln, Izakča. Maršal Moltke je pač pred leti trdil, da so vse te tvrdnjave zanemarjene ter da nikakor nijso tako močne, kakor se navadno misli. Tudi Kanitz je nedavno rekel, da je on vse v takem zanemarjenem stanu našel, kakor pred več leti Moltke. Zdaj se pa čuje, da so nemški inženirji zadnje čase turške podunavske tvrdnjave po najnovejših pravilih vojne tehnike utrdili. Vendar nij verjeti, da bi se bilo v tem kratkem času, odkar je Kanitz po Bolgariji popotoval, Turkom posrečilo te tvrdnjave tako oborožiti in utvrditi, da bi se Rusom dolgo ustavljale. Najbrž so na papirju nekaterih turkoljubivih novin močnejše, nego v resnici. Najmočnejše mej njimi so pa gotovo Vidin, RušČuk in Silistrija. A da tudi te nijso tako utvrjene, kakor se navadno misli, se lehko iz tega vidi, da se je uže pred več meseci poročalo, da so utrje-i valna dela dovršena, zdaj pa spet čitamo, da so strastno razdraženi opazovali noro tekanje tekmajoče čestiželjnosti. A večina družbe z vsemi pametnimi so opazovali to razsrjeni in prestrašeni. Pri navadnih pristajališčih na bregu je plaval ali brezobzirno naprej, ali pa je le postajal, da je z nespodobno naglostjo oddajal ali pa prejemal potnike, ki so se pri tem tvegali svojega življenja. Pratež so brez-ozirno metali za njimi in parni stroj je med tem hudo rjul, da so zoper njegovo voljo ustavili njegov nagli tek. Proti polu dnevi je dospela razdraženost do vrhunca ter se nij popolnem vpokojila, ko so v glavnem taboru zagotovili, da nij nobene nevarnosti. Jerica je držala Emilijo za roko ter je opazovala vsako znamenje strašljivo in je skušala iz obrazov in besed najpametnejših sopotnikov izpoznati, kolika nevarnost jim preti. Emilija nij sicer videla nič vsega tega, kar se je godilo krog nje, a po svojem ostrem sluhu je izpoznavala pretečo nevarnost; bila je po- polnem mirna, če prav zelo bleda; in sedaj pa sedaj je vprašavala Jerico, koliko blizo je drugi parobrod, s katerim vkup trčiti so se najbolj bali. Nazadnje je bil njih parobrod nekoliko prehitel svojega tekmeca. Z nova so jim za-gotovljali, da nij najmanjše nevarnosti. Strah se je počel izgubljavati. Ker se je večina potnikov zopet vmirila, razšli so se v razne dru/.be na krovu ter so jeli ali časnike čitati ali pa razgovarjati se. Vesela družba krog go-spice Izabele Klintonove je bila krčevito raz dražena in prestrašena, sedaj pa se je pomirila ter počela z nova kramljati in se smijati. Emilija pa se je videla še zmerom bleda in kot je mislila Jerica, nekoliko propadona. „Idive tje doli," rekla je; „sedaj je blezo vse mirno in varno. V kajiti so sofe in vi se lehko nekoliko vležete in pijete kozarec vode." (Daljo prih.) se z vso naglostjo Vidin in Ruščuk — še le utvrjujeta ! Tako na pr. se je tudi uže zdavnaj poročalo, da sta Kars in Erzerum strašno utvrjena, a kmalu potem smo čitali, da so topovi za Erzerum stoprav v Trapecunt se pripeljali ! Velikrat se je trdilo, da je brambna črta turška ob spodnjem Dunavu tako vzorna, da bi si najizverstnejši strateg ne mogel boljše iz misliti, kajti priroda in vojna tehnika ste se tukaj združili ter od rumunske strani prihajajočemu sovražniku z nepremagljivimi zaprekami pot zastavili. A tisti, ki tako mislijo, so pozabili, da ima tu brambna črta jedno ogromno napako, to namreč, da je predolga Od Vidina do podunavske delte je celih 800 kilometrov in kedor hoče tako dolgo črto vspešno braniti, mora imeti vojsko pripravljeno, kakoršne Turška nikoli imeti ne more. Kolika je turška vojska ob spodnjem Dunavu, o tem se Čujejo različni glasovi. Nemški generalni štab meni, da je nij več nego 100.000 mož. Uradni list ruskega vojnega ministra „Ruski Invalid" trdi, da imajo Turki na vsem balkanskem poluotoku zbranih 248.000 mož, od teh na Dunavu H7.000 mož. tako da bi na vsak kilometer prišlo nekaj ere?: 100 vojakov. Iz celo turkoljubna „AUg. Ztg." je pisala 19. aprila S. 1, da Turčija nikoli ne bode mogla več vojakov ob spodnjem Dunavu zbrati, nego 200.000! A Rusi nemajo samo veliko večjega števila vojakov, nego imajo v svojih rokah tudi rumunsko železnico, ki ima za nje neizmerno važnost. Kajti ta železnica je tako zidana, da z Dunavom paralelno teče od zahoda proti vzhodu, a je vendar toliko od Dunava oddaljena, da Turki no morejo do nje. Rusi s to železnico hitro vržejo vojakov tija, kjer jih ob Dunavu potrebujejo. Turki nemajo nobedne take železnice in če hote vojake premikati od zahoda proti vzhodu ali narobe, morajo vzeti pot pod nogo ter marširati. Zgodovina vseh vojen nas tudi uči, da je sovražnik še vsebej do sedaj Dunav prekoračil in da mu Turki tega uikoli nijso mogli ubraniti in nij dvomiti, da bodo tudi sedaj Rusi brez posebnih izgub in težav šli črez Dunav. A. K. Politični razgled. NtVtrfiPiJe dežele. V Ljubljani 4. junija. Dopis iz l>ir»fc ii *- 3i i Je <&. srž *a v e. Iz Cttvigrartu je zopet glas počil, da utegnejo „škarje Ahdul-Azizove" zopet opravka dobiti. Pravi se, da je sultan Abdul-llamid večkrat močno bolan, nezaveden in kri pljujoč, tako, da Bo uže ogledujejo po nasledniku. se je skušala zadnje dni približavati troearskej politiki, t. j. Rusiji, Nemčiji in Avstriji. Vsled tega se upa, da se prej m i r naredi, nego je bilo sicer misliti. — Da vidimo. drški novi minister Komunduro« jo 1. juniju razložil v zbornici svoj program; on hoče stoječo vojsko pomnožiti, ne do volit i prostovoljcev, ki l>i iz dežele v Turčijo padli, posebno posojilo narediti in davke povikšati. — Poročilo, kako je odstopivši minister l>e-ligiorgis priprave za vojsko delal, je bilo z odobrenjem na znanje vzeto. Iz f*/*t*far. do 81. maja: Loonardo Folgarini, dninar, Star 44 let, v bolnišnici, m naduho. — Katarina Novak, delavka, stara 66 I., v bolnišnici za oslabelostjo. — G. Antonij ii Fux, žuini piunarja in zdravstvenega svetova.ca, BtAra Uli lot, v gospodskoj Uliol at. U Hi, /;i oslab-Ijonjoui uuo£jun — Ivan Zvonec, delavec, Star 40 L, v bolnišnici sa naduho. — Vltiemina Ni.nI, osobenjioa, stara 07 L, v gledališkej ulici št. 10, za oHlabljeujein. Jakob Selmioiilt, aladnioar, star U.> I., na i olja-liah »t 82, zh uirtvuiioiii. — Manja 1'eriuin, beračica, ■tara y t| v bolnišnici, za gnjilobo kolena. — 1'ot. Sombra, potOVftteo, star 89 h, uiej potom v Ljubljano za Skorbutom um. 1 in k sv. Krištofu prenesen bil. — Pavi PetTOVflič, otrok lijakerja, Stara 1 lot, v boi-nifViici, za g; nji I o inr/lico._• li. junija: Pri Nlunu; Uoločok iz Kamnika. Dunaja. l'ri fl*Ui*l: JMoaeho iz Kočevja, luouiosta. — .Seeinaii iz Dunaja. Sohaffer r.i ni k d Dunajska borza 4 junija. (.Izvirno t.olugrafieno uorodito.j Enotni dri., dolg v baukovi.ib bil gld. 7:"» ki tjn.coi drž. dolt£ v srebru 66 u 05 n . 71 „ 80 n IHtiU drž. pomnilo HO „ n Akcijo narodno banko 772 „ n Kreditno akcije i 40 „ — n London L26 „ 60 _ Napol. C. i;, eokini 10 „ 0 j n 5 n 98 n Srebro !S.> r* Državno nif*rk«» 61 60 havnokur jo v ,,NiU'otu pri cSaTjO Jakobu .icir*t\allo, pri urogoristu 1'. Hoooa i J. Humi i, ■ Xndru pn Androviču. ^104} Pomladanski valovi. Human, BpiHal 1. Turgonjov, poslovenil dr. M. Samec H° 17 pol. Cena BO kr, B a »ka ., Slavij a * * ima sedaj svojo pisarno (lol —10) na dunajskej cesti štev. 7, v Fro'ihovej hiši, 1. nadstropje. Karmelitanski melisovec i/. It kr. Jedino pravi le pri (68-50) Galjricl Piccoli, Irkurjit nn tlunttjahtf Cttti v Ijuhljiini. l/duleij in urednik Jo.uji Jurčič. LuicLLiuu m tiuk .Narodu« tiskarno.0 C:3B