r Ni j reč j i aloveraki dnevnik 1 o 9 ■ ▼ Združenih drŽavah - Vdja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 ® Za New York celo leto .1 $7.00 ^ Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. i The largest Slovenian Daily in _ the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1873 :ounoays a y«. icr—LAJdfeP NO. 92. ŠTEV. 92. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 19, 1929. — PETEK, 19. *.?RILA 3 929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVIL Wisconsin za preklic državne suhaške postave. POSLANSKA ZBORNICA JE ODOBRILA PREDLOG Glasovanje je bilo: 56 preti 33 glasovom. — Preklic bo takoj poslan v senat. — Kratka debata glede odredbe, — Enforcement bo opcijonalen v občinah. MADISON, Wis., 18. aprila. — Zakonodaja v Wisconsinu je včeraj z zelo malo debate glasovala za preklic državne suhaške postave ter skušala tudi izbrisati državno prohibicijsko komisijo. Večina za preklic državne suhaške postave, ki se je izrekla tekom zadnjega referenduma, je odločila vsako posamezno glasovanje in preklic je bil takoj poslan senatu, da izvede v najkrajšem času konečno zakonodajno akcijo. Glasovanje je prišlo glede Grobschmidt prelome. Potem ko je zbornica zavrnila predlog glede nedoločene odgoditve, je bila sprejeta predloga, nakar je bila takoj poslana senatu. Predloga jemlje definitivno državo iz prohibi-cijskega enforcementa, vendar pa prepušča izbiro posameznim občinam. Mesta in vasi sprejmejo lahko svoje lastne prohibicijske odredbe, če se jim zdi to primerno. SPRINGFIELD, 111., 18. aprila. — Komitej sedmih članov zakonodaje bo preiskal umor M rs. Lillian King v Aurori od strani pomožnega šerifa Rov Smitha in način, kako so ravnali uradniki s celo zadevo. Tozadevna resolucija je bila sprejeta v državni zakonodaji. PREISKAVA TRGOVINE S CALIFORNIJSKIM GROZDJEM Preiskava pomožnega generalnega pravdnika S. Lowmana se ne bo tikala domače porabe. — Cilj je baje zaslediti velike tvrdke, ki fermenti-rajo vino. — Canadski poslanik je dobil ameriški odgovor na pretest glede "I'm Alone". WASHINGTON, D. C., 18. aprila. — Seymour Lowman, pomožni zakladniški tajnik, je razkril včeraj, da ne namerava prohibicijski urad izvršiti nobenega "odprtega dejanja'' v svojem pregledu vinske industrije. Odkar je J. M. Doran, prohibicijski komisar, objavil zadnji teden, da so dobili administratorji v Californiji nalogo, naj pripravijo popolno poročilo glede trženja zaloge grozdnega soka, so bili proizvajalci grozdja v Californiji strašno vznemirjeni radi strahu, da bo domača država Mr. Hooverja predmet obširne kampanje, ko-je višek bo zadušitev produkcije grozdja. — Prodaja grozdja ali grozdne-. l)r. Doran je rekel, da je ga soka zd posameznike ter njih j bieij.ski urad završiJ pregled trže- uporabo na domu ne too preiska- j nja fconiznega sladkorja, kojega na, — je rekel Mr. Lowman. j produkcija je narasla za tis^e Pregled, katerega se bo stvori- dvesto odstotkov izza uveljavlje- lo glede pridelka grozdja, ima le nja narodne prohibicijske posta- namen določiti, če dela kak izde- I ve. V lovalee vino v velikem obsegu — j T1 ........ i • i l. , Prohibicijski tjrad se bo lotil je trdil. Poj asm 1 je, da bo skoro , - . ,. .. , vsake faze surovin, katere bi se ixim^iroee uveljaviti zaroto za kr- , , , , ..........lahko uporabilo v pijančliivili ni- sunje j »ost a ve pri posijanju groz- . . . _ , _ \ J , J .1 , , ■ '— je rekel, Priznal pa je, da dja, raz ven ee bi prišle vi K) Ste v , . , , , i - dosti 'blaga, katerega se uporab- meobieajne velike množine, pro-!,. " 1 . _ . , ; Ija nepostavno, taiko pretkano za- dane h sporazumom da se bo po- 1 . 1 , * , i - - t krinkanega, da prihaja v not.ra- rabilo grozdje za izdelovanje vi-i . 7 . . njost postave ter je kazensko za- na. TEKSTILNA STAVKA SE ŠIRI Vse naprave za umetno svilo v Tennessee so sedaj zaprte. — Razširjenje stavkarskega gibanja. ELLZAHETHTOX, Temi., IS. aprila. — Do precej dolgotrajnega boja bo najbrž prišlo tekom stavke rajonskih delavcev proti obema napravama Rembrrg ]-goji. Upravni voditelji ob-h naprav so pri tem. da pripravijo stroje za daljši počitek. — To nami je prišlo povsem pri-lično. — je izjavil William Kelly, j »od predsednik Textile Workers. Dr. Arthur Mot-hwurf, predsednik obeli rejonskih korporacij, je zavzel zelo trdovratno stališče. On je zaupal naprave generalnemu pribočniku W. C. Ilovdu. načelniku milice iz Tennessee, da jili nadzoruje. Njemu >-ta pokorni o-be kompaniji milice, ki sta bili zapriseženi kot pomo>:ni šerifi. NESPORAZUM MED REPARACIJSKIMI IZVEDENCI Daljši počitek je nujno potreben, ker so delegati enostavno nervozni, da bi se drugače izjalovila pariška pogajanja. — Velika zev v številkah. PARIZ, Francija, 1 8. aprila. .— Po skoro treh mesecih koncentriranih naporov, da se uravna komplicirane finančne probleme, ki so izrasli iz svetovne vojne, niso reparacijski izvedenci danes navidez prav nič napredovali izza dne, ko so se pričela pogajanja. Zev med reparaeijskb svoto, ka-1 ga e i je. (dasilo se je, da ne mara tero zahtevajo zavezniki od Xem-I vlada Združenih držav nadaljne-r-ije. je ]»ostala tako velika, da se f -u skK-enja okupacijskih stro- Dr. Butler neprestano boljši. Dr. Nikolaj Murray Butler, ki se nahaja v bolnici, po o;»eraciji, se je tudi danes zelo dobro počutil 'Njegova nina se bo kmalu zacelila. Honduras dal Sandinu varno spremstvu. je danes resno govordo o trimesečnem prekinjen ju 1 oz;uN-vnih pogajanj. Iz zanesljivega vira se je sporočilo. da sta si obe stranki nara- zen za skoro tisoč milijonov mark žavo. škov, iztirljivih iz Nemčije. V nekaterih krogih se je domnevalo, tla bo to stališ«'c ameriške vlade ttjačilo stvar zaveznikov v njih finančnih pogajanjih z nemško dr- glede vprašanja povprečnih letnih plačil in da" si a »i tudi zelo narazen glede časa. Xein«"ija je sta-vila časovno dobo na sedem in trideset let. zavezniki pa na osem in pet-«leset let. Edino upanje na uspeh je bilo videti danes v stvorjenju novega komiteja, kateremu naČeluje lord liev.- Istoke, ki bo vprizoril p .•-skus, da -pravi ob,- -.kupiui t«*r izenači različne letne številke. !)<>-• i značilnosti —> je pripisovalo |K>slaniei iz Was h'n^: ona na člane ne(«i\«d i« I ne amer.s Dr. Iljalmar Sehacht, načelnik n umske delegacije, je ugotovil plenarno sejo konference, kakšno je stališče Nemčije. Prečita! je svojo ponudbo, prvo kar jih je napravil tekom vseh konferenc. Ko je naznanil številke Nemčije. je bil takoj stvor jen novi ko-m.'ej Revelstoka, v upanju, da o-čis!i položaj. Ozračje nervoznost", pa je prevladovalo med člani, ki so postali vznemirjeni radi kouečnega i z ki a pogajanj. CAMPBELLA HOČEJO V OMAHI Detektivi iz Omahe so na poti semkaj, da zaslišijo Campbella glede nekega umora leta 1925. ELIZABETH. N. .J.. Detektivi iz Omahe. Is. apr. — Nebraska. bodo dospeli najbrž še danes v NESREČEN PARIS" ZOPET NASEDEL n Francoski parnik, ki je imel smolo že v New Yorku, je zopet obtičal v blatu nekoliko proč od Eddystcne svetilnika, v bližini Plymouth. Parnik je bil kmalu zopet splovljen. PLYMOUTH, Anglija. 18. apr. Znani francoski parnrk "Paris", je n#tse«led dane* zjutraj v bližini Eddy stone svetilnika, štiri milje južno-zajxidno od Plvmoutha. Franeoska črta je kanalu nato objavila, da je bil "Paris" poteg-njen s skal in da se nahaja na poti v Plymouth. "Paris" je nasedel ob enajstih zjutraj ter je bil splovljen zo]»et eno uro in j>ol j»ozneje. Prišel jo v Plymouth ob poltreh popoldne ter se je glasilo, da bo izkrcal vse svoje potnike v Plymouth. Parnik je nasedel, ko se je nahaja! na poti iz Ilavra v Plymouth. da vzame potnike za New York, (i os ta megla je visela nad kanalom celo noč. Admiraliteta je poslala vlačilne čolne in rušilen. v odgovor na klice na '»cmoč s paru tka "Paris"'. CALLES BAJE ZA PETAMI TOPETA MANAGUA. Nicaragra, 18. aprila. — Vlada Ilondurasa je dala vstaškemu voditelju, Sandinu. varno ^preiiLStvo skozi Honduras, da se napoti v Mehiko. Sand in o bo neoborožen ter strogo zastražen, da se prepreči vsako možno sovražno demonstracijo. Glede Vprašanja koruznega .sladkorja, ki je naveden tudi v kategorijo snurovhi za možno u-porabo pri kršenju postave, je rekel Mr. Lowman: — Proizvod sladkornega alkohola je velik ter postaja vedno večji. Dostavil pa je, "da narašča <šte-vilo žgan jeku ho v v gosto obljudenih središčih In da je'korutzni £la*lkor idealen za proizvajanj« j sled o van je naravnost nemogoče. 'Vincent Massey, canadski j>o-slanrk, je dobil včeraj poj>oldue ameriški oil govor na formalno protestno jrpslanieo Canade glede potopa skunerja "Fra Alone". Vsebina amer. odgovora na protest Canade pa je biia zadržana, dokler ne bo imela Vlada v Ot t.a\vi prilike, da razmišlja o odgovoru tošlje morda nadaljiio kradko poslanico. Tudi Norveška ne mara Trockija. OSLO. Norveška. 18. aprila. — Vlada je odločila danes, da ne pripusti Troekija na Norveško. Svoj sklep je utemeljila z izgovorom. da ne more prevzeti odgovornosti za v ami est Trockija. A vi ja tiki so sporočili, da je mehiški vrhevni poveljnik, minister Callesy le nekako 70 milj za generalom Topete. — Druge podrobnosti iz revolucije. MEXICO CITY, Mehika, 1 3. aprila. — Upanja vojnega ministra, PJutarca Elias Callesa so bila o-hrnj ena danes proti izsiljeni ter mogoče zaključni bitki z mehiškim ustaši, pri Navajoa ali Cruz de Piedra, Sonora, kjer se ustaši baje koncentrirajo. Potem ko so izpraznili San j povelja, vsled katerih se je pove-lilas. Sinaioa v pri Čet k u tega ted-j ;-alo obseg armade generala Al-na. so vstaši korakali pr«»ti seve- j mazaaa od ^etih na deset Tisoč ru tako počasi, da so bili komaj j mož. Aimazan je dobil navodila, s edemi'lese t milj p.red federalnimi ! naj koraka skozi E1 Pulpito ka-četanii danes kot kanejo poročila, | njoii iz Chiliuahue. Njegovi ar- katera >o priiiesli nazaj avijatiki. ^ "alies je ustanovil svoj glavni >tan v Sau Blasu, jiotem ko so njegove čete prikorakale noter in vstaši so napredovali 1«- «Io Nova-joa. General Fausto Topete je poveljeval vstašem. Vlada je izdala včeraj zvečer madi se bo tlodalo pet tisoč mož. ki so ■bili že organizirani v Ca.sas (i ramies. Vojni minist r je dostavil, da bo njegova armada obnovila svoj poh »d proti severu, kakorhiltro bo dovršila svojo reorganizacijo. Elizabeth, N. J., da zaslišijo H. <'olui Campbella. mnogo izročenega laži-doktorja. ki je pridržan radi umora .Mrs. Mowry. Zaslišati ga hočejo glede umora M.ss Aile Swanson v Omahi v maju leta l!)2f>. Deklica Swanson je i»ila razsekana do smrti s sekiro in njenega morilca niso. nikdar ujeli. Bila je utslužbena na domu .Jožefa Sykes, tajnika Union Pacific železnice. Poročila iz Nebraske kažejo, da je bil Cajnpbell odpuščen od železniške družbe v maju lf»14. da pa j" napravil v mesto še več ob-iskttv pozneje ",n številni ljudje v Omahi >e ga spominjajo. Mr. Sykes ni hotel razpravljati o slučaju. Dr. Ambrose Dowd. alienist, katerega je vzel v službo zagovornik Campbella, j«' preiskal Campbella v njegovi celici ter odšel. ne da bi razkril rezultat njegove preiskave. Zagovornik Campbella. je namignil, da bo slonela njegova obramba na izjavi, da je Campbell blazen. Državni alieni- Dvanajst mrtvih pri -šti ->o že preiskali Campbella ter ga našli duševno zdravega. Potem ko so izvedenci zaslišali ter preiskali Campbella, ga je obiskala njeurova mladostna žena skozi več kot eno uro. (»sebe. ki so bile priča pri obisku, so rekle, da je kazal Campbell le malo znakov gam 11 tja. Njegova žena je prinesla s seboj toaletne predmete ter poslanice od njegovih trrh I hčera. Abe David, .pravilnik Union o-kraja. je objavil včeraj take podrobnosti iz življenja Campbella kot se nahajajo v njegovi ]>oseriti. Njegovo sporočilo trdi. da je njegovo resnično ime Ilenry C. Close, da j«1 bil rojen v Dunellen. N. J., in da je bil njegov oče Ijudsko-šoiski učitelj. "Paris" je zastavna ladja francoskih čirt, ima 34,560 ton. Pred kratkim je obtičala v blatu malo pred 'New Yorkom ter imela več kot tisoč potnikov na krovu. koliziji v Belgiji. IIAL. Belgija, 18. aprila. — Dvanajst, oseb je bilo na mestu mrtvih, in (kakih sto je dobilo po-škodbe. ko je kolidiral neki Pariz-Amsterdam brzovlak v bližini Hal z nekim tovornim vlakom, pri čemur je bilo razdejanih pet vozov brzoviaka. Aretiran je bil strojnik. ker je vozil mimo nekega si-gmala. Bolgarski kralj v Belgiji. BRUSELJ, Belgija, 18. aprila. Bolgarski 'kralj Boris je dospel da nes semkaj, na dvadnevni obisk pri kralju Albertu, ki ga je počakal na kolbdvoru. ARC DE TRIOMPHE DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. B00 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ........ $ 45.75 5,000 ................$ 90.50 M 10,000 ................$180.00 Lir 100 200 300 500 1000 ▼ Italijo I 8.71 111.30 $16.80 $27.40 $54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e naSim eveeam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na %% r ..or Slika je bila vzeta ob priliki po g reba maršala Foeha. i___i. .......•________ Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; n $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$8. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiM ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljše pogoje. Pri velikih rilih priporočamo, da se poprej z nam tporarumete glede načina nakagfla. IZPLAČILA PO POST! SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EJf PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, Telephone: Barclay NEW YOWL N I 0380 I j.:. OLiAS NARODA, 1». APR. 1929 GLAS NARODA (BLOVENE DAILY) Zagonetni samomor v ZemuniL k Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saber, President Loui* Beaedik, Treasurer Place of basineaa of the corporation and addresses of above officer«: £2 Cortlandt 81, Roroogh of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued K very Day Except Sundays and Holidays. Ea celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_________M OO ta pol leta___________$3A0 ta četrt leta AIM Za New York ea celo leto —$7.00 Za pol leta______________15.50 Za fftottffijtvo ea celo leto Za pol leta----------- Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iekaja Maki dan tfvgemit nedelj %n praenikov. Dopisi bre* podpiw, m osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj 9* blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam ta d i prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. New York, N. T CALIFORNXJSKO GROZDJE Odkar je Hoover v Beli hiši, so se upanja suliaeev ju *<•<» j i »živilu. Saj je Hoover kolikortoliko njihov človek in bo skušal držati besedo, ki jo je zadal tekom volilne kampanje. 19' B E I Predsednik je zares obljubil, da bo imenoval posebno komisijo, nepristransko komisijo, seveda, ki bo skuhala dognati, <"e je sploh mogoče izvesti določbe osemnajst ega auiendmenta ali ne. Tudi v raznih področjih prohibieijskega urada se o-paža jako intenzivno gibanje. Tako so naprimer začeli suhači vpraševati, kam gre silna množina grozdja, ki ga pridelajo v državi Califor-niji. Stvar je precej kočljiva, kajti sam Hoover ima v Ca-liforniji petsto akrov velik vinograd. Pravi sicer, da je grozdje, ki se v njegovem vinogradu pridela, namizno grozdje ter da ga jedo po restavrantih in špitalih. Za vsak posamezni grozd sicer ne garantira in mu trdi ni treba garantirati. Narava je opravila svoje, človek si pa pomaga, kakor si ve, more in zna. Proliibicijski komisar Doran je sploh vsestranski človek. Z glavo hoče skozi zid, in basta. V svojih vrstah ima, žal, nekaj ljudi, na katere se ne mor«* posebno zanesti. Ti ljudje marsikaj izblebetajo, česar bi ne smeli. Tako so te dni raztrobili, da je najel štiristo novih agentov, ki se bodo kot kobilice vsuli na razna mesta in naselbine ter skušali za vrši t i svoje blagodenjsko poslanstvo. Posledice tega je mogoče že zdaj opaziti. Najslabše žganje se je podražilo za dolar pri galoni, dočim stane užitna pijača tri do pet dolarjev več kot poprej. - Ker več razkiramo, hočenm tudi več zaslužiti, — pravijo butlegarji. V tem oziru jim ne more nihče oporekati. Z vsakim poostren jem prohibieijskih postav .se poviša tudi graft za prohibicijske uradnike. (iraft mora biti plačan. Butlegar ga ne bo plačal jz svojega žepa. Posredno ga mora plačati tisti, ki od but-lega rja *4 robo *' k upuje. Prejšnji teden smo čitaii tri pomembne novice. Kevolueija v Mehiki se ruši, generali beže preko meje. Nemčija odločno nasprotuje načrtom glede reparacij. Proliibicijski komisar Doran je odredil preiskavo calif orni jskega vinogradništva. Vse to troje jasno dokazuje, koliko lažje je kako stvar započeti kakor jo pa končati. Pred dobrimi šestimi tedni je mehiški general Jesrus M. Aguirre širokoustno trobil v svet, kako da bo mehiška revolucija uspešna. Njegova žena je že tri tedne vdova. Nemški kajzer je tekom oseminštiridesetih ur pahnil Nemčijo v vojno.& ^ t- » Strahovito visoke stroške bo morala Nemčija osem-inpetdeset let plačevati. Sedaj, po devetih letih, so začeli doganjati, kam gre grozdje pravzaprav. Iti ko bodo dognali* kamjpre grozdje, bodo skušali V neki zemunski javni hiši se je zastrupila lej>a prorrtmrcka, ki se je izdajala za Marijo Vrač. Resnična Marija Vrač pa živi v Zagrebu in policiji se je posreči!« ugotoviti, da se je lepa samomorilka pisala Ljubica Jovanovič i-n da je 'bila iz ugledne beograjske rodbine. Policija še vodi preiskavo v tej zagonetni aferi, v kateri je pred dnervi -naistal nepričakovan preekret.. Ko je Ljubica -Lov an o v Ki prišla v javno hišo v Zumunu, se je lastniku legitimirala -s poročnim listom na ime ^Marije Vrač. Na po-tfla'gi tega dokumenta je bila sprejeta v javno hišo in se je skrivala pod tujim rmenotn do zadnjega, ko je izvršila samomor. Policija se je po samomoru takoj zanimala za Marijo Vrač, ki stanuje v Mesnički ulici. Marija stanuje v teknem in teimnem bednem stanovanju pri gospe j Gradišeak. Ko .so jo zagrebški novinarji obiskali, je ni bilo (loma. Bopo-ldn* je Vračeva sama prišla v redakcijo "Jutranjega lista" rm je izpovedala, da ni identična s samomorilko. Vračeva je najprvo trdila, da je izgubila na Tliei dne 8. marca legitimacijo in je mogoče, da jo je našla prostitutka, za katero se je pozneje dognalo, da s* piše Ljubica Jovanovič. Ljubica pa se tii mogla posTaržiti te legitimacije. kajti 8. marca je ibila že mrtva. Da je izgubila kak drug svoj dokument, Marija Vrač tedaj ni izjavila, in se je sploh čudila kako je prišla do tega, da je druga oseba Izrabljala njeno ime. Marija Vrač je pa še isti dan, to je S. marca, odpotovala iz Zagreba v Brod. Rekla je. da potuje k svojim staršem. Še isti dan so zagrebški in beograjski listi prinesli podrobnosti o tragediji lepe prostitutke. Policija je ]x>spešiIa preiskavo, dobila je več anonimnih pisem, iki so polagoma pojasnjevala. kdo je prav za prav ne-srečnica, ki se je skrivala pod imienotm Marija Vrač in v preiskavi je nastal nepričakovani pre ok ret. Podrobna pojasnila bi lahko lala tudi Marija Vrač, ki je pa ni bilo več v Zagrebu. Novinarji i o zato poiskali njeno gospodinjo Glardiščakovo. ki je povedala, da ;e Vračeva odpotovala iz Zagrela že pred par dni. potem ko je *>ila v uredništvu in dala izjavo, ki jo je dbjavil naslednji dan 'Jutranji li^t". Pospravila je svo-"e kovčege in pustila v sobi le najihen kovčeg ter rekla, da pri-le ponj iko se vrne v Zagrel) i i Crikvenice. Gradlščakova je Vra-evo tudi odjavila. Gradišča kova torej ni mogla lič-esar po veslat i o Mariji Vrač, car bi pojasnilo zagonetno afero n njeno zvezo s sa.in.otmorUko v 'imunski javni hiši. Tajinstvena roprena se je pa kljub temu dvi-rala in beograjski listi so zahte-*ali, naj policija uvede preiskavo v smeri, da ugotovi, kako je prišla nesrečnka v javno hišo. Sama Marija Vrač je objavila v 'Politiki*' pismo, naslovljeno na nater nesrečne lepotice, in ji oči-ala, da prikriva njeno pravo ime er taji svojo mrtvo hčerko, ki je norda zašla v nesrečo zaradi ma-erine brezbrižnosti in nespameti. \farija Vrač je očitala materi, da je vzgojila hčerko tako, da je ža-osfcno končala v javni hiši. V pismu je Marija Vrač tudi >menila, da je izgubila svoj ]>o-■očni list in no ve, kako je prišel * roke Ljubice Jo v a no vičeve. To lismo, polno očitkov, je dalo povod. da je mati Ljubice Jovanovič odgovorila javno v "Politiki" n (zavrnila težke očitke ter obtočila Marijo Vrač ikot krivca, ki je »pravil njeno hčerko v nesrečo. V Zagrebu se je »med tem javil nekdo, ki je izjavH, da je Vračeva prišla iz Beograda šele pred kratkim. Pripovedovala je o svo-iem poznanstvu v Beogradu z neko Ljnjbico in neko Štefico. Posebno mnogo je pripovedoval o ujubici, ki ji je neki beograjski mikijooa? kupil avto. 6 tem avfco-mo»bik>m s« je Vračema vokHa po svojima pri- jatelj ivama Ljubioo in Štefico. Marija je pripovedovala podrobnosti iz življenja beograjskih kava lirj< v in je imela tajno eno željo. da poistane slavna. — Videli boste, da bom nekega ovedovala. ka>ko je živela lepo v Tieogradn in kako ji je žal za Ljubico. Kdo je ta Ljubica, Marija ni hotela povedati. Ta-jinstvenost se je pojasnila, je policija ugotovila, da se samomorilka, ki se je izdala za Marijo Vrač, piše v resnici Ljubica Ji-vanovič. ' CVla fe.ra je dobila še /an:n;-vejše ozadje s pismom k: ira je pred dnevi poslala Marija Vrač s\*oji bivši gospodinji Gradišča-kovi. V tem pi-^mat je Marija sporočila, da je njena ,mati bolna in naj Gradišeakova pošlje njene stvari v Brod. Pismo je pa imelo štampiljko iz Beograda, kar dokazuje, da je bilo oddano v Beogradu in ne v Brodit. V pismu je Vračeva še napisala, naj gospo-linja reče dolžnikom, je ni v Zagrebu, policija j)a. da je nena-loma brez sledu izginila. Te odro:bnosti kažejo, da bi Vračeva lahko pojasnila trageo-voda. Kako učeno latinsko frazo blekmejo, pa mislijo, da ^o opra- NOVICE IZ SLOVENiJE Med nevihto treščilo v zvonik. Po lepili, solnčnih dneh velikega (tedna se je vreme od pontlelj-ka na torek '2. hi 3. aprila nenadoma -sprevrglo. Že zjutraj ^e j< začelo močno -bliskati in grmeti ter roditi. Dopoldne od !». do 1(1. nre pa je nastala prava nevihta. Vcjula se je najprej debela sodra in nato je začelo močno snežiti Pomladila pokrajina 'doline j« spremenila v pravo zimsko. Me< nevihto je proti poldnevu trešči lo v zvonik nekdaj sloveče romarske cerkve sv. Volbenika na levem bregu Sore nad Visokim Kakor znano, ima cerkev dva zvonika. Eden. dewni. je popra vije* in prekrit. Drugi, katerega bi bil tudi letos prekrili, je imel še -,vo-jo staro dbliko. V tega je treščilo, da se je užgal in popolnoma zgorel, da ga ne bft treba j>odira ti. Vnela se je tudi že streha cerkve. vendar se je posrečilo ogenj ]>ogasiri. Ako bi nastal požar pozno ponoči, bi skoro gotovo zgorela vsa cerkev. Tatvina pri Sv. Rupertu. •Neznan uzmovič je pred prazniki. ko je bila že left stara prevžitkarica .Marija P.usar. stanujoča na samotnem bregu blizu Sv. Ruperta nad Laškim udri v njeno kočo skozi streho ter ji odnesel lepo isvoto, 65000 dinarjev. Stara samotarka ni nikomur zaupala. da ima denar, vedno je le tožila, kako ji gre slabo. V hiši je stanovala sama. Kljub temu pa jt bilo tznano, da mora imeti denar, jo mednarodnega miru. Storil Saj ga je celo posojala nekaterim bom vse, kar je v mojih močeh, da' sosedom. Tat je neznanokam iz-u t rdim prijateljske stike med o-' «rinil, orožniat-vo ga pa pridno za-bema narodoma. V tem pogledu slednje bom nadaljeval delo svojih pred- j hodnikov in skušal razširiti naše Velik naval na javno bolnico v gospodarske stike ter tako pripra- i Ljubljait. viti skupno z Vašo vlado uspešno: . , Letos je rekorden naval na jav- Smrt Child&a. Ellsworth Childs, prejšnji bla-gajničar ter brat prejšnjega predsednika Childs Restaurant ikom-panije, je umrl včeraj -nenadno na srčni kapi. Njegova družina je izgubila ves uplrv na vodstvo celega posla. SADA BI IZVEDELA za naslov svojega po pol brata JOSEPH JEGLIČ. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, ali pa če sami čita ta oglas, da se javi svoji popol sestri: Pavla Rolih, 5 Spruce Street, Cone. maugh, Pa. (3x 17,18&19) delovanje držav Male antante na gospodarskem polju. Deloval bom tudi za utrditev naših moralnih in intelektualnih stikov, ki so od dne do dne tesnejši. Prezident Masaryk se je zahvali poslaniku dr. Angjelinoviču v daljšem govoru, v katerem je na-glašal, da so dobili stiki, ki vežejo oba naroda že stoletja po svetovni vojni konkretno in oficijelno obliko prijateljstva in alijanse. ki je postala, polna preizkušenih občutkov bratstva in prisrčnosti, temeljni kamen naših odnosajev, kar no bolnico. Vzroki so različni. Vremenske nepr'like so mnogo pripomogle za razširjenje nekaterih bolezni. Zato so bili ljmlje tudi primorani iskati 'zdravniške in bolniške oskrbe v javni bolnici. Od 1. januarja pa do 3. aprila so sprejeli že nad 4115 bolnikov. poiicibno rita okupirana ki-rurgični in notranji oddelek. Pred prazniki so ljudje, zlasti premožnejši zapuščali bolnico, da so mogli preživeti velikonočne praznike med svojci, ostali so le najtežji bolniki, prihajali pa ko le reveži. PRODA SE POSESTVO na Bučki pri Kratkem. Kdor se namerava nastaniti v stari domovini, se mu nudi lepa prilika kupiti prijazno domačijo, zidana hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju. Podrobnosti daje lastnik: Math Shunter, 74« Hall Ave., St. Marys, Pa. (3x 17,18&19) , mora tudi ostati. To prijatelj- da bi vsaj za prfB2rtike imeli kak stvo je nam že pomagalo premaga- priboIjšek. Po praznikih pa jih v gati razne težkoče ni nudilo je nam Lppejemni dvorani čaka vedno i>o mnogo priložnosti preizkusiti našoivojem obupu se zatečem k ženi. Objela me je in me dvakrat zaporedoma poljubila na boleče mesto. In odleglo je, kakor da bi odrezal. — Ni mogoče. — je ugovarjal Tone, — tega pa že ne verjamem. — Tebi r>e zdi .nemogoče, pa je res. Pojdi in stori tudi ti tako. — Kaj pa, če me ne bo hotela poljubiti* — se je Tone še vedno obotavljal. — Zakaj bi te ne? Kar povej ji, kar sem ti jaz povedal. — 'No, bom poskusil, — je odvrnil Tone in odšel. Po preteku pol ure se je pa vrnil. Krvavo je gledal in je bil na ctbeh licih zatečen. — No, kako si opravil ? — so ga vprašali. — Ali ti je odleglo! Ali te je poljulbila? — Vraga mi je odleglo. Vraga me je poljubila. — Kakšno ženo pa imaš? — Moja žena ne zna zdraviti zdbobola, toda Tone je rekel, da ga zna zdraviti njegova. In zato sem šel k Tonetovi . . . iSSSSm ige GLAS NARODA, -19. APR. Fr. L.: PTIČJI POMENKI "Kaj vas ni zima vzela?" se je niten in dostojanstven izraz. zadrta kavka, ki se je grela na prisojni M rani '4 Zvezde" nad prezeblo ščinkavko. "Saj vidite, da sem takih misli, da je še vedno vredno živeti," je odgovorila prijazna ščinkavka, "Vidim, vidim," jo je zavrnila kavka. "Vidim, pa tudi, koliko naših prijateljic je mraz podušil. Vse najboljše in najbolj zabavne so šle v krtovo deželo, kar pa je ostalo, so same ničvredne smeti." "Vidim, vidim," je rekla ščin-kavka, zato vas pa tudi zima ni vzela." "O, vaš jezik je znan daleč na okrog! Zgago delate in natoleu- Sčinkovka je spoznala težavni položaj in se ojunačila: "Le prepira ne! Zastran greha se nam del, če si zagrabil kak časopis. Baje je precej ljudi v toplih posteljah od mraza pomrlo, ko so čitali te mrazapolne novice. Premogarji r<^ ne bi bilo treba pričkati. Sicer j so zginili s cest in zaman si nape-pa ni neobhodno potrebno, da bi ( njali ušesa, da bi slišali kje vsaj od se menile o samem grehu, nasladi in enakih stanovskih vprašanjih. Vsaj meni niso bile v družbi strokovne debate nikoli po srcu." "Prav imate, zmeraj sem uva-ževala vašo izprevidevnost in samo daleč tisto zoprno premogaxsko piščalko. Nekega mrzlega dne, ko je sneg zametal Mestni trg, je neki pobalin zapLskal na tako premo-garsko piščalko, da ga je bilo slišati gor do sodne palače. Okn£ dobro govorila o vas!" je rekla i vseh hiš so se zdajci jela odpirati kavka, ki ni mogla molčati. (kakor ob procesiji, mestni očetje Ščinkavki je ta laž očividno u-gajala in je zato lieemersko poka so prekinili sejo in hiteli na cesto, zdravnik je pustil škarje v paci- dila kavki: "Povejte nam, dra- jentovem trebuhu, od brivcev je ga soseda, ki ste med zimo živeli jete, da se mu po trebuhu obrača, I sredi Ljubljane in ki pridete vee-kdor vas posluša. Pa hinavski ste krat v dotik s šenklavškimi in tudi. V nedeljo je k maši pozva- frančiškanskimi golobi, ki vedo, ka-njalo, vi ste se pa pojali s tistim ko^se svet suče — povejte nam to-svujim jalovcem, ki misli, da kaj rPj ki,j nogeva je mestu prinesla pomeni, pa nič ne pomeni. Da j letrwnja zima." se le Boga ne bojite! Komaj je; Kavka je namršiia kožušček, se zima malo odnehala, že mislite na greh in holadri! Le nikar ne tajite. Kiij so vas videli." "Vas so pa slišali, ko ste pod Tivolijem v mrazu in ledu rožni- imenitno postavila in začela: '"Letošnja zima se je začela s špansko boleznijo, ki se pa ljudem ne zdi več tako španska kakor njega dni. Vdomačila se je med njimi in ji pravijo hripa. Njen val je prišel iz Amerike. Zdaj je svet moderen in sprejema vse v valovih: liri-po, radio in mraz. Marsikdo je komaj čakal hripe: če se hočeš napiti žganja, ni boljšega izgovora, kakor je hripa. To priliko so dobrega porabili vsi stanovi vseh starosti in sprejemali vase alkohol na debelo; često celo v valovih, ker svet je moderen. Nato so se oglasili prvi valovi mraza. Ta mraz je marsikomu precej koristil. Časopisi in prati-,prvič na Grontavec: pol mesta kar j i so polnili kolone in pisali o je zbralo okoli njegovih s. samem mrazu, da ti je kljun odpa- venee molili, samo da bi se smilili lemenatarjem, ko so jo mahali tam mimo na sprehod." "Kakšna laž. Da vas Bog pri t«'j priliki ne oplazi s svojo pravično šibo! Ponavljam, komaj je mraz minil, že mislite na greh." "Jejhata, jejhata," je priletela sinička, ki je na bližnjem kostanju zaman čakala pomladi in se podila za iverjo, ki jo je smatrala za za kukca. "Spet sem prišla prepozno. Taka sem kakor novinar ali ognjegasec: ko je že vse pri kraju, pa priletim s pravočasno zamudo ter ugotovim dejanski položaj. Nič boljša nisem od policijskega zdravnika, ki je samo za to na svetu, da ugotavlja smrt." "Kdo je pa vas klical," jo je nahrulila objestna kavka, "prešerni ste in z repom pokate, pa vam ni prav nič treba." "O, ljuba kavka." se je odrezala milo sinička, "zdaj slišim vaš glas in vidim, da nisem zaman prišla : kjer je o grehu pomenek. tam ste vi prva. Spomlad prihaja v alr;n.jIo ^ vsakogar. Ona popolnoma deželo, kaj hočemo, tudi meni je' otre-bovai ixl časa do easa ]M>]>oliio očiščenje drobovja, četudi se mu zdi. da ima redno odvajanje. In za to je TRINERJEVO GRENKO VINO ▼ JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSULICH progi priredimo dne 22. maja 1929 l parni kom "PRESIDENTE WILSON" kurjen z oljem, vozi s brzino 20 vozlov na uro. fi. -1 -ii, » ** m NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE Za-arajte prostor in.pišite ea pojasnila na: SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, H. 7. Tel. Barclay 0380 ročljiva vozu j a oko postave presneto pazi nanj; ustavil se je odel kljuseti kozjih postav, si vihal brke in gledal na okrog kakor gimnazijec, ko pride se je bilo zoraio okoh njegovin sani in strmelo v bukova polena. Iža-nec pa, ki je bil izkušen mož, si je mislil: "To je tako, kakor če bi bil med vojno pripeljal v Ljubljano poln voz belih maslenih štruc. Primaruha, še stražnik mi oddaleč prijazno kima in se na smeh drži. Bežimo!" In je udaril po klju-setih ter se ustavil šele doli nekje Kravji dolini. Sicer pa je mraz marsikoga razveselil. 8ole sq bile zaprte, i Mladina, ki ji je pretilo, da bo " Starokrajska porota. ČASA KAVE s smetano pri zajtrku, ali črno po obedu—kava je bistveni del zadovoljivega obeda. Z uporabo Električnega Percolator j a jo prav lahko pripravite po svojem okusu. Mi Amerikanci smo pa točni v tem ozira. — mi hočemo imeti kavo po naši volji. Moderna žena se ne ukvarja več z zastarelim loncem za kavo — ona pripravlja kavo električnim potom na mizi. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. Tbe United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company I>obro kavo se lahko pripravi v Električnem Fercolalorju. 1'reditev toplote pomaga doseči popin uspeh. Cena oil $5.tH) naprej. Maribor, 2. aprila. Letošnje prvo porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodiš-iču je bilo zaradi silne zime oziroma radi pomanjkanja kuriva kot znano odloženo za več kot mesec dni. Otvoritev pomladanske porote, ki se je izvršila danes, je bila v znamenju uboja — žločina, ki je prevladoval tudi v poslednjem zimskem zasedanju. MLAD RAZBOJNIK Samski delavee, 231etni Prek-murec Pran Merič se je danes zagovarjal pred ljudskimi sodniki iu se pa kakih desetih korakih zgrudil in kmalu nato izdihnil. Pušnik je dobi] en udarec nad desnimi senci, tri ali štiri po levem temenu in enega nad levim uhljem. Nastopilo je pretresenje možganov in krvavitve možganskih zavojev, kar je povzročilo neizogibno smrt poškodovanca- Obtoženec prizna, da je stopil po ročico v namenu pretepsti Pušni-ka, ki da je preje hotel poljubiti Antonijo T., ko je dohitel Polaj-žarjevo družbo. V p rot epu jo je baje tudi Polajžar skupil od ranj-kega Pušnika. ki pa se je odstrani} toda čez nekaj ča.*>a vnova. prišel radi zločina razbojništva (ropa), nazaj in napadel Polajžarja. To (izvršenega 3. novembra 192*. nad da je dalo obtožencu povod, da je ,trgovko Barbaro Aplinčevo v Ver-'zopet pograbil ročico in udaril ižeju. Okrog sedmih zjutraj je šla Pašnika še večkrat, ne da bi mo-[trgovka z jajci Aplinčeva iz Ver-'gd reči, kam tra je zadel, žeja po cesti proti Dokležovju, da' nakupi v Prekmurju jajc. Vzela! 1>ri Polajnarju so porotnik so-je s seboj dve košari in 840 Din -la>no potrdili vprašanje uboja gotovine, ki jo je imela .spravljeno in bil obtoženec obsojen na l v torbici, ki jo je položila v koša- težke ječe. ro. Pri gozdu blizu Veržeja je o-. pazila moškega, prišedšega iz lesa 1 ^^ CKJONCI in stopajočega v majhni razdalji Uboja na Cigonci v okraju Ma-pred njo. Pri prvem mostu čez rihor brp„ ^ obtožen 21- Muro se je moški ustavij in poča- ]etni Vitkor Jaušovec, samski to-kal Aplinčevo. Pozdravila sta se varniški delavec Lstotam. Lokalna še Čisto dostojno. Ko pa je ti- oblastva ga opisujejo kot človeka govka prekoračila most, je nenado- n<,lnjriu> krvi, brez katerega ne more miniti noben domači pretep. Saj je bil Jaušovec že tudi trikrat kaznovan radi kaznivih dejanj zoper telesno varnost. Dne 16. decembra 1928, je popival obtoženec v večji družbi v gostilni Matevža Jeriča v Spodnji Ložnici, nakar se Je odpravil okoli v gostilno Ignaca Tkauca na Cigonci. Bil je nekoliko vinjen in ravno prav razpoložen za pretep. Že pri vstopu je na razne načine izzival tamkajšnje guste. Neki fant je posvaril obtoženca, naj se obnaša pametneje — vendar I zaman. Jaušovec je izzival naprej i ter si izbral ža žrtev baš najmir- ma skočil neznanec za njo in jo prijel z obema rokama <>d zadaj za tilnik ter jo potegnil s ceste Revolucija v Monacu. zmrznila pri knjigah, se je drsala in smučala po snegu, ki ga ni nikjer primanjkovalo. Najbolj za- Monaco spada sieer* med naj- (še. Prebivalci Monaca so se pra-manjše države v Evropi, vendar pa i skali za ušesi in iskali izhoda iz i zbuja zadnje čase splošno pozor-j neprijetnega položaja. Končno so liost, kajti prebivalstvo se punta jo pa h* pogruntali. Knez naj se in državi grozi revolucija. Te dni je namreč v Monte Carlu razjarjena množica naskočila in veličalo svojega kneza. Louis II. je sicer dober mož, vendar se je pa svaijiir podanikom hudo zameril. Knez ga je namreč temeljito polomil. Zadnje čase je naval v Monte Carlo izostal in dotok tujcev je vedno manjši. Zato je postalo tudi pomanjkanje denarja občutnej- grizeni zimski športniki ga letaš pošteno premikastila kneževo >tra-niso pogrešali." jžo, ki ji je branila vhod v kneževo 1 palačo. Nato je odšla posebna de-"Oh, zimski sport je bil že od ^ ^^ ^ ^^ nekdaj moja strast," je rekla si-,^ sprejeti k njpmu in IflU iz_ nJ' a* jročila spomenico, v kateri zahteva "Ne motite govornice in nehaj- ljucLstvo gotove reforme in svobo. te že s tistim svojim športom," je;dne volitvstrani^.e ni sam upal. Uostil-raval v pijanosti objeti a jo je >u-1 ni-ar Tkaue je >siutii nevarnost izpraznil uro. Iz in se ji je raztresel denar po cesti. Y^ s0 ^ gostje v treh skupi_ Pobral da je 300 Din in zbežal v , h jau5ovee jt. bi] poslednji, šumo. — Merič je bij zaradi tat- Stupan pa je bil v drugi skupini. tnkrnt, Jaušovec je kmalu dohitel Stupana in njegovo družbo ter jim hu-Današnje razprave je vodil domušno svetlikal z električno sve-predsednik okrožnega sodišča dr. tilko v obriiZ- X,kl Junj Kae Žiher, votanta sta bila sodni svet- otl -sebe- tako da je nik dr. Kovča in okrajni sodnik obotoženec padel po tleh in se mu dr. Adamič, obtožbo je zastopal j'1 ^kotalil klobuk po cesti. Poz-prvi državni pravdnik dr. Jan- uavajoč Jaušovčev temperament čič. Glede Meriča so porotniki je kot nato pričela družba iskati y njegovo pokrivalo. Ker ga niso , ""J1" «- J" J1 ™ ničar Tkaue je slutil ne nil od sebe, ker je pričela kričati. Lretepa in radi t,.2a i2 Pri tem je Aplinčeva baje padla lp08tilno žt. pred policijsko vine oziroma soiubležbe ž« kaznovan. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NAROJ)A'\ NAJVEČJI SLOVENSKI DNZTNIK potrdili stavljena sprašanja z glasovi ter je bil Merič obsojen na, takoj našli, je dejal Stupan, da 3 leta težke ječe. j *>o več :>kal Jaušovčevega klo- ' bilka. Ce ga hoče obtoženec ime-;ti, naj si ga poišče sam! V tem ftrenutku pa se je že približal Jaušovec Stupanu, ga prijei z levo roko za suknjo, z pesnico pa ga je z z nožem v pr- UBOJ NA ŠTEFANOVO V Prepolah niso imeli pretekli božič neskaljenega uživanja naj-večjega praznika miru. Čeprav j je potekel sveti dan kolikor toliko (sa Re/ilo je prodrlo v ^^mk ne-v miru. pa na Štefanovo ni lulo; žrtvo v sree, izstopi- tako. Zato je poskrbel Jožef Po-|Jo na zadnji gtrani srea in prpre. zalo osrčnik na steni proti trebuhu. Silno okrvavljenje je imelo za neizogibno posledico Stupanovo lajžar, 321etni samski hlapec, ki je z vozno ročico pretepel Frana Pušnika, da je na težkih poškodbah na glavi umrl. smrt. Obtoženec se zagovarja, da je v silobranu proti J ur ju Kacu, ki ga je vrgej na tla. nehote zadel z nožem Stupana. Popoldanska razprava proti Javšovcu je trajala od 15. do 19. Porotniki so potrdili vprašanja z 11 glasovi, nakar je bil obsojen na Obtoženec se je podal na lansko Štefanovo zvečer z Antonijo T. in Terezijo Z. iz gostilne Josipa Žela v Št. Janžu na Dravskem polju na dom Pušnika v Prepole, kjer je bila uslužbena Anotnija T. in nato v Ekartovo gostilno prav tam. Tu se je mudil tudi Pran 4 ^ težke Pušnik. Pili in rajali so, da je bilo veselje. Okrog enajstih ponoči so odšli obtoženi Polajžar, Joži p Petek in Antonija T. proti „ Pušnikovemu domu. Na dvorišču hiše sta obstala Polajžar in Antonija T., med tem ko je odšel Petek naprej. Za njima sta prispela kmalu Fran Pušnik in Štefan Ko-lar. V tem trenutku se je Polajžar za nekaj hipov odstranil, a se K rojstnemu dnevu svoje tašče takoj zopet povrnil in prinesel s je napisal Mark Twain zgodbo, v seboj skrito za hrbtom vozno ro-J kateri je to tašče primerjal z dnev-čico. Polajžar je stopil naravnost j uim listom. proti Franu Pušniku in ga udarili "Zakaj z dnevnim listom t" ga z ročico po glavi. Udarec je bil >je vprašala njegova žena zacude-tako silen, da se je ročiea zlomila'no. Kljub temu ga je še večkrat uda- "Zato ker se prikaže vsak dan," ril, dokler se ni napadeni okrenil'je pojasnil Twain. Mlad bančni ravnatelj je vprašal svojo ženo. filmsko igralko P.: "Kakšno knjigo naj vzameva s seboj na potovanje?" "Čekovno knjigo!" mu odvrne diva. GLAS NARODA, 19. APR. 192H e rože. SOMAN. Za Glas Naroda priredil G. P. 8 (Nadaljevanje.) — Rad« volje ugoditm tej ]*ro«nji, ekscelenca, in tem ljubše, ker jo v interesu moje st«tre, da vzdrži popoleu molk. Jutri, ob dva-•lajtttih priraslo*je m obiska mladoga. para. Ljubeznjivo je ]>odal vojvoda ministra svojo roko v slovo in slednji se je odstranil. Premeril je pot domov peš. Ravno ko je -dospel do portala "De-*wkega gradk-ka", -e je pribijal voz grofa Xamberga, ki je hotel obiskati svojo nevesto ter njenega oČ€&a. Minister je takoj dal obvestiti svojo hčerko, da je grof Xam-berg navzoč. Josta je M*dela v svojem buduarju, zaposlena s čitanjem neke knjige, ko ji je prinesel neki služabnik to sporočilo Takoj je odložila knjigo ter vstala. Izgubljen pogled je ošinil čudovito rdeče rože, ki 60 etale na črni, mramomati plošči mize na sredi sobe. Te rože ji je po^al danes zjutraj grof Rajner. Stopila je k njim ter skrila svoje liee v duhtečih cvetih, nakar je potegnila eno rožo ven ter jo nataknila za pa-s svoje bele obleke. Nato pa je zopet hitre Mtaknila režo naeaj v lonec. — Rdeče rože so cvetke ljubezni, te mi ne pristojajo, — si je mislila bolestno. Rajner jo je pač brez misli izbral, to rdečo cvetko ali pa prepustil enostavno vrtnarju izbiro. Na noben način se ni hotela krasiti i njo. Poč a ni je odšla navzdol, da ga pozdravi. Drugače bi ne mogla dosti hitro hiteti k njemu, a danes se ji ni prav nič mudilo. Pre 1 vratmi salona je celo za dalj časa obstala ter globoko vzd'hnila, kot et tukaj. Odpoklican je bil. Sestala sva se pri vratih. On je bil pri vojvodi ter ga že obvestil o najini zaroki. Visoki «ros{>od naju želi sprejeti jutri opoldne v posebni *vdije«nci, da nama izreče svoje čestit>ke. Josta je smehljaje vzdihnila. — V bližnjem času bova imela izelo malo miru. Kadar bo najina zaroka proglašena, bova morala prenesti cel vihar Ne bodo naju izpusili, kot veš. — Ali ti je to tako neprijetno! Ona se je spustila na stol. Skomignila je z ramama ter dvignila svoj poglud k njemu. — Vse to je le. formalnost, — kajti le malo čestitk prihaja v resnici iz isrea. Zame pa je muka biti središče takega počenjanja V svojem srcu nisem družaben človek ter imam nasprotno talent za amortarja. Raditega sem tudi tako rad na deželi. On je primaknil stol v njeno bližino ter ji sedel nasproti. Z izgubljenim pogledom je premerila njegovo elegantno postavo ter njegovi fini, ostri profil. On pa ji je smehljaje zrl v obraz. — Torej mi ni treba delati si očitke^ če te odvedem iz glavnega mesta na Nararberg? — Ne, tega ti r«e ni treba, — je odvrnila prijazno. — Ali ti bo prav, če bova živela večji del leta na Namfoergu? Tam itnamo zrlo malo oWwanja, le par sosedov ter častnikov gar-uizije, to je vse. -— Jaz se no bom nikdar pritoževala radi pomanjkanja prometa, če mi le obljubiš, da boš Sel z menoj v Sehellingen, kadar bo moj oče preživel počitniee v Waldowu. — To ti rad obljubljam. Mogoče pa bo preživel tvoj oče svoje počitnice rajše v bodoče v Namebergu, pri svoji hčerki? Ona »e je nasmehnila. — To bi tudi šlo. ( e bo le mogel biti z nami skupaj. Ti vidiš, če je tukaj preobložen z delom, me mogoče ldowu, le da ni tako dragoceno. — Jaz nisem niti vedel, da sanjaš o starožiinostih. Ti boš prišla v Naambergu na svoje stroške! Tam je nagromadenih še več takih zakladov. § B I KBJ Josta se je dvignila, da odpre okno, ker je bilo v sobi preveč vroče. Nato pa je rekla : — Zelo se bom sprijaznila s temi zakladi. Talce starožitnosti gOTOTe svoj lastni jezik ter nam lahko dosti pripovedujejo. On se je istota-ko dvignil ter stopil poleg nje. Lahno je položil avojo roko na njeno ramo. — Ali se veseliš nekoliko postati gospodinja Namberga? — Veseli me zelo, da boš v bodočnosti vedno pri meni, tukaj aii tam. Ko je rekla to, jo je h of tel (poljubiti. Zelo ljubka in mično se mu je adela. Ona pa se mu je (prestrašena uma-knila ter se izvila iz njegovih rok. htevati to. Povsem mirno je moral čakati, dokler ne l>o znašla same sebe nazaj k prisrčnemu zaupanju, dokler nc bo sprejela njegovih odjemov kot nekaj samo posebi umeAega. Ali pa jih bo kdaj vračala ? To se je mu je zdelo sedaj zelo zapeljivo. Obenem pa je imel dvome glede tega. Globoko je vzdih nil. — Ti me boš našla vedno potrpežljivega, moja mala Josta. Stopi predme vedno le s starim mirom in starim zaupanjem Jaz mislim vedno na to, da je moje iskreno stremljenje napraviti te srečno in veselo, — je rekel taiko mirno -kot je le mogel. Ona je zrla mirno njega v daljavo in njegov mir je smatrala za brezbrižnost. Menila K da jo je hotel le poljubiti, ker spadajo take intimnosti k dolžnostim zaročenca. Našla je tudi svoj mir in da pride na drug predmet, je rekla: — Preje sva govorila o dvornih veselicah. Sedaj mi je padlo v glavo, da se nisi rteh udeležil vsa ta leta. Zakaj nifii storil teoa? Njegovo čelo se je naenkrat pordečilo. To je videla Jo.^a ko se je njen pogled vrnil k njemu. Zapazila je tudi, da je bil odločno negotov in v zadregi. (Dalje prihodnji*.) Zadnji dnevi kralja tenoristov. Najslavnejši tenorist Enrico Ca- stopila v spalnico, da bi jima poverijo umri l 1921. Zdaj je izdala dala, da je bil mož operiran že v njegova druga žena Dorothy, ro- New Yorku. Na pragu je pa sreča-jena Benjaminova iz New Yorka, la zdravnika, ki ji je sporočil, da spomine na zadnje dneve Caruso-1 operacija ni mogoča, ker bo Ca-vega življenja. V juliju 1921 sta rušo kmalu umrl. Žena seveda ni se mudila zakonca Caruso v Lo-' hotela verjeti. Pokleknila je k rrenti. Neki gospod je prišel k(moževi postelji in tolažila bolnika, slavnemu tenoristu in ga prosil, j Kar je Caruso za jecljal, da ne naj preizkusi njegov glas. Caruso'more več dihati in da naj ga pu-je bit takrat že težko bolan in u-'sti umreti. Žena še vedno'ni ho- nekaj dni. To bodo pač krasni prazniki !*' "Je-li mogoče? Pa ste vsi tobačni delavci plačani tako slabo?" "Eh, vsi! Izjem skoro ni, tudi ne v revščini. Največ nas je, ki kosimo samo juho. Le vprašajte pri drugih. Kurimo ne in ogrejemo se samo takrat, ko se pravi "hitro delati kar se da!" Odhajal sem in mislil: "Ne, ša-ljivec me ni navlekel. Pripetila se je strašna nespeča. toda že pred časom. Zakrivili so jo gospodje, taki, ki vedre in oblačijo poj socialnim nebom mile domovine. Pripetila se je grozna nesreča, ki je ni konca in ki prijema z zobmi obupne mizerije v naš delavski sloj...." parniNo* .< SftHDfung ^h 20. april« : Ne* York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoll Genova 2S. aprila. Columbus, Cherbourg, Bremen 24. aprila: Bereng&ria. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Bur Mer. men Bra- ZAKAJ NI ŠEL FRANC JOŽEF V RIM Hamburg trujen, \endar je pa obljubil mla-jtela verjeti, da mož Z lateransko pogodbo med Vatikanom in Kvirinalom je rešeno tudi zamotano vprašanje obiskov rimsko-katoliških kronanih glav v italijanski prestolnici. Znano je namreč, da je papež do zadnjega odklanjal sprejem vseh tistih katoliških monarhov, ki so bili najprej sprejeti od italijanskega kralja. Posebno zanimiva je v tem »žiru 20. aprila: Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. (PrvIC). NaS laiet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus, Napoti, Genova 27. aorila: Deutschland. Cherbourg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg, Bremen 1. maja: Mauretanla. Cherbourg 2. maja: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. mala: France. Havre Vulcania, Trst Homeric, Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam umira. Tako je umri kralj tenoristov. demu pevcu, da ga bo poslušal. Ca-[nekaj mučnih trenutkov in v spal-rusova žena je sedela na verandi niči se je začni zamolkel krik: Do-pod moževim kabinetom. Mladi ra! Do-ra! pevec je zapel Carusovo arijo iz "Marte." Zapel je samo nekaj taktov in nastala je pavza, na kar je začel znova peti. Kako diven glas! — je pomislila Carusova žena. Na enkrat je pa planila pokonci in hitela v možev kabinet. , . Na svetu je bil samo en glas, ki je , J 'vT T J1"*" kjCT ska" znal tako „eti arijo iz '•Marte,"! Zor, ° ' I f'^0 o i in, - , . Poreijah ljudem, k prihajajo v Canu,ov glas Caruso je stal pri lon-kih joJ 11 J JO klavirju, smehljaj se je in pel. £e zgodovina habsburškega dvora za RAZLITA JUHA i• - • , ^ Tz veze gostilne je po 12. uri sto- Videe svojo zeno, je vzkliknil: Do- ~ i - , . ' „ . % o T x, . .. Plla ženska srednje sta rasti. V ro- ra, si slisala ? Lahko zopet pojem u: - , i-,,-, folr i i , , . J * i Je držala loneek, loneek vroče tako dobro, kakor prej. Da. še1 • , -, eelo j J ' I Juhe, njenega krila pa sta se dr- ' . . " " . žaIa dva malčka, ki sta, opotekaj e Plakala m smejala sva se oba,'se, koracala poleg nje tako sva bila srečna - pripoveduj "Mama: lačen!" sta jadikovala je Carusova. Mislila sva samo na;venomer in s prasečimi očki gledata eudez. Nisva mogla verjeti, Ja v njo. da je kaj takega sploh mogoče, t "Samo malo počakajta!" je od-Mozev glas n, opešal, kakor sva govarjala mati in skušala stopiti se bala. Enrico je pel tako lahko nagleje, da prej pride domov. Iz m tako prosto, kakor v času, ko lonca je uhajala para, ki jo je zaje bil na višku svoje umetnosti. Upala sva, da se mu glas po počitnicah še bolj utrdi. Ves srečen je začel kovati načrte za prihodnjo sezono. V duhu sva že videla newyorsko opero in slišala viharno ploskanje. Nisva pa mogla vedeti, da bo arija iz "Marte" Enri-cova labo.lja pesem in da bo njegov glas čez nekaj dni za vedno utihnil. vohalo neko v bližini se potepajoče Scene. Z glasnim lajanjem se je pes nenadoma sprožil med noge m kot bi trenil, je ležal lonee z juho na tleh. Z vročo tekočino polito ščene je jezno zacvililo, stisnilo rep med noge in zbežalo. Okrog ženske z otrokoma se je v hipu zbrala množica ljudstva. Ona je sklepala roke, metala okrog sebe obupne poglede in vzklikala na V tem je prišla v kabinet Ca- : juha, juha je šla. nje-------- , . — . _ govo, moje in otrok kosilo! Za bož- — Josta! — je vzkliknil proseče ter nekoliko očitajoče. Hitro je dihala, kot otrok. Poznal je to znamenje notranjega nemira še iz njenih otroških let. Z vsemi svojimi silami se je prisilila k miru. Čeprav binajrajše r.bežala proč, je vendar ostala ter se negotovo ozrla vanj. — Ti boš moral potrpeti z menoj, Rajner, ker se moram šele naučiti. Navadati se moram, — da mi nisi vev stric Rajner. Njemu ni biio posebno labko izgledati miren in le skA, da je rvtmiin** ™ ji ne vzame pogiraia, mu je dajala moč za to. >j. Ona Je imela pravico za- rusova hčerka Gloria. Oče jo je ob jel m poljubil. Potem se je obrnil k svoji ženi rekoč: Nestrpno, sem pričakoval trenutka, ko pride Gloria sama in me najde brez tuje pomoči. Ponoči se je pa znova vrnila huda mrzlica. Žena ni hotela poklicati zdravnika, da hi se mož ne prestrašil. Iz zadrege ji je moral pomagati možev prijatelj Luea, ki je drugi dan po-setil Carusa in ga vprašal, kako se kaj počuti. Ko mu je prijateljeva žena povedala, da ga znova trese mrzlica, je Luca pregovoril prijatelja kljub njegovemu protestu, da je brzojavno poklical znamenita rimska zdravnika, brata Bastianelli. Zdravnika sta pregledala pevca in izjavila, da ima bolne ledvice in da naj odpotuje v Rim, kjer ga bosta rentgenizirala. Caruso se je skrbno oblekel in pazil celo, da je imel klobuk po strani, kakor o-bičajno. Z ženo se je odpeljal s čolnom do parnika, ki naj bi ju prepeljal do Neaplja, kjer sta hotela med vožnjo v Rim prenočiti. V Neaplju se je pa Carusova bolezen poslabšala in zakonca nista mogla nadaljevati vožnje. Naslednja dva dneva sta bila za Carusovo ženo polna skrbi in strahu za moževo življenje. Razmišljala je, ali bi se mogel mož podvreči o-peraciji ali ne. Drugo jutro je nekdo izjavil, da za njenega moža ni več rešitve. Pri Carusu sta se baš mudila zdravnika. Žena je jo voljo, kaj poreče on, ko pridem domov praznih rok? Otroka sta se jokala, ljudje so gledali v tla in se polagoma zgubili. ^ Ženska je še čas jadikovala, po-bcala lonee in pokrov s tal, nato pa je, pograbivši otroka za roko, izginila v bližnjo vežo. Neki "šaljivec* 'je trenutek pozneje srečal reporterja in hudomušno namignil: "Hej, tamkajle se je pripetila nesreča, opekla se je neka ženska — šla je v onole hišo!" "Tako?" je vprašal reporter in se podvizal v naznačeno vežo. Na uho mu je udarilo jadikova-nje dece, vzklikanje ženske in ro-bantenje moškega. Odprla so se vrata. "Kaj vas je res zadela nesreča?" "Nesreča? In še kakšna! Prišli smo ob kosilo," je burno odgovarjala ženska. "Kupila sem za 6 dinarjev juhe, da bi je imela vsi za kosilo. Od sinoči sem spravila tudi nekaj kislega krompirja.... "Kako pa, da živite tako slabo?" '' Bogme, kako naj pač živiva bolje," seže v besedo mož, ki je sedel sključen za mizo. "V tobačni tovarni s trudom spraviva oba tedensko skupaj 400 Din, 160 zasluži-ona, jaz okrog 200; to zadostuje komaj za finega, pa nas je pet. Tamle v kotu strada stara mati. Danes bomo jedli vsi skupaj par koščkov krompirja in kos kruha. Nekaj mora ostati za večerjo. Brez pare sva že, plača pa bo šele čez, vlade starega cesarja Franca Jožefa. Italijanski kralj Humbert je 1. 1881. obiskal Dunaj, poslej pa se nista nikoli več srečala vladar bivše Avstro-Ogrske in Italije. Zakaj ni š"l Franc Jožef v Rim obiskat italijanskega kralja, ko se je vendar sklenila med staro Avstrijo, Nemčijo in Italijo troz-veza ? O tem nas lahko pouče najnovejša dognanja, ki so povzeta direktno iz arhivnih listin in so torej docela avtentična. Italijanski kralj Humbert, ki je nastopil vlado 1. 1881,. je obiskal evropske dvore še Isto leto in je napovedal svoj obisk utdi pri tedanjem avstro-ogrskem cesarju Francu Jožefa v Budimpešti. Kralj Humbert je bij oprezen. Hotel jf- s tem, da je naceraval obiskati cesarja Franca Jožefa v Budimpešti, tudi njemu dati priložnost, da mu pozneje vrne obisk v kakem drugem italijanskem mestu kakor Rimu. To je italijanski kralj ukrenil s posebnim ozirom na strogo katoliško mišljenje Franca Jožefa, ki je bil po tej strani dobro znan po vsem svetu. Znabiti, da bi bil Franc Jožef še sprejel poset v Budimpešti. Ovirala ga je pa cesarica Elizabeta, [ ki ni bila navzoča v Budimpešti, j Tako se je zgodilo, da je bila odklonjena želja italijanskega poslanika pri avstrijski vladi, grofa Robilanta, Kralju Humbertu je bilo sporočeno, naj pride obiskat Franca Jožefa na Dunaj. Kralj Humbert je res prišel na Dunaj. Pozneje, ko so se sklepale zveze med Avstro-Ogrsko in I-talijo, bi bil moral obiskati Franc Jožef italijanskega kralja, da bi bila pogodba obojestransko potrjena tudi z osebnim prijateljstvom, ki veže oba monarha. Tu pa je prišel avstrijski cesar v škripce. Na vprašanje, če bi mogel obiskati kralja Ilumberta na vojaških vajah ali v katerem italijanskem mestu izven Rima, je prejel odgovor, da je ta obisk nezaželjen, mogoč pa samo v Rimu.... In tako je bilo, da je Frane Jožef ostal rajši doma, ker ni Želel nasprotstev s papežem, o katerem vemo, da mu je bil vedno zvest, saj je bil vendar stolsko Veličanstvo." R DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja. Ile de France 10. maja, 31. maja (Ob polnoči.) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v poa«?bnl kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSaJte kateregakoli poobla6£enega agenta , ali FRENCH LINF 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. in prijatelja v Rimu." Mislil je na kralja Ilumberta. Do realizacije tega načrta pa ni prišlo nikoli. Avstrijski vladar se ni poslej nikoli več pojavil v Rimu in tudi av.strij.ski nadvojvode s Francem Ferdinandom d'Este na čelu niso nikdar ofieijelno obiskali italijanske prestolnica, čeprav so se večkrat mudili na italijanskih tleh. Izgovarjali so se, da nimajo za oblik potrebne obleke in fraka. V resnici pa so bile zveze med habsburško in savojsko dinastijo ter papeškim dvorom že takrat pretrgane. Svetovna vojna pa je umetno vzdrževano trozvezo popolnoma zrahljala in ločila Italijo od Avstrije in Nemčije ter jo pripeljala v tabor zaveznikov. MEDEŽ NA LEPOTI LEPOTNE KRALJICE Cesar ni mogla dognati pariška jurvja, ki je Boe-ko Simonovo iz Keszthelvja, potem ko je že bila izvoljena za kraljico vseh madžarskih lepotic, proglasila še za evropsko lepotno kraljico, to so dognali neki dijaki keszthelvjske poljedelske akademije. Našli so namreč hud madež na njeni lepoti in zavoljo tega madeža so ji priredili ob njenem prihodu domov mačjo godbo pod okni in hrupno demonstracijo v kinematografu, v katerem so predvajali filmski posnetek ob njeni vrnitvi v Budimpešto. Ta madež pa je seveda tudi tako skrit, da ga jurvja ni mogla videti in če ga je že videla, se ji ni mogel zdeti tako pomeben, kakor se prikazuje ultrabistrim očem madžarske nacionalistične študentarije. Obstoji namreč samo v tem, da je dra-žestna kraljica židovskega namesto A po- prstno madžarsko-mongolskega rodu. Kar se tiče Simonove, se je Tekom časa so se razmere še izj^iia zel0 na kratko, ko so jo bolj poostrile. Trozveza med Av- vprašali, kaj si misli o plemensko stnjo, Italijo in Nemčijo se je za- estetičnem naziranju svojih štu-čela majati. Obstojala je zaradi dentovskih rojakov. Dejala je: Le-lepšega na papirju v resnici pa je pota premine, neumnost pa ne. bila trhla zgradba, o kateri so ra-' čunali vsi dalekovidni ljudje, da bo razpadla ob prvi rahli sapici, ki bo prinesla v srednjo Evropo vonj po smodniku. Nemški cesar Viljem je pa vendar še enkrat posredoval v Rimu za Avstrijo. Storil je to v taki formi, da je Franc Jožef pred svojo smrtjo še enkrat brzojavil kralju Viktorju Emanuelu v Rim: "Ja-; sem star mož in bi rad, pre-tien zatisnem oči, položil venec na grob mojega starega zaveznika KJE JE VALENTIN VODOPI-VEC, doma vas Kamnje, pošta Cernice fpri Gorici. Bil je pred enim letom doma in potem se vrnil nazaj v Ameriko. Svoje-časno_je bival pod imenoM Drinkwater, 1734 E. Carpenter St. Springfield, HL Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. — Jožef Podgornik, 277 North York St., Elmhurst, in. (2x 18&19) : " > - 4. maja: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Slinnekahda, Boulogne Sur Mer HamburK. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. mala: Aulta:.;a. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Brained 9. mala: Muencben. Boulogne Sur Mer. Bra-men Berlin. Cherbourg. Bremen 10. mala: Ile de France. Havre. (Glavni pomladanski lxlei.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bra-men Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minnewaska. Cherbourg Albert, Ballln. Cherbourg. Hamburg Conte Btancamano, Napoll. Genova 13. ma]a: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. ma|a: Paris. Havre Berenearla, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne- Sur Mer, Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpea Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg. Bremen Roma, Napoll. Genova 18. r-ala: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presldente Wlson. Trst (Izlet) Mauritania, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. maja: France. Havre Veendum. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mafa: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Grande. Nanoll. Genova 29. mala: Atjuitanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: I!e de France. Ham (Izlet* Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova 28. Junija: Parla, Havre (IZLET) >8. Julija: lie de France. Havre (IZLET) Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj, Je potrebno, da Je poučen a potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled na5e dolgoletne i* kuSnJe Vam mi camoremo dati naj-bolj A* pojasnila in priporočam« vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavijani samorejo potovati t stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bod i al ra eno leto ali • mesecev ln se mora delati profinjo ▼saj en mesec pred od potov an Jem ln to naravnost v Washington, D. CU na generalnega našelnlžkega komi-sarja. Glasom odredbe, Ki je stopila v veljavo S L Julija 1926 se nikomur več ne poSlJe permit po pofitl, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastn« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega julija je ▼ veljavi usti amerl&ka priseljeniška postava. Glasom te posta re samorejo am*> riSki državljani dobiti svoj« len« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota. Jugoslovanska kvota snaBa Be vedno 071 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni starin ameriSklh državljanov, možje ameriških državljank, U so se pa 1. junija 1928. leta porodil ln po> Ijedelci. odroma žene ln nepora-Seni otroci izpod 2L leta onih na-državljanov, ki so bili poetavn« prlpufičenl v to deželo za stalno M. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* JdnJ Itd., ki spadajo v kvoto brat vsake prednosti v Isti, pa m a« sprejema ni kakih proiecj -~ri rlkanaks vlseja. STATE BANK