Slavnostna številka Ob prazniku repu LETO XVII. — številka 90 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-■enlce, Kranj. Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE Povsod proslave, razne prireditve in tekmovanja Gorenjska za 29. november Po vseh krajih Gorenjske bodo tudi letos delovni ljudje proslavili 29. november — dan republike. Poglejmo, kako bodo praznovali v posameznih krajih KRANJ, sobota, 26. 11. 1966 Cena 40 pa. ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob s r e d a h bi sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jesenice Osrednji dogodek v počastitev dneva republike na Jesenicah bo hokejska tekma med domačo ekipo in gosti iz Bolzana, kjer bo igrala tudi godba na pihala. Pred tekmo bo občinstvu čestital dan republike in imel kratek priložnostni govor predsednik občinskega odbora SZDL Pavel Lotrič. Na programu imajo tudi nastop ansambla narodnih plesov jeseniške »Svobode« za delavce gradbenega podjetja »Gradiš« v gledališču Tone Cufar. Proslave bodo tudi po krajevnih območjih, šolah in v delovnih organizacijah. Ker so za praznike odprti nekateri planinski domovi, se bo veliko Število ljudi odpravilo tudi na -smučanje. Kranj Razen običajnih krajevnih Proslav v šolah in v delovnih organizacijah je Mestno gledališče iz Ljubljane v počastitev dneva republike uprizorilo v petek v Prešernovem gledališču v Kranju Bequiem zahvale. Popoldanska predstava je bila namenjena dijakom kranjskih šol, zvečer pa je bila slavnostna Predstava. Trzic Kot povsod drugje se tudi v Tržiču pripravljajo na praznovanje dneva republike. Na osemletkah bodo imeli šolske proslave v soboto po pouku, centralna akademija pe je hila v petek, 25. novembra, v Cankarjevem domu. Sodelovali so recitatorji njihove dramske sekcije, moški pevski zbor DPD Svobode iz Tržiča in recitatorji ter mladinski pevski zbor osnovne šole heroja Grajzerja. Radovljica Osrednje proslave v poča-tsitev dneva republike v Radovljici ne bo, akademije pa bodo po vseh krajevnih območjih, šolah in v delovnih organizacijah. Škof ja Loka V škofjeloški občini bo svečana akademija v počastitev 29. novembra danes, v soboto zvečer ob 19. uri v loškem gledališču. Razen glasbene šole bodo v programu sodelovali še pevski zbor iz Vir-maš, pionirji osnovne šole iz Trate in vojaki škofjeloške kasarne. Milijon S-din za poplavljence Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ki je razpravljalo o nastali Škodi med zadnjimi poplavami, je sprejelo sklep, da da kot pomoč prizadetim milijon starih dinarjev. To je približno tretjina vsote, ki jo bodo dale gospodarske organizacije. Denar so nakazali izvršnim odborom sindikalnih organizacij v podjetjih, ki ga bodo razdelili med prizadete. To so podjetja Tek-stilindusa, Iskra, Standard, Restavracija Iskra in Tekstilni šolski center. A. ž. Vse naročnike, bralce in poslovne prijatelje obveščamo, da bo naslednja številka našega lista izšla zaradi praznikov v soboto, 3. decembra. Uredništvo in uprava Vsem delovnim ljudem Gorenjske -želimo prijetno praznovanje dneva republike. Zahvaljujemo se jim za vse, kar so storili, da smo od prejšnjega praznika do danes stopili nov korak naprej na naši poti. Želimo jim tudi v prihodnje mnogo uspehov pri delu in v osebnem življenju. Uredništvo S seje skupščine občine Kranj Stanovanjska problematika v občini Na zadnji seji občinske skupščine Kranj, v četrtek, 24. novemrba, so najprej precej obširno razpravljali o sprovajanju sklepov sprejetih ob zadnjih poplavah. Dogovorili so se, da mora skupščina vztrajati, da bodo vsi sklepi izvršeni do predvidenega roka. Na dnevnem redu pa je bilo še poročilo o tričetrtlet-nem gospodarejnju in delu družbenih služb ter tričetrt-letni realizaciji dohodkov in izdatkov proračuna občine za letošnje leto in poročilo o stanovanjski problematiki udeležencev narodnoosvobodilne vojne in socialno ogroženih občanov. Več o seji bomo pisali v prihodnjih številkah. A. Z. Strokovnjaki za turizem pri OZN v Kranju Kranj, 24. novembra — Danes so obiskali Gorenjsko strokovnjaki za turizem pri Organizaciji združenih narodov. Organizator te ekskurzije po Sloveniji je Urbanistični inštitut Slovenije. V prostorih občinske skupščine v Kranju so s predstavniki skupščine Kranj in Tržič ter turističnimi delavci obeh občin imeli razgovor o turizmu na Gorenjskem. Namen njihovega obiska pri nas je, da ugotovijo, kakšne so možnosti za tranzitni turizem na magistralnih cestah Jugoslavije. Predstavniki obeh občin so jim obrazložili, kakšni so prihodnji, načrti za razvoj turizma v obeh občinah in na Gorenjskem. A. Ž. Lepo vreme za praznike Dež s snegom ali pa obratno že domala štirinajst dni vztrajno pnda. Šele včeraj, v petek popoldne, je po dolgem času spet za trenutak posijalo sonce. Vremenarji napovedujejo, da je precej uparnja, da se bo vreme vsaj afl nekaj dni ustalilo. Upajmo torej, da bomo praznovali ob suhem vremenu. NOTRANJA POLITIKA 26. NOVEMBER 1986 * GLAS S seje občinskega komiteja ZM Kranj O mladinskem prestopništvu Na zadnji razširjeni seji občinskega komiteja Zveze mladine Kranj so razpravljali o mladinskem prestopništvu in o nalogah organizacije pri reševanju tega vedno bolj perečega pojava. Plenuma so se udeležili tudi mladinski sodniki, predstavniki okrožnega javnega tožilstva, centra za socialno delo. specializiranih mladinskih organizacij in drugi. Na plenumu so ugotovili, da je organizacija ZM v občini do sedaj posvečala veliko premalo pozornosti pojavu mladinskega prestopništva in deki specializiranih mladinskih organizacij. Kljub temu, da število prestopkov, ki jih napravijo mladi ljudje, ne raste tako hitro, raste teža teh prestopkov napram preteklim letom. Dejstvo je, da bi mladinska organizacija tem mladincem morala posvečati več pozornosti in nuditi več pomoči. Vendar naj ne bi ostalo to samo pri dobrih razpravah in načelnih referatih, ampak je treba začeti s konkretnim delom. Najbrž so odveč tudi vse načelne razprave, ali spada pojav mladinskega prestopništva na področje dela mladinske organizacije ali ne. Varstvo v Tržiču Neustrezni objekti vzgojno-varstvenih ustanov — 20 zaposlenih za 110 otrok — Starši proti ukinitvi vrtcev na Ravnah in Cankarjevi cesti Pred kratkim je oddelek za •plošne zadeve in družbene tlužbe pri skupščini občine Tržič na zahtevo upravnega odbora sklada za šolstvo proučil problem varstva v Tržiču. Po podatkih iz leta 1965 je bilo v občini približno 1500 predšolskih in 1600 šoloobveznih otrok, v varstvo pa je bilo vključenih le 102 predšolskih ali 6,8 % in 16 šoloobveznih otrok (I0,,). Institucija varstva in vzgoje v trži-ški občini je torej preozka in glede dejanskih potreb neuspešna. Večina vzgojno-varstvenih ustanov v Tržiču ne ustreza. Posebno Grad je v izredno slabem stanju — dotrajana oprema, voda, električna instalacija in še marsikaj. Letni stroški na enega varovanca (brez upoštevanja prispevka staršev) so 102.000 starih dinarjev, kar je za 5000 dinarjev več kakor znašajo stroški za enega učenca v osnovni šoli. Stroški otroka v rejnini z vso oskrbo, hrano, stanovanjem, obleko in šolskimi potrebščinami pa znašajo celo 240.000 starih dinarjev. Kljub temu, da je tržiška občina po višini narodnega dohodka med razvitejšimi občinami, so navedeni stroški tako visoki, da bo treba poskrbeti za povečanje števila varovancev, funkcionalno usposobitev objektov in morebiti reorganizirati ustanovo. O navedeni problematiki je razpravljal tudi svet za šol-ttvo SO Tržič in menil, naj se prouči možnost ukinitve vrtca na Ravnah in Cankarjevi cesti. Eno od mnenj sveta je bilo tudi to, da ukinitev teh dveh vrtcev — zaradi majhnega števila otrok in bližine vrtca na Gradu, ki ima še proste kapacitete — ne bi starše prizadela. Ti pa se z mnenjem sveta ne strinjajo. Po obširnih razpravah so sklenili, da se oddelka na Ravnah in Cankarjevi cesti ne priključita ustanovi na Gradu, mora pa se izboljšati kvaliteta dela, notranji odnosi, treba pa je poskrbeti tudi za polno zasedenost vrtcev. M. Ogrin Res pa je tudi drugo, kar v Kranju že dalj časa poraja razprave in mnenja o mladinskem prestopništvu. Denarja za mladinske prostore, kul-turno-zabavno življenje mladine, ni. Redno vsako leto pa se najde denar za tiste mladince, ki so že zašli na stran pota. Žal je tako, da laže zdravimo kot preprečujemo. Na plenumu so na vse to opozorili in se s predstavniki sodišča, centra za socialno delo in specializiranih mladinskih organizacij dogovorili za skupno delo na področju mladinskega prestopništva. Pri občinskem komiteju ZM bodo sestavili posebno komisijo. Sestavljali jo bodo strokovnjaki iz raznih področij. Ti bodo stalno spremljali mladega človeka, Če bo zašel na stran pota, mu skušali pomagati in ga skušali zaposliti s tistim delom, do katerega ima veselje in nagnjenje. Kot primer so povedali, kako te stvari rešujejo v Tržiču. Predstavnik centra za socialno delo pa je povedal precej primerov, kako rešujejo pojav mladinskega prestopništva na Poljskem in kako bi nekatere stvari lahko posnemali tudi pri nas. Z razpravo o tem vprašanju bodo nadaljevali tudi na prihodnjem plenumu. A. Zalar Mladinski aktiv BPT v Tržiču pregledal svoje delo Mladinski aktiv Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Je » soboto, 19. novembra, v Mladinskem domu na Ravnah na letni konferneci, polagal obračun svojega dela v preteklem obdobju. Iz poročil predsednika in sekretarja lahko povzamemo, da v njihovem aktivu v preteklem letu ni bilo vse v redu. Od treh glavnih dejavnosti sta edino športna in kulturnoza-bavna nekoliko delovali, medtem ko dela na idejnovzgojni plati zaradi nezarumanja med mladino ni bilo. Delovni odnosi mladih niso najboljši. Niso pa krivi samo mladi, pač pa tudi nadrejeni. Mlad človek namreč ne trpi zapostavljanja, posebno če se ne čuti krivega. Zaradi takih odnosov trpi proizvodnja in ne malokrat se zgodi, da se pri mladih delavcih drug za drugim vrste neopravičeni izostanki kljub temu, da se nekateri zavedajo, da živijo v času, ko ni ravno lahko dobiti zaposlitev. Od 344 članov, ki jih ima aktiv BPT, je njihova udeležba v samoupravnih organih velik problem. Veliko se govori, naj bi bili v samoupravnih organih tudi mladi, ob izidu volitev pa se zgodi da ni nihče izvoljen, če pa je, potem se že po nekaj sejah delavskega sveta ugotovi, da bi šlo tudi brez njih. Ker v Tržiču ni veliko možnosti za rekreacijo, bi morali tej v okviru podjetja posvetiti več pozornosti. Ce človek dela vsak dan v tovarni in potem še Tdoma, se včasih mora malo razvedriti. Po končani razpravi so na konferenci, ki so se je udele-žUi tudi predstavniki mladin, skih aktivov IBI in Save iz Kranja ter Peka iz Tržiča, iz. volili novi 15-članski upravni odbor. Sodelovanje mladih V mladinskem aktivu Zlato polje je vključenih tudi pre» cej mladincev kranjskega garnizona in v njem že nekaj let uspešno delujejo. Medtem ko so doslej organizirali naj. več športnih tekmovanj, bodo odslej sodelovali tudi na kuj. turno-prosvetnem področju. Letošnji jesenski del tekmovanj med mladinci Zlate-ga polja in pripadniki garni. zona je končan. Zato so $e pred nedavnim zbrali v pro. štorih doma JLA in prošla, vili zaključek skupnega celo. letnega dela. V zabavnem delu programa so sodelovali orkester Tajfuni, pevka Sonja Gaberšcek, oktet mladinske«, ga aktiva Zlato polje in reci. tatorji. Zmagovalnim ekipam vseh disciplin so na svečan način podelili diplome ^ simbolična darila. Delo krajevnih skupnosti v preteklem letu Največ za reševanje komunalnih vprašanj Ali bodo krajevne skupnosti v prihodnje še vedno dajale denar družbenopolitičnim organizacijam? Do septembra 1964 je bilo v kranjski občini 32 krajevnih odborov in 7 stanovanjskih skupnosti. Takrat pa je občinska skupščina obravnavala problematiko krajevnih skupnosti, ki so jih občani ustanovili na zborih volivcev maja 1964. leta, dala soglasje k njihovi ustanovitvi, potrdila statute in jim dodelila premoženje. Prav tako je sklenila, da prenehajo obstajati stanovanjske skupnosti. Krajevni odbori so bili pomožni organ prejšnjega občinskega ljudskega odbora, krajevna skupnost pa je sa-mourpavna skupnost občanov in pravna oseba. Prejšnje stanovanjske skupnosti, ustanovljene 1959. leta na območju mesta, so bile že samoupravne enote in pravne osebe in so organizirale servise za pomoč družini. Nove krajevne skupnosti pa so določile, kateri servisi nadaljujejo z delom. Ti so postali delovne organizacije. V svetih krajevnih skupnosti v občini je delalo 462 ob- čanov. Razen svetov pa je bilo še 125 stalnih komisij in nekaj občasnih. Tako je v vseh organih krajevnih skupnosti lani delalo 1036 občanov. Vsi sveti so imeli 296 sej, obravnavali 1675 vprašanj in sprejeli 1202 sklepa. Zaradi pomanjkanja denarja 160 sklepov ni bilo izvršenih. Deloma pa je bila vzrok temu tudi neaktivnost članov svetov in komisij ter drugo. Četrtino vseh razprav v svetih krajevnih skupnosti lani so predstavljala komunalna vprašanja, deset odstotkov pa razprave o zdravstvu in socialnem zavarovanju. Dosti več pozornosti v prihodnje bi morale krajevne skupnosti posvetiti turizmu ter kulturi in prosveti. Razen tega bodo nekateri novi zakoni, ki so v pripravi, narekovali, da bodo krajevne skupnosti morale narediti načrte, kaj se bo naredilo takoj in kaj v obdobju treh ali petih let. Predvsem bo v programe treba vnesti urejanje socialnih vprašanj, urejanje odnosov med občani itd. Lani so krajevne skupnosti imele 111 milijonov 493 tisoč 150 starih dinarjev. Največ denarja je bilo porabljenega za komunalno dejavnost in za dotacije družbenopolitičnim organizacijam in društvom. Skoraj četrtina pa ni bila porabljena. Precej pa so k reševanju komunalnih problemov prispevali tudi občani s prostovoljnim delom. To so v preteklem letu organizirali kar v 24 krajevnih skupnostih. Vrednost tega dela je prek osem milijonov starih dinarjev. Pri tem je treba poudariti, da so veČino prostovoljnega dela organizirale podeželske krajevne skupnosti. V mestu predstavlja to samo 0,44 odstotka. Za letos je bil predlog potrebnega denarja milijon 652 tisoč 961 N-din. v zvezi je povezana deloma tudi izvolitev polovice članov svetov krajevnih skupnosti, Polovici je namreč potekel mandat. Nekateri člani svetov in komisij so do sedaj slabo opravljali svojo dolžnost, za. to bo treba dobro razmisliti, kakšne ljudi bomo izvolili. Posebno pozornost pri tem naj bi posvetile družbenopo. litične organizacije, predvsem i pri izbiri novih članov svetov. Seveda pa morajo biti raz-prave in priprave javne in demokratične. O vsem tem so razpravljali tudi na zadnji seji občinske skupščine. Največ razprav pa je bilo o tem, ali naj krajev, ne skupnosti v prihodnje Je vedno dajejo denar družbeno-političnim organizacijam na terenu in o delu plačanih tajnikov krajevnih skupnosti v mestu. Za oboje je bilo lani porabljenega precej denarja, Zato so nekateri menili. & krajevne skupnosti v prihai Dodeljenih pa je bilo le 830 i nje ne bi več financirale dr tisoč novih dinarjev, s čimer I benopolitičnih organizacij je bilo pokritih le polovico potreb. Zato bo tudi v prihodnje potrebno programe dela prilagoditi denarju, kolikor ga bo pač na voljo. S tem namreč dobijo denar od po. brane članarine in od oh skih organizacij. Ker pa nekatere organizacije niso pobirale članarine, so prosile a 28. NOVEMBER 1966 * GLAS NOTRANJA POLITIKA V Žirovnici bo kmalu odprta nova trgovina Trgovsko podjetje Rožca ima v 2irovnici dve prodajalni, vendar prostori ne ustrezajo. Zato so se samoupravni organi podjetja odločili za preureditev prodajalne, ki je v Matičevi hiši. Gradbeno SAP Ljubljana vas vabi v hotel Porentov dom v Kranjski gori na zabavo s plesom 28., 29. in 30. novembra 1966 Sprejemamo tudi rezervacije za silvestrovanje v istem domu s pestrim sporedom denar krajevne skupnosti. (Kot primer je bila navedena organizacija SZDL). Najbrž je res laže zaprositi za obljubljeni denar, kot pa pobrati članarino. Vendar pa kljub temu dvomim, da dobijo organizacije dovolj denarja za delo od pobrane članarine. Statuti teh organizacij namreč precej različno določajo, kolikšen odstotek pobrane članarine ostane organizaciji. Prav pa bi bilo, da bi krajevne skupnosti v prihodnje, če bo še ostalo tako, dajale denar le za storjeno delo. Prav tako so odborniki razpravljali o delu plačanih tajnikov krajevnih skupnosti na področju mesta. Menili so, da bodo morale krajevne skupnosti ob denarju, ki ga bodo dobile v prihodnje, resno razmisliti, če lahko potrošijo tolikšno vsoto za eno plačano mesto. Pri tem je treba poudariti, da nobena krajevna skupnost na terenu (izven mesta) nima plačanega tajnika. Morda bi se po tem lahko zgledovali tudi v mestu. Na koncu je skupščina sprejela nekatere sklepe, med drugim tudi, da morajo biti do 31. januarja prihodnje leto sklicani zbori občanov. Na njih bodo obravnavali poročila o delu za letos, programe za prihodnje leto in izvolili polovico članov svetov. podjetje Sava Jesenice je že začelo delati in bo predvidoma končalo z deli meseca maja. K sedanji stavbi, v kateri je stara poslovalnica, bodo dozidali prizidek, ki bo na površini 220 m2. V novi trgovini bo centralno ogrevanje. Razen prehrambenih artiklov bodo v tej poslovalnici prodajali tudi različne predmete, ki se sedaj na področju Žirovnice ne morejo kupiti, kot npr. barve, laki, posoda, galanterija, porcelan in kmečko orodje (tudi krampe in lopate). V trgovini bo tudi bife. Gradbena dela bodo stala okrog 30 miljonov S-din brez notranje opreme. Tako bosta v Žirovnici drugo lelo dve samopostrežni trgovini, oddaljeni druga od druge samo 100 metrov. če sta dve samopostrežni trgovini v eni vasi posledica rivalstva, potem je to razkošje. Ce pa bo potrošnik imel večjo izbiro blaga, konkurenčne cene in postrežbo, potem je to pridobitev, ki smo jo lahko veseli. J. Vidic vse v turistične usluge KRANJ: Hokejska sezona se je začela! To pomeni, da je zima pred vrati in z njo vsakoletna velika akcija Glasa za pridobivanje novih naročnikov 0 Vsak naročnik — naj pridobi še enega naročnika! 0 Za vsakega novega naročnika posebna denarna nagrada! Vse informacije nudi uprava Glasa. @ Za vse — stare in nove naročnike, ki bodo poravnali naročnino vsaj za pol naslednjega leta, pa bomo ob koncu akcije — sredi marca 1967 pripravili doslej Priprave na zdravstvena letovanja prihodnje leto Povečani prispevki staršev Otroci z Gorenjske bodo tudi prihodnje leto lahko odšli na letovanje na Stenjak in v Novigrad — Zavod za klimatsko zdravljenje otrok v Kranju je uvedel službo varčevanja Novi zakon, ki je izločil iz zdravstvenega varstva zdravljenje v naravnih zdraviliščih, je precej prizadel naravna zdravilišča v Sloveniji. Najbolj so bila prizadeta otroška zdravilišča, posebno pa Debeli rtič. Na zadnji seji občinskega odbora Rdečega križa v Kranju, kjer so razpravljali tudi o tem vprašanju, so nekateri menili, da bosta tudi letovišče Stenjak in zdravilišče Novigrad morali upoštevati nove razmere. V teh dveh krajih vsako leto med poletnimi meseci letuje precej zdravstveno ogroženih otrok. Zato smo na zavodu za klimatsko zdravljenje v Kranju poprašali kakšne so priprave za letovanje otrok v prihodnjem letu. Ker je letovanje gorenjskih otrok na Stenjaku in v Novi- gradu že sedaj delno financiralo socialno zavarovanje, del denarja so prispevale občinske skupščine na Gorenjskem, del pa starši, novi zakon ne bo bistveno vplival na letovanje otrok v prihodnje. Razlika bo le v tem, da bodo morali prispevati tudi del denarja za otroke, ki so do sedaj letovali brezplačno. To so bili zdravstveno ogroženi otroci in je bilo letovanje za njih nujno. Za te otroke je prispevalo denar socialno zavarovanje in občinske skupščine. V prihodnje bodo torej starši morali prispevati del denarja za vsakega otroka. Ta prispevek pa bo večji za okrog 15 do 20 odstotkov od lanskega. Zato je zavod za klimatsko zdravljenje že izdelal enotno lestvico prispevkov glede na poprečni dohodek na enega člana družine. Primer: kjer je poprečni dohodek na člana družine 24 tisoč starih dinarjev, bodo starši prispevali za tritedensko letovanje otroka na Stenjaku ali v Novigradu 20 tisoč starih dinarjev. Razlika do polnega plačila pa bo pokrita s prispevki občinskih skupščin. Zaradi povečanega prispevka je zavod za klimatsko zdravljenje uvedel službo varčevanja. Starši bodo namreč lahko prispevek vplačevali tudi v mesečnih obrokih. Celotni znesek pa bo moral biti vplačan do 31. oktobra prihodnje leto. Prihodnje leto bodo na letovanje sprejemali tudi zdrave otroke in od prvega do petega leta starosti tudi s starši. Seveda pa bodo morali ti plačati celotno oskrbo sami. A. 2alar največje nagradno žrebanje Vsako sredo in vsako soboto najnovejši dogodki z Gorenjske v GLASU Konferenca ZM v Iskri j Uspešno kljub pomanjkanju denarja Mladinci kranjske Iskre so imeli 6. novembra redno letno konferenco. Ugotovili so, da so imeli preteklo leto največ uspehov pri društveno športnem delu. Razpravljali so tudi o problemih proizvodnje, o izobraževanju in zaposlovanja mladih v Iskri, o zasedenosti strojev, združitvi z nekaterimi drugimi podjetji itd. škoda je le v tem, da se konference rti udeležil nobe* predstavnik samoupravnih organov in vodilnih delavcev, ki bi lahko odgovoril na prenekatero vprašanje. Na konferenci so ugotovili, da je bilo delo mladinske organizacije v tovarni dobro kljub precejšnjemu pomanjkanju denarja. II. GOSPODARSTVO 26.'NOVEMBER 1966 * GLAS Gospodarske novice DESETMESEČNA BILANCA Po sporočilu zveznega zavoda za statistiko se je industrijska proizvodnja v desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 5%. DOVOLJ PAPIRJA Tovarne papirja imajo na zalogi vse več svojih proizvodov. Zaloge so trenutno dvakrat večje kot 1965. leta. Predvsem je na zalogi veliko brez-lesnega in rotacijskega papirja, medtem ko nekaterih boljših papirjev še primanjkuje. MANJ TURISTOV? V oktobru smo po podatkih Narodne banke odkupili od inozemskih turistov 13.7 milijonov dolarjev oziroma prav toliko kot oktobra 1965. leta. Ker ao bili glede tujskega prometa vsi letošnji meseci neprimerno boljši od lanskih, se strokovnjaki sprašujejo, če morda ni prišlo do pomote pri evidenci deviznega priliva, ali pa je rezultat tako slab zaradi privatnega kliringa, ki se je letos močno uveljavil. REKORDNA LETINA Zvezni zavod za statistiko je objavil, da smo letos pridelali 8.050.000 ton koruze. Koruzo smo obrali v relativno suhem obdobju in ima le 18 do 20 odstotkov vlage zato nI nobenih težav glede njenega uskladiščenja. Kako rešiti stanovanjski problem poplavljenih področij Iskra bo gradila v Stražišču Sendvič za 20 S-din Pred kratkim som dobili v redakcijo lepo zapečeno, že malo trdo zemljo. Kupec jo je dobil, pretekli teden v petek, v prodajalni Pekarne Kranj pri mostu čez Kokro. Je kot vsaka drsa zemlja, če pa si jo pogledal malo bolje, bi lahko tudi rekel, da je to sendvič za dvajset starih dinarjev. Na robu je bil namreč lepo zapečen črv. Razen tega nam je kupec povedal, da je v kruhu dobil tudi že »plombo« od vreče za moko in del jute. Kaže, da ti neobičajni predmeti v kruhu in pecivu postajajo pri nas že običaj. Res pa je, da kakor so sendviči za 20 S dinarjev pri nas redki, tako bi tudi Pekarna Kranj lahko bolj »porodko-ma« mešala takšne in podobne predmete med kruh in drugo pecivo. A. Z. V reportaži Slike iz Koreje, objavljeni v Glasu 12. novembra, smo skušali prikazati, da stanovanja v Savski loki in ob Savski cesti med nekdanjim Inteksom in Zvezdo niso stanovanja, ki bi bila še naprej primerna. Glavni razlog za to so predvsem stalne poplave. Skupščina občine Kranj je medtem, v četrtek prejšnji teden, sklenila na priporočilo štaba za elementarne nezgode, da je ta stanovanja treba izprazniti najpozneje do konca leta 1968 in stanovalce preseliti v nova stanovanja. V razgovoru z referentom za stanovanjsko izgradnjo v Iskri v Kranju Andrejem Varlom smo podrobneje zvedeli, kako je s pripravami za opustitev naselja na Savski loki. V Iskri so že po lanskih poplavah začeli resno razmišljati da bo treba stanovalce iz provizorjev na Savski loki preseiiti kam drugam. Izbrali so si Stražišče in sicer kom- Zdaj čakajo na dokončno potrditev zazidalnega načrta, ki ga bodo verjetno obravnavali in sprejeli skupaj z generalnim urbanističnim programom mesta Kranja. pleks med škofjeloško. PSev- ■ Vendar so že od vsega za sko in Ješetovo cesto. Za to, v glavnem še nepozidano zemljišče, jim je Projektivno podjetje v Kranju že marca letos izdelalo zazidalni načrt, skupščina občine pa ga je obravnavala na seji junija letos. četka nastale na tem kom-' pleksu v Stražišču težave i z odkupom zemljišč. Last-j nikov zemljišč je 6, sporazumeli pa so se šele z ( dvema; ostali zemlje nočejo 1 prodati. Iskra je že predlaga- la razlastitev svetu za plan in finance skupščine občine Kranj, vendar zdaj verjetno čakajo na potrditev urbanističnega programa. Menijo namreč, da rešitev tako perečega problema, kot so stanovanja na Savski loki, stalno ogrožena od narasle Save, opravičuje tudi uporabo te skrajne možnosti, če s prizadetimi lastniki ne bo možno doseči sporazuma. V Stražišču nameravajo zgraditi stanovanja za vseh 47 družin (152 družinskih članov), kolikor jih je v provizorij ih na Savski loki. Gradili bodo dvojčke, vrstne hiše in individualne hiše, in sicer do tretje faze, razen tega pa bodo vzidali še okna in vrata, naprej pa bodo gradili zain teresirani sami. Od 47 družin, kolikor jih stanuje v provizoriji!) na Savski loki, se jih 24 zanima za tak način gradnje, ostali pa niso interesenti, ker pravijo, da nimajo sredstev, da bi sami gradili naprej. Ti drugi hočejo stanovanja. Upajo, da bodo ta problem rešili na ta način, da bodo izdali razpis za nadaljevanje gradnje v Stražišču in da se bodo na ta razpis javili tudi nekateri delavci in uslužbenci iz Iskre, ki že imajo dobra stanovanja, v ta stanovanja pa bodo potem dali tiste, ki sami ne bodo mogli nadaljevati z gradnjo. Grobi projektantski predračun za 51 stanovanjskih objektov v Stražišču je 550 do 650 milijonov din. Za gradnjo jim Projekt že dela ponudbo, kajti spomladi nameravajo začeti graditi, vendar se bojijo, da bodo težave z odkupom zemljišč ali razlastitveni postopek zavlekle začetek Lev v Bohinju Pomladi bodo začeli graditi nov hotel A kategorije — Direktor »Leva« Črt Potočnik o načrtih Ker pomeni gradnja novega hotela v Bohinju precejšnjo kvalitetno spremembo v tem turističnem kraju, smo zaprosili direktorja podjetja »Lev« črta Potočnika, da nam pove nekaj besed o načrtih kolektiva. Kolektiv. »Leva« je razmišljal o razširitvi svojega poslovanja že pred dvema letoma in pol. Že takrat so se odločila, da bodo gradili dva hotela, in sicer enega v Bohinju in enega na morju. Prišli so do stopnje razvoja, ko se je razširitev zmogljivosti pokazala kot potrebna za njihovo delo. Letos bo imel hotel »Lev« okoli 900 milijonov starih dinarjev prometa, za naslednje leto pa pričakujejo, da ga bodo povečali na 1 milijardo. Ker predstavlja od tega kar 80 odstotkov deviznega priliva, raCunajo, da ne bodo imeli težav glede nabave po-sojSa za gradnjo hotela. Po prvih izračunih bi za gradnjo potrebovali 1,5 milijarde starih dinarjev. Lokacija za novi hotel je doloečna na Vrtenini, to je ob bohinjskem kopališču. Po I prvih zamislih naj bi bil zgrajen v dveh traktih, med njima pa bi biLi družabni prostori, bar, recepcija, kuhinja itd. Hotel naj bi imel tudi manjši zaprti bazen, katerega bi bilo mogoče poleti odpreti. Vse sobe naj bi imele svoje kopalnice in sanitarije. Razen tega nameravajo prijetno urediti tudi okolico hotela. Razen urejenega kopališča na jezeru, nameravajo posvetiti posebno skrb tudi sami Vrtenini. Urediti nameravajo igrišče za golf, tenis, drsali- šče, čolnarno in morda tudi manjšo smučarsko vlečnico. Računajo, da bodo lahko začeli z gradnjo pomladi, tako da bi bil objekt do konca leta pod streho. DS kolektiva je že sprejel odločitev o gradnji. Dokončno naj bi bil urejen do zimske sezone leta 1968. Tovariš Potočnik je dejal, da bi kolektiv rad zaposlil kader za novi hotel iz Bohinja. Istočasno ko bodo začeli z gradnjo, bodo začeli tudi s šolanjem domačinov v »Levu«. Razen njih bo novemu hotelu nudil vso pomoč še matični. Posebno odlična propagandna služba v »Levu« bo lahko vedno poskrbela za najkvalitetnejše goste. Vključitev hotela »Lev« v bohinjski turizem bo velikega pomena za razvoj kraja. Zaradi tega bo nujno, da nekatera dela opravijo tudi sami prebivalci in občina Radovljica. Nujno bi bilo potrebno skupno graditi nov vodovod, urediti kanalizacijo in čistilne naprave. Verjetno bo v te namene potreben samoprispevek prebivalcev, ki že dolgo čutijo vse te pomanjkljivosti. Projektant novega hotela za sedaj še nI določen. Izvedeli smo le toliko, da pripravljata skice dva inžinirja, ki sta sodelovala že pri gradnji »Leva« ter vodja njihove tehnične službe, ki je gradnjo vodil. P. Čolnar Takole si Janezek predstavlja bohinjskega leva Občni zbor sindikata v IBI Povečati zaupnnje v samoupravljanje V teh dneh delavci v delov, nih organizacijah v kranjski občini razpravljajo o dosedanjem delu in nadaljnji vlogi sindikata. Ponekod so občne zbore že imeli, drugje pa jih še bodo. S pripravami na občni zbor so v tovarni IBI začeli že zelo zgodaj. S kadrovskimi, vsebin-skimi in organizacijskimi pri-pravami so končali že prod dobrim mesecem. V petih de-lovnih enotah v tovarni so imeli pred občnim zborom kolektiva tudi občne zbore pododborov, na katerih so razpravljali o dosedanjem delu in napakah sindikata v tovarni, o novem vodstvu, o prihodnjih nalogah itd. Na občnih zborih pododborov so jav-no in demokratično predlaev li kandidate za novo vodstvo sindikalne organizacije. Razprave, pripombe in mnenja v delovnih enotah so pripomogle, da je bil občni zbor članov sindikata res tribuna delavcev. Na njem so največ razpravljali o samoupravljanju, o » stavi samoupravnih organov in poudarili, da si mora sindikalna organizacija prizadevati, da se bo povečalo zaupanje delavcev v delo samo upravnih organov. A. Žaletf 26. NOVEMBER 1966 * GLAS GOSPODARSTVO 5 gradnje. S Projektom so se dogovorili, da bodo objekti do konca leta 1967 ali najpozneje do spomladi 1968 narejeni do tretje faze z vstavljenimi okni in vrati, vendar se bojijo, da se bo prav zaradi zgoraj navedenih razlogov vse nekoliko zavleklo. Kakorkoli že, prej kot v najboljšem primeru jeseni leta 1968 stanovanja v Stražišču ne bodo vsel jiva. In kako je z denarjem? Stanovalci provizorija na Savski loki 12 so povedali, da je denar za to že bil pripravljen, da pa je potem skopnel, da ga je vse manj. Andrej Vari je povedal, da so te govorice iz trte izvite, da to ni res. Za ta stanovanja ima Iskra že rezerviranih 17 milijonov din, upajo pa, da bodo v prihodnjih letih na stanovanjski sklad lahko dali več lastnih sredstev. Seveda bodo morali najeti tudi kredit. Po zadnji varianti bodo za stanovanja v Stražišču dali prihodnje leto 176 milijonov din in v letu 1968 190 milijonov din lastnih sredstev (kar je 90% vsega denarja za stanovanja v Iskri), kredita pa bodo najeli prihodnje leto 136 milijonov din, v 1968. letu 152 milijonov din. V Iskri so imeli konec preteklega leta 362 prošenj za stanovanja, letos pa so prosilci vložili še 105 novih prošenj. Z novim pravilnikom bodo tako uredili, da bo moral vsak prosilec vplačevati obvezen samoprispevek za stanovanje. Opažajo namreč, da ljudje zahtevajo od podjetja stanovanje, ne da bi sami kaj prispevali, po drugi strani pa si kupujejo avtomobile, televizijske sprejemnike, hladilnike itd. Andrej Vari je povedal, da so ljudje malce preveč razvajeni in da je za to v dobršni meri kriv dosedanji sistem stanovanjske politike pri nas, zdaj pa bo ljudi težko spet navaditi, da je stanovanje prav tako blago, ki ga je treba plačati. A. Triler Bohinjski turizem pred zimsko sezono Nič več: avtobus pelje v bar Posvetovanje bohinjskih turističnih delavcev v novi zimski sezoni Pred vrati je nova zimska turistična sezona. Lahko že govorimo o pomanjkljivostih, ki so se pokazale v prejšnji. Lani je Bohinj namreč prvič zabeležil pomembnejši zimski turistični promet, na Vogel so prišli prvi »zimski« tuji gosti. Ena izmed pomanjkljivosti v preteklem letu je bila, da Bohinj nima primernega nočnega zabavnega življenja. Lani so to reševali — razen manjših internih hotelskih prireditev — tako, da je vozil Transturistov avtobus goste v bar celo v Ljubljano. Te dni dokončujejo v hotelu Triglav bar, ki bo lahko sprejel 40 do 50 oseb in bo tako letos odpadla ta »barska karavana«. V hotelu Zlatorog in na Voglu bo letos gostoval celo zimo orkester in to tako, da bo igral trikrat v enem in trikrat v drugem hotelu. Hoteli v spodnjem delu doline so prav tako začeli z akcijo za angažiranje skupnega orkestra. Razen bara v Triglavu, ki še nima izdelanega progra-ga( bodo privlačnost verjetno tudi posamezne točke iz bara »Lev«, ki se bodo vrstile v Zlatorogu. Ena izmed najresnejših ovir razvoja zimskega turizma v Bohinju je vprašanje pluženja ceste oziroma parkirišč ob hotelih in spodnji postaji žičnice. Ozka, v steno vsekana cesta ne dovoljuje moder- ] nega načina pluženja ter je i tako mogoče, da bo prišlo — kljub temu, da je letos cesta Lesce—Bohinj med prioritetnimi — včasih še vedno do zastojev v prometu. Ob tem predstavljajo poseben problem izogibališča. Cestno podjetje bo obeležilo vsa utrjena izogibališča, kjer pa teh ni, jih bodo poizkusili do zime še urediti. Ob razgovoru o tem se je ponovno pokazalo kot nujno, da čimprej preuredijo najožje predele. To bi po sedanjih programih stalo okoli 300 milijonov starih dinarjev. Za smučarje bo v Bohinju dobro poskrbljeno. Razen smučarske šole na Voglu, za katero so že zagotovljeni trije učitelji, bo solidno preskrbljeno tudi za izposojanje smučarske opreme. Razen hotela Zlatorog bodo imeli izposojevalnico še v Mladinskem domu, v domu Stane Žagar, razen teh pa bo imel še posebno izposojevalnico TVD Partizan. Zanimivo je, da predstavlja žičnica na Vogel že ozko grlo bohinjskega turizma. Predstavnik Transturista je povedal, da nameravajo žičnico NOVO LETO JE PRED DURMI Pred durmi je tudi veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke Nagrade: — avto zastava 750 — pralni stroj — moped — šivalni stroj — hladilnik — pisalni stroj — dva kolesa Razen do sodelovanja v nagradnem žrebanju imate še tele ugodnosti: — dobili boste višje obresti — nezgodno boste zavadovani V primeru res nujne potrebe vam banka zagotavlja vrnitev vloge pred rokom. Tudi za prihodnje leto pripravljamo še večje nagradno žrebanje. lahko dobi vsakdo, ki bd do konca decembra letos vložil v banko najmanj 2.000 novih dinarjev za vsaj leto dni Zato varčuj in stalno vlagaj v svojo Gorenjsko kreditno banko preurediti in povečati zmogljivost gondole na 30 oseb, razen tega pa bi usposobili še tovorno žičnico za prevoz oseb. Predstavniki hotelov so se ogrevali bolj za drugo rešitev. Predlagali so namreč, da naj bi raje zgradili novo žičnico na Vogel od hotela Jezero, čeprav bi takšna rešitev stala namesto 350 milijonov 1 milijardo starih dinarjev, pravijo, da bi se to hitra obrestovalo, saj bi se tako zmogljivost skupnega prevoza podvojila, razen tega pa bi peljala žičnica iz samega centra. Lani je predstavljal prevoz turistov z Vogla v dolino poseben problem. Podjetje je zaradi tega izsekalo že 3 km dolgo progo proti Zlatorogu. Letošnja zima naj bi pokazala, če ni proga prestrma, saj naj bi bila hkrati to tudi rezervna pot za primer, če bi se prevoz kje zataknil. P. Čolnar Gibanje gospodarstva v kranjski občini Zadovoljivo-pa tudi ne Letos so osebni dohodki realno višji kot lani Osnovni gospodarski podatki za kranjsko občino, ki jih je do vključno oktobra pripravil oddelek za gospodarstvo občinske skupščine, kažejo, da so gospodarska gibanja v občini v primerjavi s preteklim letom precej u-godnejša, v primerjavi s planom pa manj razveseljiva. Industrijska proizvodnja je v desetih mesecih za 13,8% višja kot lani v tem času, vendar zaostaja za planom. Zaostali sta zlasti tovarni Standard in Sava. Boljše je pri izvozu, ki sicer ni v pri- merjavi z lanskim letom prav nič višji kot industrijska proizvodnja (13,7%), vendar r primerjavi s plansko obveznostjo predstavlja celo do-> ločeno prekoračitev. Zanimi so še podatki, da so osebni dohodki v negospodarstvu v desetih mesecih letos v primerjavi s celotnim lanskim poprečjem višji za 7,7 odstoka, v gospodarstvu pa za 13,8%, medtem ko so se življenjski stroški v tem obdobju povečali za 6,3%. Pomeni torej, da so se v zadnjih desetih mesecih osebni dohodki realno povečali. GOSPODARSTVO iS. NOvTEMBER 1966 * GLAS V £xotermu se ob ve, kdo pije in kdo plača Nezaupnica direktorju Iz Police v Kranj je dlje kot v Avstralijo — Delavci ne zaupajo vodilnim ljudem, ne verjamejo jim, ne verjamejo podatkom v Informacijah; kaže, da upravičeno, da je nezaupanje plačilo za grehe — Zakaj dva plačna spiska: eden javni, drugi ne? — »Hočemo glasovati, ali je direktor za nas ali ne, ali je sposoben voditi to podjetje ali ne!« — Neformalna nezaupnica direktorju, čeprav na predlog predsednika občinskega sindikalnega sveta Kranj Staneta Božiča o tem niso glasovali — »Za inž. Pluta naj plačuje tisti, ki ga je nezakonito odpustil! — Kdo vodi podjetje: direktor ali sekretarka? — Odločbe za delovna mesta, napisane »po pomoti« — Zakaj se ne izvajajo sklepi samoupravnih organov? V Exotermu že dlje marsikaj ni v redu. Letos so te-iave in nepravilnosti dosegle svoj višek, vse skupaj pa Je prišlo na dan ob nezakonitem odpustu inž. Mihe Pluta, novega tehničnega vodje, za katerega je moralo celo sodišče dokazati, da so ga odpustili nezakonito in da z njim niso postopali tako, kot Je prav. Posamezni člani kolektiva Exoterma in tudi prave delegacije so bile že večkrat v Kranju, na občini in na občinskem sindikalnem ■vetu, prošnje in pritožbe so pošiljali v Kranj, pa vse to doslej ni nič pomagalo. »Pravijo, da je iz Police v Kranj 4 km, jaz pa trdim, da je dlje, dlje kot v Avstralijo!« Tako poudarjajo delavci in se sprašujejo, če je sploh še kje kdo, ki bi jim lahko pomagal urediti nepravilnosti v njihovem kolektivu. Skoraj •o že obupali. ca pa ne. To ni pošteno, več bi moral dobiti!« Stular: »Pri nas človek ne ve, kako je plačan, po kakšnih merilih. Imamo dosti ljudi, ki jih plačujemo, pa niso na plačilni listi. Dosti je ljudi, ki pridejo kadar hočejo. Na delavce premalo gledamo; Če kdo kaj reče, ga vodilni na kratko odpravijo. Delavci vejo, la veliko stvari ni prav. a ne znajo povedati. Vodilni pravijo, da nimamo škode zaradi reklamacij, da reklamiran material ponovno premešamo in potem dobro prodamo. Nobeden mi ne bo mogel dokazati, da od dvakratnega dela nt škode.« Obradović: »Toliko sestankov je že bilo, da ne vem, če bomo na tem kaj dosegli. Ce ne bomo. bomo šli v Ljubljano. Kjerkoli smo doslej že bili in povedali naše težave, nihče nas ni poslušal, kot bi bilo treba, nihče ni še nič Na zahtevo delavcev je bil ! ™rodU za nas. ki se nam go- v petek prejšnji teden ob dveh popoldne v skromni sobici obrata na Policah sindikalni sestanek, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani kolektiva, le dva, morda trije so izostali. Sestanek je vodil predsednik sindikalne podružnice Milan Puce, ki je v začetku na kratko povedal, da gre za nepravilnosti pri normah, za nizke osebne dohodke, za slabo organizacijo, zaradi katere je že prišlo do reklamacij itd. Iz razprave je bilo takoj ▼ začetku razvidno, da stvari niso urejene, da z normami nekaj ni v redu, da tudi x evidenco opravljenega dela ni vse prav. Delavci so poudarjali, da ne vejo, koliko plače dobijo, kako se pl;lee formirajo itd. Sicer naj pa govorijo delavci sami (objavljamo seveda samo izvlečke Iz njihovih diskusij)! Drak^lski: »Pr«j je bili v redu plača, zadnja dva mese- di krivica. Tisočkrat sem bil že pri direktorju in mu povedal, kaj ni prav, računal sem, da je to človek, pa sem bil vedno odbit in na kratko odpravljen, zraven pa me 'e še proglasil za upornika. Neposredno krivdo za napake v podjetju nosi direktor skupaj z ostalim strokovnim kndrom. Direktor v treh ali štirih letih, kolikor je tu. ni pokazal sposobnosti voditi podietje. — Pravite, da so norme v redu in da jih je postavljala posebna komisija. Ni postavljala jih je tsf'Na komisija, zraven svo:ef> rednega dela. v prostem čn št. Janžu imeli celovečerne prireditev. V polno zasedeni dvorani je' folklorna skupina izvajala gorenjske, istrtske in banatske narodne plese, mladi pevci Podnarta, ki jih vodi profesoj Matevž Fabijan pa so nas*o-pili trikrat in zapeli 15 nai'°d-nih in umetnih pesmi. Poslušalci so nastopajoče za nji. hovo uspešno izvajanje nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Gostje so se zahv^ili prosvetnim delavcem Koto. ške za prisrčen sprejem, jim izročili skromno spominsko darilo in jih povabili, da Vrnejo obisk. S. $• Nekaterim je v življenju odmerjen le skromni del sreče Samotna moža iz Kokre Pota usode so včasih čudna — Za nekatere je celo elektrika predraga — Zapis in odgovor na pismo z naslovom: »Ali se ju bomo spomnili res šele takrat, ko bosta umrla?« precej ozka, zato je vas raztegnjena in so nekatere hiše precej v bregu. Ze teren sam kaže, da je življenje tu precej bolj trdo kot v mestu. Bil je neprijeten dan; takšen, ki naredi človeka zamišljenega in včasih neprijaznega .Med dežjem je naleta-val prvi sneg. Janeza Bevči-ča sva našla v trgovini v Zg. Kokri. Kljub dvema palicama bi najbrž težko prišel do hiše. »K sreči imam dobre sosede, sicer ne vem, kako bi bilo,« nama je povedal že med potjo. Hiša v kateri stanu- »Ali se ju bomo spomnili res šele takrat, ko bosta umrla?« Takšen je naslov pisma, ki smo ga nedavno tega dobili v uredništvu. V vasi Kokra živita Janez Bevčič in Janez Lindov. Namesto, da bi bila jesen njunega življenja mirna in prijetna, se še vedno srečujeta s težavami, ki bi jih celo mlajši od njiju težko premagovali. Vas Kokra je najdaljša v kranjski občini. Od Preddvora naprej proti Jezerskem je malo prostora. Dolina, po kateri teče reka Kokra, je je, ni hiša. Lažje bi jo primerjal z dolgo drvarnico, ki stoji nasproti. Vstopili smo. Zatohla toplota in neprijeten vonj, ki je navadno v takšnem prostoru, naju je čudno prevzel. Petrolejka na steni pri majhnem oknu, miza in stol, skromna omara, velik zidan štedilnik, v katerem ni gorelo že več let, zraven pa manjši, železni, ki gori noč in dan« če otroci in sosedje sproti nasekajo drva. Takšen je prostor v katerem živi Janez Bevčič. V sosednjem mrzlem prostoru pa je še postelja. »V štirinajstih dneh sem postal tako slab. Včeraj je bil pri meni zdravnik iz Preddvora. Noge so mi namreč skoraj povsem odpovedale. Srce imam slabo, glava me neprestano boli, imam pa še rano na želodcu in dvanaj-sterniku. Ce bo šlo tako naprej ne bom več dolgo.« Rojen je bil 24. novembra 1896. Pred dnevi je torej praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Ko se je zaMa prva svetovna vojna, je šel k vojakom in v voJski ostal vsa štiri leta. Od lWl. leta je bil zaposlen pri sedanjem gozdnem gospodarstvu in do 1930. leta stanov^j Janez Lindov Razprava v Kranju Turizem - gospodarska dejavnost številka 2? Turistične investicije v vrednosti 7 milijard dinarjev — Z načrti o rekreacijskem centru pred UNESCO — Preporod na Krvavcu Kranjska občina je dobila program razvoja turizma v aprilu 1964. leta in ta čas pomeni za njeno področje začetek načrtnega pospeševanja turističnega razvoja. Za minulo dveletno obdobje ni značilno le, da je občina pridobila več turističnih objektov, ampak tudi to, da se je v njej zakoreninilo prepričanje, da je turizem mogoče razviti v njeno drugo najmočnejšo gospodarsko panogo. Kranjsko občino obiskuje vsako leto več turistov, vendar se v njej zadržujejo le kratek čas, ker za turizem nima dobrih materialnih pogojev. Primanjkuje jI ustreznih gostinskih objektov in drugih turističnih objektov in naprav, družabno življenje je slabo razvito, propaganda pa je bila letos prvič deležna nekoliko več pozornosti in denarja. ODSLEJ VEČJI ZALOGAJI Na razgovoru s predstavniki gospodarskih organizacij in novinarji, ki ga je pred- kratkim pripravil svet za turizem in gostinstvo, je bilo razvidno, da v Kranju z vso resnostjo načrtujejo večja nova vlaganja v turizem. Kranjska turistična razglednica v tej hiši. Potem se je za štiri leta preselil na žago, od takrat pa je zopet v sedanjem stanovanju. Med drugo vojno je vsa štiri leta delal s partizani. Ker je imel konje, jim je neprestano vozil in prenašal hrano. 1952. leta pa se je invalidsko upokojil. Dolgo časa je imel samo dva tisoč dinarjev pokojnine, sedaj pa jo ima 30 tisoč. Ko so 1939. leta v Kokri postavili transformator in obnovili e-lektrično napeljavo, so mu odklopili elektriko, ker ni mogel plačati napeljave. Vodo ima nekaj metrov pred hišo in mu vsako zimo zmrzne. Trenutno pa ima kozo, zajčka in dve kokoši. »Kdo pa vam kuha, pere in pospravlja?« »Sam in sosedje. Največ pa Bo»atajeva Marta in sosedov Stanko.« »Kako pa zmorete brez elektrike in vode?« »Pred kratkim sem bil še kar pri močeh, letošnjo zimo pa ne vem kako bo. Na rae- Seznam najvažnejših predlaganih investicij je takle: rekreacijski center Kranja, hotel v Kranju, vodovod, štiri vlečnice in restavracija na Krvavcu ter nova povezava Krvavca z dolino, depandansa, kopalni bazen in igrišča pri letališkem motelu, depandansa Doma na Jezerskem in žičnica do Češke koče, sanacija jezera Crnjava z ureditvijo kopališča ter gradnja sec porabim šest litrov petroleja. Ponoči ne morem spati. Sedaj se mi je pa še ura ustavila. Včasih sem veliko bral, sedaj pa nimam pravih očal. K zdravniku na Jezersko pa tudi ne morem.« Njegov dan je včasih zelo dolg. Rad posluša domače pesmi pa tudi popevke, »če so lepe«, so mu všeč. Vendar pa jih zelo redko lahko posluša. Sedaj mu samo še sosedje in otroci krajšajo dolge dneve. V sosednji hiši pa stanuje Lindov Janez. Njegovo življenje je zelo podobno življenju Janeza Bevčiča. Tudi on je bil zaposlen pri sedanjem gozdnem gospoddarstvu in že 40 let stanuje v hiši, ki je podobna Bevčičevi. Razlika je le v tem, da je še bolj pri močeh in da je njegova mesečna pokojnina 47 tisoč dinarjev. Tudi pri njem ni e-loktrike, vodo pa dobi kar v studencu za hišo. Ljudje v Kokri in predstavniki občinskega odbora Zveze Janez Bevčič borcev v Kranju pravijo, da bi bilo zanju najbolje, da bi odšla v dom onemoglih v Preddvoru. Morda bi bilo to res najboljše. Vendar pa se težko ločita od okolja, kjer sta toliko časa živela. Včasih še mlajši težko zapustijo kraj, v katerem je toliko njihovih spominov. Starejši pa še toliko teže, ker je njihov dan prežet samo s spomini na preteklost. Ko sva se poslovila od njiju, se mi je neprestano vsiljevala misel, kako da že od 1959. leta, ko so jima odklopili električni tok, ni nihče malo bolj pomislil nanju. Posebno tisti, ki bi jima morda lahko pomagali, ker sta tudi onadva njim. A. Zalar depandanse in manjših počitniških hišic hotela Grad Hrib. Vse to bi po sedanjih ocenah veljalo nekaj manj kot 7 milijard S dinarjev. Svet za turizem meni, da bi bilo te načrte mogoče uresničiti v petih ali šestih letih. V začetku prihodnjega leta bodo podobno finančno in ekonomsko obrazložene predloge predložili občinski skupščini in gospodarskim organizacijam, da bi se te po temeljiti razpravi odločile, pri katerih objektih bodo sodelovale s svojim denarjem in kateri od njih naj bi bili prvi na vrsti. RCK — ZA VEČJO ENOTNOST GORENJSKEGA TURIZMA V Kranju vlada precejšnja naklonjenost načrtom za rekreacijski center, ki jih je Projektivno podjetje predstavilo v času seminarja »Sport in turizem« na Bledu. Udeleženci seminarja, ki so si načrte ogledali, so s svojimi izjavami opozorili na to, da načrti nekaj veljajo tudi v mednarodnem merilu. Ker namerava organizacija UNESCO prek svojega komiteja za šport in turizem sodelovati pri izgradnji takih centrov, se bo tudi Kranj I potegoval za njena sredstva, j vendar bo za vsak primer j raje računal z lastnim denarjem. I Zagovorniki in načrtovalci I kranjskega rekreacijskega centra poudarjajo predvsem i to, da bo s svojimi igrišči in j drugimi objekti in napravami za športno rekreacijo zelo dobro dopolnil sedanje turi-I stične zmogljivosti Gorenj-j ske. Gorenjsko področje bo i z njim lahko nastopalo kot boljša in bolj celovita turi-■ stična enota, ki bo svojim i gostom nudila vse, kar v alp-; skem področju lahko zaželi-I jo. Gorenjska ni velika, ceste I so dobre in bodo še boljše, i zato razdalja med posamez-I nimi kraji (ki jih razvoj sili k večji povezanosti) ni ovira. Dopolnjevanje turističnih zmogljivosti širšega področja je v navadi tudi drugod po svetu. V potrdilo morda lahko služi tudi tole. Opazovalec organizacije UNESCO na blejskem seminarju si je ogledal razstavo o kranjskih športnih objektih in o povezanosti Kranja z zimsko- športnimi središči Gorenjske, Pri tem je vprašal: »Kdaj pa se bo Kranj potegoval za vlogo gostitelja zimskih olimpijskih iger?« O LITRU IN PIPI Na omenjenem torkovem razgovoru je bilo tudi v ji gostincev in ti so pri razpravi o Krvavcu začeli govoriti o pipi in litru. Naj kar takoj zapišem, da se navzoči niso zedinili. ali je bolje biti navezan na postrežbo z litrom, ali je boljše piti kar pri pipi, (ki pa včasih tudi zmrzn r). Gre pa za tole. Krvavec je po tem. ko je zablestel s prvo žičnico, preživel sedem suhih let, v katerih se je vanj vlagalo toliko kot nič in je bolj nazadoval kot pa n i-predoval. Za to zimsko sezono bo dobil drugi del sed^i-nice, novo vlečnico in vo*jl gostinski objekt in zanimanje zanj je spet bliskovito poraslo. Vse kaže, da bo že to zimo glavni problem njegovih obiskovalcev, kako priti brez večjega čakanja gor in dol. Ce se bodo napovedi uresničile, bo Krvavec moral p;:iy kmalu dobiti novo povezavo z dolino. Predlagani sta gon-dolska žičnica in cesta. Gh'ia prve so prigovori, ker ima omejeno zmogljivosti, (tudi na Voglu so težave), pri d.u-gi pa so mogoče težave pri vzdrževanju. Podrobne proučitve naj bi pokazale, katera izmed nakazanih rešitev je boljša in tudi bolj dolgoročna. M. S. Manj ši izdatki - manjša izguba V decembru bo skupni r?z-« govor predstavnikov komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, predstav-« nikov zdravstvenih domov, obratnih ambulant, bolnišnic In predstavnikov lekarn na Gorenjskem. Razpravljali bodo o tem, da bi komun >.:d zavod za socialno zavarovanje zdravstvenim zavodom let09 zmanjšal pavšalne obvezno-« stl in da se marža, ki jo zavod plačuje lekarnam za zdravila, zmanjša. In sicer za toliko, za kolikor se je ta vsota povečala zaradi podra-« žltve zdravil. Ali drugače povedano, plačali bi toliko, kot pred podražitvijo zdravil« A. 2. Naš predlog za komunikacijske zveze s Krvavcem Ob rojstnem dnevu naše zvezne republike Mlada generacija ni »obremenjena« s preteklostjo — Sreča je včasih lahko kaj preprosta — Namesto visoko donečih fraz želimo vsaj malo več popolnoma navadne človeške dobrote Zamisel, da se ob rojstnem dnevu naše republike razgovarjajo novinarji s tistimi, ki jim ta datum pomeni tudi osebni praznik — ni nova. 2e v našem listu smo pred leti uporabili to idejo. Toda tedaj smo iskali mlade ljudi — danes že dorasle in samostojne — ki so bili rojeni prav tisti dan in prav tisto leto kot naša republika — sredi vojne vihre 29. novembra 1943. leta. Pisali smo o njih kot o simbolih tistega prelomnega leta v zgodovini naše državnosti. Niso oni navdihovali stvarnost, marveč je velika »stvarnost« 29. novembra navdihovala njih. Letos skušamo to obrniti! 29. november obstaja — je tu pred nami, je naša vsakdanja stvarnost, kakršna pač stvarnost je: neidealizirana, preprosta, dobra ali slaba, velika in majhna. To stvarnost napolnjujemo ljudje. Vsak s svojimi problemi, željami, ambicijami, slabostmi... Mnogo teh ljudi je mladih, rojenih po vojni. Oni sprejemajo stvarnost, kakršna je, brez primerjav, gnusa ali melanholije. O tej stvarnosti sodijo, na podlagi polpretekle zgodovine ocenjujejo tudi dogodke, ki so minevali pred dvema, tremi desetletji. Imajo velike in majhne želje za prihodnje. Ta mlada generacija nam pove, kako smo uspeli vsaditi v njih seme 29. novembra. Pove nam, kaj misli mlad človek, ki nima predsodkov in si ne dela utvar. Zato smo< poprašali nekaj mladih, rojenih na^ dan naše republike — vendar v povojnih letih — kaj menijo o sedanjosti, kako ocenjujejo našo polpreteklost in kako gledajo v prihodnost. Nimamo pretenzij, da bomo s temi nekaj slučajno izbranimi mladimi ljudmi, predstavili probleme vseh. Ne vemo niti, če so odgovorili na vprašanja res po svoji vesti. Kljub temu bo morda prav zanimivo prebrati njihove sodbe. Morda le kaj povedo. Gumarski delavec pripoveduje... Janez MARKELJ dola v tovarni Peko v Tržiču. Tudi on se je rodil na dan obletnice ustanovitve nove Jugoslavije, 29. novembra 1946 Janez MarkelJ v Jelendolu. Ima še starejšega brata Poldeta in sestro Silvestro, mlajši od njega pa sta Marija in Milena. Poiskali smo ga na njegovem delovnem mestu in mu zastavili nekaj vprašanj. Ali si s svojim poklicem zadovoljen? Izučil sem se za gumarja in v tej stroki delal do odhoda k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka sem se spet vrnil v tovarno. Ker je bilo moje prejšnje delovno mesto zasedeno, delam začasno kot čevljar. Kdaj si prvič zvedel, kaj pomeni v zgodovini nove Jugoslavije datum tvojega rojstva? Spominjam se, da so mi o tem zgodovinskem datumu govorili že starši, pravo predstavo pa sem dobil šele v šoli ob proslavah tega praznika. Kaj delaš v prostem času? Bavim se s športom in zlasti pozimi veliko smučam. Kako se družbeno uveljavljaš? Pred vojaščino sem delal v I mladinski organizaciji, sedaj ' pa sem še premalo časa do-I ma. da bi se že vključil v l kakšno deiavnost. Kako gledaš na prihodnost in kaj od nje pričakuješ? Menim, da se bodo po brionskem plenumu stvari, ki so bile napačne odpravile in da bo tudi gospodarska reforma prispevala k izboljšanju našega standarda. In kakšna je tvoja osebna želja? »Rad bi spoznal »fejst punco«, s katero bi se tudi oženil. To je vse! S. Šolar To je največji praznik vseh Jugoslovanov Viktorijo Babic, rojeno 29. novembra 1950, sem doma, na Brezjah št. 6, zaman iskal; tudi mame ni bilo doma. Obe sta v službi :Viktorija v Iskri v Otočah, mama pa v Verigi v Lescah. Stara mama mi je povedala, da bo Viktorija delala tudi popoldne, tako ji je rekla, zato je najbolje, da jo poiščem kar v tovarni. Poiskal sem jo ravno, ko se je vrnila s kosila v tovarno. Malce plašna in presenečena je takoj pristala, »To je dan republike, praznik, največji praznik vseh Jugoslovanov. Takrat mislim, 29. novembra leta 1943, smo dobili svojo državo, na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu.« Viktorija mi je potem začela pripovedovati več o tem dogodku, pa sem ji rekel, da ni treba .glavni namen razgovora ni to, da bi mi pripovedovala podrobnosti o tem dobro znanem dogodku. Videl pa sem takoj, da Viktorija dobro pozna našo zgodovino. — Ste že dolgo zaposleni v Iskri v Otočah? Ste zadovoljni s službo? »Tu delam od 24. novembra lani, torej skoraj leto dni, prej pa sem hodila v šolo. Zadovoljna sem z delom in osebnimi dohodki, ki so dobri, lahko rečem odlični. Režem in navijam spirale; normo presegam.« — Zakaj pa delate tudi popoldne? »Zato ker ni narejenih dovolj kosov za sistem veltram (nekaj podobnega za transi-storje kot so magična očesa za radijske sprejemnike). To namreč od decembra lani izvažamo v Zahodno Nemčijo Ce v rednem delovnem času ne naredimo dovolj, delamo še popoldne. Seveda pa je potem tudi plača boljša.« A. Triler Dušan šuput mi je to povedal. Menda sem bil star štiri leta, ko sem sli-šal v radiu poročila in med njimi tudi poročilo o 29. novembru — rojstnemu dnevu naše pebulike. Užaljeno sem menda ugotovil, da to že ne bo držalo, ker je to vendar moj rojstni dan.« Praznični pogovori da mi odgovori na nekaj vprašnj. — Ste ponosni, da ste ro-rojeni prav na 29. novembra? Viktorija Babic »Ne vem, na to navadno sploh ne mislim. Pač tako pride.« — Kaj pomeni za vas 29. november? Želim, da bi se vse izboljšalo Na dan republike — 29. novembra 1950. leta se je na Jesenicah rodil Dušan Šuput. Sedaj stanuje s starši v Kranju in hodi v 2. razred gimnazije. Razen rednega šolanja se v prostem času u-kvarja še z judom in plavanjem, neobvezno pa se uči še ruščino in latinščino. Tudi k plesnim vajam hodi. Pri tej ugotovitvi se skrivnostno nasmehne. Tako je kar precej zaposlen. Pa pravi, da bo z dobro voljo vse šlo. Vesel sem bil, da ima mlada generacija več volje za študij in da ga morda tudi bolj vrednoti kot tiste pred njo. Na vprašanje, kaj mu datum njegovega rojstnega dne-! va razen osebnega praznika j še pomeni, je brž odgovoril: »To je datum našega najpomembnejšega državnega praznika. Na ta dan je bila ustanovljena nova Jugoslavija. To sem zvedel že zelo zgodaj. Skratka, to vem, odkar se zavedam. Ne vem točno, kdo Potem sva se pogovarjala o tem kako si on predstavlja našo polpreteklo zgodovino. »Prav lahko si jo predstavljam. Morda po svoje, a vendarle. Precej sem bral o tem, tudi v šoli se o tem učimo, gledal sem več filmov itd. Zdi se mi, da je bilo prod vojno za ene dobro za drugo slabo, med vojno pa za vse slabo«. »Kako pa gledaš na življenje danes in kako ga ocenjuješ?« sem ga vprašal. »Osebno se kar dobro počutim in zdi se mi, da sem so kar dobro vključil v okolje, v katerem živim. Menim, da tudi danes še ni vse dobro. To tudi ne more biti. Veliko smo zato krivi sami, ki večkrat ne vemo, kaj smemo in zmoremo in kaj ne. MBOgi mladi, se mi zdi, da se s", vključujejo v okolje in da so premalo zaposleni. Tu so po moje vzroki za huliganstvo. Ko sem ga povprašal o željah, ki jih ima ta hip bi naprej, mi je brez premišljanja odgovoril: »Želim, da bi uspešno do> študiral, da bi se v nevsakdanjem življenju m>\: vse izboljšalo, predvsem p želim, da ne bi bilo več vojn« ___u Proslava C0-letnice organizacije SMRJ Jesenice, 25. novembra — Danes zvečer Je bila v gornjih prostorih Kazine slavnostna seja ob 60-letnlcl delavskega sindi-kalnega gibanja na Jesenicah. 26. NOVEMBER 1966 * GLAS Veseli so, ker je to njihov dvojni praznik Jožeta Prašnikarja sva s Franceljnom najprej iskala na domu v čirčah. Opremljena s fotoaparatom so naju pogledali s kančkom nezaupanja. Jožeta, ki bo na dan republike postal pplnole--ten (18 let), ni bilo doma, ker je delal v Kovinarju. Bil je presenečen in pogovor kar ni hotel steči. Jože se tretje leto uči za orodjarja v Kovinarju In je zadovoljen, da si je izbral prav ta poklic. Pravi, da je zvedel, kaj pomeni vsem nam 29. november, v šoli. »Vesel sem, da sem rojen ravno na ta dan.« »Kaj pa meniš o nekaterih gospodarskih in družbenih spremembah pri nas?« »Mislim, da je bilo vse to potrebno in pravilno; sicer pa zaenkrat posvečam največ pozornosti šoli. Rad bi se čimprej izučil poklica. »Kako pa preživiš svoj prosti čas?« »Pomagam doma, ker delamo hišo; grem pa tudi na ples in v kino. Razen tega pa sem član športnega društva Triglav in igram v mladinski nogometni ekipi. Rad pa berem tudi knjige, predvsem kriminalke.« I Ježe Prašnikar Jože nima rad Beatlesov in njim podobne glasbe in mode. želi pa, da bi kranjska mladina imela svoj klub, kjer bi razen plesa lahko bile tudi druge oblike kulturne zabave in razvedrila. V podjetju sicer imajo mladinsko organizacijo, katere član je tudi sam, vendar mladina nima zanimanje za delo v njej. »Mislim, da bi mladinska organizacija lahko storila več za mlade ljudi. Samo sestan- ki in razprave so premalo.« »Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnje?« »Praktični pouk v podjetju me je tako prevzel, da zaenkrat nimam drugih načrtov, kot da pridem do poklica. Potem pa ...? Obiskala sva tudi Likarje-ve, na cesti Staneta Žagarja 25 v Kranju. Marjan in Vida sta dvojčka, rojena na dan republike 1946. Najin obisk IViarjan Likar jih ni preveč presenetil. Povedali so nama, da so ju pred šestimi leti že slikali ob podobni priložnosti. Marjana sva zmotila pri najlepšem delu. Pred dvema mesecema se je vrnil z vojske, sedaj pa je imel ravno dopust in je spal. »Kdo in kdaj mi je povedal, da imam rojstni dan na naš največji praznik? Oče in mama, kasneje pa sem o tem več izvedel v šoli. Zdi se mi, da je rojstni dan za vsakogar poseben in pomemben praznik, zame in za sestro pa še posebno, ker sva takrat prosta in je vse še bolj svečano.« »Kaj meniš o reformi pri nas?« »Do nedavnega sem bil pri vojakih in mi vse skupaj ni podrobno poznano, mislim pa, da se je nekaj moralo spremeniti, ker tako ni šlo več naprej. Spreminja pa se. To sem opazil v podjetju. Sem tekstilni tiskar in delam v Tekstilindusu. Sicer pa se še nisem docela privadil na civilno življenje.« »In kaj delaš v prostem času?« »To kar najbrž vsi moji vrstniki. Zanima me šport, predvsem nogomet, hokej in waterpolo; sam pa najraje bal i nam. Rad grem tudi na mladinski ples in v kino. Druge podobne zabave pa v Kranju tako ni. Mislim, da je tega v Kranju sploh premalo. Zanima me, kaj o tem ZA DAN REPUBLIKE misli mladinska organizcija? Nisem namreč ljubitelj dolgih las in druge tovrstne mode in glasbe, zato menim, da bi primerna zabava in prostori za mladino lahko precej vplivali na takšne pojave.« »Ko si že omenil te »najrazličnejše« pojave, kaj misliš o tem, da na raznih mladinskih zabavah točijo mladim tudi alkoholne pijače?« »Sem za brezalkoholne pijače.« »In kakšni so tvoji načrti za nekaj let naprej?« »Načrtov imam precej. Najprej bi rad dobil avto in se poročil.« Vido Likar pa sva obiskala kar v podjetju. Bila je malo vznemirjena, kar pa je čisto razumljivo. Že doma so nama povedali, da bo v teh dneh slavila trojni praznik. V soboto se bo namreč poročila. Vida je zaposlena že pet let in dela v tkalnici v Tekstilindusu. S službo je zadovoljna in dela tudi v vodstvu mladinske organizacije v obratu. Vida Likar »Mladina se danes zanima samo še za zabave in izlete, za delo v organziciji pa se ne navdušuje. Včasih, še v šoli smo imeli razne krožke in druge oblike in nas je bilo vedno veliko, sedaj pa Še tega ni več. Rada imam domačo in zabavno glasbo, hodim v kino in na ples ter berem knjige. Morda bi me zanimalo tudi kaj drugega, vendar pa v Kranju ni posebno velike izbire.« »Kako se počutiš, ko imaš rojstni dan ravno 29. novembra?« »Zelo prijetno, posebno takrat, kadar mi. kdo ne verjame, da sem rojema ravno na dan republike.« »In kj si ta trenutek želiš za prihodnje?« »Samo to, da bi bila srečna.« To pa ji želimo tudi mi. Iskrene želje m ečstittke pa tudi vsem tistim, ki bodo v teh prazničnih dneh praznovali tudi svoj praznik. A. Ž al ar Proslave so se udeležili predvojni in povojni predsedniki tovarniškega sindikata ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine. Srečko Mlinaric, predsednik 10 sindikata železarne, je v svojem govoru na seji opisal delo in borbe delavske strokovne organizacije kovinarjev, oz. SMRJ (Savez me-talskih radnika Jugoslavije), ki so jo na Jesenicah ustanovili 1906. leta. Ob ustanovitvi je organzacija štela 36 članov, njen prvi predsednik pa je bil Šimen Ogriz. Pred prvo svetovno vojno je organizacija kovinarjev začela posegati v celotno življenje Jeseniškega delavca. Ustanovili so konzum. organizirali javna zborovanja in predavanja o socializmu, praznovanje prvega maja, vodili delavce na izlete v prirodo ter ustanovili svojo delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Na zadnji seji občinske skupščine Kranj so razpravljali o poročilu Zdravstvenega doma o udeležbi prebivalstva pri lanskoletnem fluo-rografiranju (novejši izraz je radiofotografija) in ugotovljenem zdravstvenem stanju prebivalcev kranjske občine. O tem je pred sejo skupščine že razpravljal svet za zdravstvo in predlagal, da se fluorografiranje prebivalcev prihodnje leto ponovi. To je občinska skupščina sklenila sicer že lanskega julija, vendar pa lanskoletni rezultati kažejo, da je akcija prihodnje leto tudi potrebna. Pri zadnjem fluorografira-firanju se je pokazalo, da je v občini 1820 ljudi z neaktivno tuberkulozo, 185 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo, 2785 jih je z drugimi pljučnimi obolenji (bronhitis, astma itd.). 3301 z obolenji srca in žil, 1961 z napakami in deformacijami in 428 z ostalimi obolenji prsnega koša. Na novo pa so odkrili 40 ljudi z aktivno tuberkulozo; 24 mlajših in 16 starejših. Od 15. do 20. leta jih je 2,5 odstotka, od 20. do 44. leta 40 odstotkov in nad 44. letom 57,5 odstotka. Zdravljenje teh 40 bolnikov bo stalo okrog 40 milijonov starih dinarjev. Odkrili so tudi 82 ljudi z neaktivno tuberkulozo, ki bi kaj kmalu Zasluga delavske st rokovi ne organizacije kovinarjev je^ da je po trdnem boju po prvi svetovni vojni priznanj osemurni delavnik. Vse dO takrat so v jeseniški tovar* ni delavci delali po dvanajst ur na dan, ob nedeljah p£ celo po 18 ur. Iz vrst organizacije kovinarjev je zraslo veliko revolucionarjev, ki so se kalili v borbi s kapitalisti in zanetili 1941. leta oborožen upor proti tiraniji oku-j patorja in domačih izkorl-i šcevalcev. Franc Gabriel, Ivan čcles« nik, Franc škrlj, Vencelj Per-j ko in Franc Rozman so edt--ni živi predvojni voditelji sindikalne organizacije na na Jesenicah, oz. njeni nekdanji predsedniki, ki so v je« seliš življenja dočakali daaj ko je delavec postal svoboden proizvajalec in samo«" upravljavec m ki so se udeležili slavnostne seje^ JOŽE VIDIC zboleli za aktivno pljučno tu-] berkulozo. Z zaščitnim zdrav-j ljenjem teh pa je bilo prav; tako prihranjenih okrog 40 milijonov S-din. Razen teg* so odkrili tudi 19 ljudi z ra«! kastimi obolenji pljuč. Vsi ti podatki nam kažejo, da j4 podobna akcija v prihodnjem; letu opravičljiva in potrebna^ A. Zalar i Turistični promet v Kranju Turistični promet je bil t, kranjski občini v desetih letošnjih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani za 23,1 odstoka večji. Zanimivo je* da se je v tem času povečal tudi obisk domačih gostov, 1« sicer za 11,8%. medtem ktf je v večini turističnih centrov obisk domačih gosto* padel, število tujih gostov pa se je povečalo celo za 50,3 *4J Z drugimi besedami: v desetih mesecih letošnjega le« je kranjsko občino obiskal«! 5212 inozemcev več kot laaf v tem času. z mladostjo Tuberkuloza še vedno nevarna Tudi prihodnje leto fluorografiranje Pri lanskoletnem fluorografiranju so odkril li še veliko bolnikov s pljučno tuberkulozo Jugoslovanske številke V ogledalu statistike Kako živimo in koliko zaslužimo — Kaj jemo in koliko porabimo za prehrano — Koliko imamo že predmetov tako imenovanega visokega standarda Na 255.804 kvadratnih kilometrov, kolikor je velika Jugoslavija, živi danes 19,756.000 prebivalcev. Po uradnih cenit-rah nas bo 1968. leta že 20 milijonov. Po obsegu in številu prebi-ralcev sodi Jugoslavija med deset največjih evropskih dr-fcav. Gospodarsko pa je sred-aje razvita s 550 dolarji narodnega dohodka na prebivalca. Ko se sprašujemo, kako živimo, razpravljamo predvsem o pojmih kot so osebni dohodki, zaslužki sploh, zatem o cenah, standardu in podobnem. REALNI ZASLUŽKI RASTEJO Eden bistvenih ciljev naše reforme je vsekakor stabilen Ob (napovedani) podražitvi bencina — Polde, od kdaj pa imaš ti avto? — Kakšen avto! Slišal sem, da se bo podražil bencin, pa sem ga tale sodček vzel za vžigalnik! porast standarda delovnih ljudi. To pa je moč doseči le z večjo delovno storilnostjo. Realni zaslužki zaposlenih Jugoslovanov, ki so po reformi nekoliko padli, so se v začetku tega leta uravnotežili, odtlej pa neprestano rastejo. V prvih osmih mesecih tega leta so se zaslužki povečali za 9"/o- KAJ IN KOLIKO KUPUJEMO O neprestanem dviganju standarda govorijo nekateri podatki o gibanju potrošnje. Jugoslovan poje in popije poprečno na leto 163 kg žitaric, 136 kg povrtnin, 63 kg sadja, 24 kg mesa, 13,4 kg masti in olja, 20 kg sladkorja, 67 litrov mleka, 75 jajc itd. V prehrani Jugoslovanov je delež mesa še vedno sorazmerno majhen in zaostaja za deležem v razvitih deželah. Poraba električne energije na prebivalca je znašala 1965. leta 815 kilovatnih ur, premoga 1641 kg, surove nafte 155 litrov, jekla 92 kg, mila 2,2 kg, tkanin 20 kvadratnih metrov, čevljev preko 2 para itd. Lani in letos naglo narašča tudi potrošnja industrijskega blaga trajne vrednosti (električni aparati, televizorji, avtomobili itd.), čeprav glede tega še nismo dosegli ravni razvitih dežela. V Jugoslaviji pride danes 1 radijski sprejemnik na 7 ljudi, na Gorenjskem pa celo na 3,8 ljudi. Televizijski sprejemnik ima trenutno vsak 34. Obiščite Šmarjetno goro pri Kranju za praznike v nedeljo, ponedeljek in torek vsak dan od 17. ure vas bo zabaval svetovno znani ansambel THE LIGHT STONES Od 22. ure dalje pa bo v baru igral plesni ansambel LUNDER Odhod avtobusov izpred kina Center Kranj ob 15., 16. in 16.30 Predprodaja vstopnic v soboto, 26. t. m., od 8. do 16. ure v pisarni uprave podjetja, Kranj, Koroška cesta 21 Jugoslovan, oziroma 18. Gorenjec, avtomobil pa vsak 103. prebivalec naše domovine, medtem ko za Gorenjsko tega podatka nimamo, vemo pa, da ima poprečno vsak deseti Gorenjec šoferski izpit. Domača industrija električnih aparatov, radijskih sprejemnikov in televizorjev zadovoljuje vse domače potrebe, medtem ko domača avtomobilska industrija temu ni kos. Zato smo kljub omejitvam in visokim carinam v prvih osmih mesecih tega leta uvozili iz inozemstva, predvsem z zahoda, 11.500 avtomobilov. Glede na sedanji razvoj in nivo gospodarskega razvoja ter standard prebivalstva realno lahko pričakujemo, da bo Jugoslavija 1970. leta dosegla z narodnim dohodkom 800 dolarjev na prebivalca življenjski nivo srednjerazvitih de-žeia. Domača anekdota Višek samokritičnosti Turistični delavci v loški občini se večkrat seslanejo. Zadnji tak sestanek je bil pred kratkim na Trebiji. Med drugim so govorili tudi o dejavnosti društev. Predsednik s Trebije je glede tega dejal: »Ne bi veliko govoril, ker še ni dolgo tega, kar so me izvolili za predsednika. Stari predsednik je namreč umrl, zato so pač imenovali mene, ker sem bil na zadnjih volitvah dobil za pokojnikom največ glasov, čeprav se za predsedniško mesto ne čutim sposobnega.« Potem je sedel. Ko so vsi povedali svoje, pa je povzel tovariš iz republike: »Še najbolj odkrito je povedal tovariš predsednik s Trebije. Jasno je izjavil, da se ne čuti spodobnega opravljati predsedniške funkcije. Pomislite tovariši, koliko imamo predsednikov, ki tudi niso sposobni opravljati po- slov — pa jo!« tega ne prizna-— sik Zaloge rastejo Zaloge industrijskega blaga so se v večini gorenjskih podjetij tudi v oktobru povečale. Samo v kranjski občini so narasle za 2,300.000 novih dinarjev in znašajo trenutno 52,5 milijona novih dinarjev. Predvsem so se zaloge povečale v tekstilni, o-butveni ter deloma v lesni industriji in industriji gumijevih proizvodov. Zanimivo pa je, da izbira domačega blaga na našem trgu tudi v oktobru ni še prav nič bogatejša. Po pripovedovanju Franca Korošca-Daneta, predsednika sodišča v Radovljici Močnejši od smrti Dan, ko je kletev bila^molitev in gnojnica šampanjec — V gostilni niso točili vina, ampak kri — »Prinesite mrtvega ali živega,« je rekel komandant — Ranjeni borec je umiral v gnoj nični jami, 50 borcev pa ga je iskalo vso noč Tistega septembrskega popoldneva leta 1941, ko se je Rdeča armada v svojem ©lavnem in zmagovitem pohodu prebila na jugoslovansko mejo, je v gostilno Zelenica na Selu pri Žirovnici vstopila mlada in brhka deklica ter naročila kozarec malinovca. Domači, ki so bili v gostilni, so utihnili in radovedno ogledovali tujko. Vojna je izučila ljudi, da so bili do vseh neznancev previdni. Ne samo do neznancev. Bil je to pač čas, ko niti sosed sosedu ni zaupal, človek je moral vsalko besedo pretehtati, posebno v javnem lokalu, če ni hotel priti na črno listo ene ali druge vojskujoče se strani: Mogoče je to navadna cipa, so premišljevala domačini. Mogoče so gestapovci poslali to zalo dekle, da bi prisluhnila, kaj ljudje po gostilnah govorijo. Kaj pa če je partizanka? Deklica je to opazila, zato je izpila malinovec, obrisala potni obraz z belim robcem, plačala ter otišla iz gostilne. Na hodniku se je za trenutek ozrla, globoko vzdihnila kot bi hotela zaužiti požirek hrabrosti, krepko stisnila rr.bček v roki in vstopila v pojebno sobo v gostilni. »Gu- tan Abend«, je pozdravila skupino nemških policistov, ki so sedeli pri mizi, pristopila h gostilničarju Osvvaldu, ga nekaj vprašala in takoj nato odšla. Na cesti je robček vtaknila v žep. Bila je srečna, da je tako dobro opravila svojo nalogo. Nihče ni opazil, da je v robcu skrivala malo pištolo, ki je bila pripravljena na strel, če ... Bila je to partizanka Jelka. Medtem, ko se je to dogajalo na Selu, je iz taborišča Kokrškega odreda krenila kaj čudna kolona borcev proti BrezniSkem vrhu. Kolono je vodil komandant Planine, za njim so hodili štirje nemški policisti, zadnji pa je bil Janček Dežman. Ko so prispeli na vrh Gosjaka, ki leži nad Breznico, je Planine še enkrat podrobno seznanil nemške policiste s predvideno akcijo. V štabu Kokrškega odreda tso že dolgo tuhtali, kako bi zopet Nemcem kakšno zagodli. Terenci so obveščali odred, da se v gostilni pri Osvvaldu v posebni sobi hrani skupina nemških policistov. Zato so v štabu sklenili, da bodo akcijo izvedli partizani, preoblečeni v uniforme nem- ških policistov. Za akcijo m> bili odrejeni: Marko, doma iz Bistrice pri Tržiču, Kose-nina iz Škofje Loke, Vojko, bataljonski sekretar SKOJ in Franc Korošec-Dane, sedanji predsednik občinskega sodišča v Radovljici. Tako je kolona preoblečenih policistov krenila z Gosjaka in med vasmi Brezni ca in Zabreznica prišla na cesto. Da ne bi vzbujali pozornosti, so se obnašali kot pravi nemški policaji. V bližini Sela so srečali partizanko Jelko. Nič niso govorili, le Jelka jim je dala dogovorjeni znak, ki so ga borci razumeli. Vse je bilo v redu. Dva borca sta se postavila ob zidu vrat za posebno sobo, eden pa k izhodnim vratom, ki vodijo na vrt gostilne. Najtežjo nalogo je imel Dane. Dane je energično odprt vrata in skoraj skočil sredi sobe, uperil brzostrelko v policiste in zakričal: Hande hoch«. pri mizi je sedelo sedam policistov, od katerih so trije večerjali, gostilničar Oswald pa je sedel poleg radioaparata. Za trenutek so osuplo zazijala v svojega >crci odnesli k Hlcbanu v Zabrcznici. Tam so ga hitro slekli, mu očistili rane in dali čaj ter odnesli v zasilno partizansko bolnišnico. Uniformo, prepojeno » krvjo in gnojnico, so pustili pri Hlebanju, oče pa jo jo skril za dimnik na podst eš-ju. Ker je bila kuhinja vsa krvava, jo je Mara začela ribati. Ni še dobro končala, že so na vrata potrkali belogardi. sti in spraševali o partizanih in zakaj riba kuhinjo tako zgodaj. »Danes je mali šmaren«, je odgovorila, in ker grem v cerkev, sem poribala, da bo čisto«. Dvajset dni se je Dane boril s smrtjo. Shujšal je od 75 na 45 kg. Sedaj je predsednik sodišča v Radovljici. Ko sem zapisoval to zgodbo, mi je dejal: »Tudi šampanjec ni tako dober kot je bila Mrtna-čeva gnojnica. Pravzaprav sem takrat zaradi omotice mislil, da pijem šampanjec«. Ozrl se je skozi okno in dolgo, dolgo gledal Karavanke in za kratek čas se je zopet preselil v partizansko življenje. JOŽE VIDIC Iz malesa raste veliko Nikoli ni namen izbire najboljšega športnika izključno zaradi samega rezultata, ki ga je športnik dosegel. Ne gre za poveličevanje športnih rezultatov, ker oni niso samim sebi cilj. Gre za priznanje najboljšim za njihov trud in prav gotovo še v večji meri za spoznanje, cd kod so izšli. Cesto izrečene besede, da kvaliteta izhaja iz množičnosti, niso zgolj slučajne. Ce pogledamo, kje in kako so priznani športniki začeli svojo športno pot, jih srečamo med množico pionirjev, srečamo jih med tistim »malim« športom. Najboljši športniki postanejo počasi idoli novih mladih ljudi, postanjeo najboljši propagator za telesno vzgojo. Zaradi tega je kvalitetni šport potreben, ne samo zaradi nuđenja pasivnega uživanja ob gledanju vrhunskih storitev. Iz malega raste veliko, iz množice rastejo šampioni, da bi bili lahko zopet stimulans za tisto »malo« — množično. Ob tem se samo poslavlja vprašanje, za katere je odgovor jasen, kaj je to »malo«? Je sploh kaj malo, če hočemo vplivati v najširšem pogledu na psihofizičen razvoj množice? O O O Najboljše gorenjske športnike smo pismeno anketirali. Zanimalo nas je, kako so začeli, kaj jim je v preteklem letu najbolj ostalo v spominu, kaj pričakujejo v novi tekmovalni sezoni. Štirje nam niso odgovorili; zasedeni so s pripravami za nastope. Sest pa jih je odgovorilo na vprašanja. © ALBIN FELC — Jeseniški hokejski deček, ki je izšel iz množice navdušenih jeseniških pionirjev — hokejistov, pravi, da mu je v najlepšem spominu ostalo svetovno prvenstvo v hokeju, ki je bilo pri nas. Zeli, da bi dosegli na svetovnem prvenstvu na Dunaju enak u-speli kot so ga doma, čeprav pravi, da bo to precej težje. 0 POLDE M1LEK je dosegel svoj največji uspeh z uvrstitvijo na mladinskem prvenstvu Evrope v atletiki. Z 203 cm v skoku v višino je osvojil peto mesto v Evropi. »V novi tekmovalni sezoni bi Želite kupiti letos vseljivo — enodružinsko hišo — garsonjero — eno - ali večsobno stanovanje v Ljubljani — vveekend hišico ali — montažno stanovanjsko hišo za postavitev na vaši parceli Zglasite se pri IMOS Ljubljana, trg ZKJ 1 (kino Soča), tel. 316-990 rad dosegel vsaj nov državni rekord,« pravi, ko govori o svojih željah. Tudi Milck je zrasel v kolektivu, ki se, posebno v zadnjih letih, odlikuje z množičnostjo. Je predstavnik kvalitete svojega mladega kolektiva. % LUDVIK ZAJC: »Kljub našemu popolnemu razočaranju, mi je od lansikh športnih dogodkov ostalo v najlepšem spominu svetovno prvenstvo v Oslu. Saj je to dogodek, doživetje, kakršnega želi doživeti vsak športnik! Seveda pa ne morem iti mimo Planice.« V letošnji sezoni si želi v prvi vrsti, da ne bi prišel do takšnega padca v formi, kot je biio to prejšnje leto. 0 PETER LAKOTA je najbolj navdušen v minuli sezoni nad Cerarjevimi uspehi na svetovnem prvenstvu v Dortmundu. V svojih željah je zelo previden: »Običajno se prav pričakovanja ne izpolnijo. Zato pred sezono nikdar ne upam pomisliti, kaj bo na tekmah in ničesar ne .pričakujem', ampak si le želim čim boljših rezultatov na velikih mednarodnih tekmah.« # VERA OTRIN se najraje spominja svetovnega prvenstva v streljanju, ki je bilo v VViesbadcnu. Uvrstila se je na 10. mesto na svetu in si pridobila zlato medaljo mednarodnega mojstra. Bila je edina Jugoslovanka s takšno uvrstitvijo. Za naslednjo sezono pravi, da bo še vedno redno trenirala, posebnih načrtov pa ne more imeti, ker je vse odvisno od Strelske zvezo Jugoslavije. O DARINKA ZEROVNIK pomeni zopet eno izmed svetlih imen v kranjskem namiznem tenisu. Je še mladinka in ji je v najlepšem spominu ostalo mednarodno prvenstvo v Novem Sadu. V naslednjem letu želi. da bi se uvrstila v državno mladinsko reprezentanco. 0 Nismo se ob vsakem D športniku ustavljali oh H ob lem, iz kakšne množice 0 je izšel, vendar, kdor polt zna le malo športne klube, £ v katerih nastopajo, tali koj ve, da so to res predli stavniki množice članov A in tako zaradi široke seli lekcije niti najmanj ni 0 slučajno, da so najboljši. P. Čolnar Najboljši Albin Felc (Jesenice) Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali izbiro najboljšega gorenjskega športnika. Športnim organizacijam na Gorenjskem smo poslali posebne glasovalne listke, s pomočjo katerih so izbrali 10 najboljših brez uvrstitve po mestih. O njihovi razvrstitvi ste glasovali bralci. Vsak je lahko izbral pet najboljših. Za vsako prvo mesto smo dali S, drugo 4, tretje 3, četrto 2 in peto eno točko. Tako smo po izbiri športnih organizacij in bralcev dobili naslednji vrstni red: 1. ALBIN FELC, HK Jesenice, hokej na ledu 294 točk 2. POLDE MILEK, AK Triglav, atletika 246 točk 3. LUDVIK ZAJC, SK Jesenice, smučarski skoki 217 točk 4. MARJAN PECAR, SK Mojstrana, smučarski skoki 209 točk 5. PETER LAKOTA, SK Jesenice alpsko smučanje 194 točk 6. ROMAN SELJAK, SK Triglav, smučarski teki 141 točk 7. MAJDA ANKELE, SK Triglav, alpsko smučanje 140 točk 8. VERA OTRIN, SD Javornik, strelstvo 83 točk 9. DARINKA ŽEROVNIK, NTK Triglav, namizni tenis 75 točk 10. CVETKA CADEŽ, KK Triglav, Kegljanje 60 točk Glasovanje najboljših Pet izmed najboljših gorenjskih športnikov nam je poslalo razvrstitev naboljših športnikov na Gorenjskem. Poglejmo, kaj mislijo oni. Polde Milek: 1. Seljak. 2. Ankele, 3. Zerovnik, Felc, 5. Pečar; Ludvik Zaje: 1. Pečar, 2 Felc, 3. Lakota, 4. Tišler, 5t Seljak; Peter Lakota: 1. Felc, 2. Zaje, 3. Zerovnik; Vera Otrin: 1. Felc, 2. Tij« ler, 3. Pečar, 4. Ankeje, 5, Zaje; Darinka zerovnik: 1. Milek 2. Lakota, 3. Ankele, 4. Felc' 5. Otrin. če točkujemo te glasove po istem ključu, kot smo jih pri bralcih, dobimo naslednji vrstni red: FELC 18 točk, ANKELE PECAR 9 točk, LAKOTA 7 točk, SELJAK, ŽEROVNIK TISLER 6 točk. ZAJC, MI-LEK 5 točk, OTRIN 1 točka. Albin Felc 26. NOVEMBER 1966 * GLAS PANORAMA 15 V teh dneh je na obisku v Jugoslaviji predsednik narodne skupščine Malija Mahiman Alasan Haj dara s spremstvom. Med pogovori v zvezni skupščini je povabil predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, naj z delegacijo obišče republiko Mali. V skrbniškem odboru generalne skupščine je jugoslovanska delegacija pozvala Veliko Britanijo, naj v Adenu in Južni Arabiji čimprej ustvari takšno razmerje, da bodo prebivalci tega kolonialnega ozemlja lahko čimprej svobodno odločali o usodi svoje države. Ljudem naj se omogoči, da bodo pod nadzorstvom in ob pomoči OZN lahko čimprej izbrali svoje prave predstavnike. Po poročilih zahodnoafri-ških radijskih postaj je položaj v Togu še vedno negotov. V državi je ponovno prišlo do demonstracij. Demonstranti zahtevajo odstop predsednika Grunitskega in razpis novih parlamentarnih volitev. V britanskem spodnjem domu je 58 članov podpisalo predlog v katerem zahtevajo, da se britanska vlada takoj posvetuje z vladami Francije, ZDA in Sovjetske zveze o preprečitvi krepitve neona" cistov v ZR Nemčiji. Te vlade naj zahodnonemški vladi takoj predlagajo načine in sredstva za preprečitev nacistične nevarnosti. V četrtek ponoči se je letalo bolgarske družbe »Tap-so« tipa »Iljušin-18« zrušilo v bližini Bratislave. Letalo je letelo na progi Sofija—Budimpešta—Praga. Življenje je Izgubilo 76 potnikov in osem članov posadke. Podrobnosti o nesreči proučuje posebna komisija. Iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK V torek, 15. novembra, so na Dunaju odprli Slovenski visokošolski dom. Otvoritvi so prisostvovali tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Prplč s člani veleposlaništva. Dom je zgrajen in opremljen tako, da bodo naši visokošolci v njem našli prijetno bivališče. V ponedeljek, 14. novembra, je orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane že devetič od leta 1958 dalje gostoval na Koroškem. Koroško občinstvo je orkester prisrčno sprejelo v veliki dvorani celovškega Doma glasbe. Ljudje in dogodki Britanski zunanji minister Georg Brovvn, ki so mu laburisti na letnem shodu ponudili misijo dobre volje v vietnamski Vojni, Je v tem svojstvu opravil že več potovanj. Obiskal je New York in VVasnington, v tem tednu pa ga Je čakala dolgo napovedana pot v Moskvo. Njegovo potovanje Je zaradi vremenskih raz- popolnoma na drugem letališču kot Je bilo predvideno. Megla Je namreč britanskega zunanjega ministra spremljala ves čas poleta. Letalo se Je namesto v Moskvi, kjer Je bil polet najavljen, spustilo namreč že v Leningradu in sovjetski zunanji minister Gro-miko je britanskega gosta lahko pozdravil šele dan Londonska megla mer doživelo prav taksne motnje, kot Jih povzroča njegov politični načrt. Najprej o vremenskih ovirah. Brovvnovo letalo je zaradi londonske megle vzletelo z zamudo. Tudi spustilo se Je kasneje, ko Je ta izstopU v Moskvi, toda ne na letali" šču iz letala, ampak na Železniški postaji iz vlaka. Tako sta si zunaja ministra držav, Id sta predsedovali ženevski konferenci o Indokitajski, lahko stisnila roke, po 24 urah zamude, ko je Brown zašel v meglo. Tudi v političnih razgovorih, ki so se začeli kmalu po Brovvnovem prihodu v Moskvo, so dobili mnogi vtis meglenosti, saj nekateri pravijo, da se oba ministra zaradi megle sploh nista videla. Takšne trditve, ki jih nekateri razglašajo za politično previdne pa ne držijo popolnoma. Brownov obisk v Moskvi je nadaljevanje britanskih prizadevanj, da bi v vietnamskem sporu prišli bližje. S tem namenom Je pred Brovvnom prišel v Moskvo tudi že britanski premier VVllson. Rezultat vsega Je, da so v obeh primerih izmenjali mišljenja. Prvi Je prišel v Moskvo z določenim optimizmom, Brovvn pa je zaradi smole z meglo prišel brez njega. Stiki, ki jih britanski in sovjetski državniki vzdržujejo niso za podcenjevanje, vendar v tem času nihče ne napoveduje političnih čudežev. To velja predvsem za prvo točko razgovorov, vietnamsko vojno, ker sta si stališči obeh držav še zelo nasprotni. Nekoliko več pogojev za uspeh pričakujejo v razgovorih o omejevanju in prepovedi razširjanja jedrskega orožja. Na tem področju sovjetski voditelji ponujajo sporazum, ki naj bi preprečil, da bi Zahodna Nemčija prišla do jedrskega orožja. Sovjetska stran pa ocenjuje te razgovore kot važno politično vprašanje, ki bi bilo že lahko rešeno, če bi zahodne države k temu res težile. J Še vedno premalo potnih listov Kot smo že poročali, imajo organi za notranje zadeve pri občinskih skupščinah še vedno težave pri izdajanju novih potnih listov. Zavod za izradu novčanica iz Beograda jih namreč ne dostavlja pravočasno in tako jim samo v kranjski občini trenutno manjka 300 potnih listov, katere bodo dobili predvidoma 7. decembra. Vsak dan pa pride najmanj 50 do 60 novih vlog. Da ugodijo prošnjam občanov, ki bi radi potovali v inozemstvo, zaenkrat izdajajo vize še v stari potni list, ki velja do konca leta. Vse za vašo prehrano v prodajalnah Kranj Nadalje smo od načelnika upravno političnega oddelka skupščine občine Kranj Ivana Brišaraja zvedeli še nekatere novosti v zvezi s potovanjem v Inozemstvo . Po dosedanjih navodilih so na nove potne liste lahko potovali tudi znanci, ki so bili vpisani v potnem listu, niso bili pa lastnik potnega lista. Od 15. novembra dalje po navodilih zveznega sekretariata za notranje zadeve ne more več potovati sam tisti, ki ni nosilec potnega lista. Nadalje doslej v potnih listih niso bile vpisane države, v katere lahko potuje nosilec potnega lista in je viza avtomatično veljala za potovanje v vse države. Odslej mora biti pri Izdani vizi obvezna oznaka, da posameznik potuje v vse države, ne glede n|t to, če je zaprosil samo za Italijo. To je potrebno zaradi tega, ker nekatera tuja predstavništva, s katerimi ni sklenjen dogovor o ukinitvi vi** ne Izdajo svoje vlze, če ni napisano, da jugoslovanska vlza velja za potovanje v vse države. Nov predpis pa bo verjetno tudi skrajšal veljavnost potnega lista od 10 na 2 ali S Podjetje za PTT promet Kranj razpisuje za dne 2. 12. 1966 javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila fiat 1300 x izklicno ceno 13.000 N-dln. Javna dražba bo navedenega dne v Kranju, Sejmišče 2, z začetkom ob 9. url. Pred začetkom dražbe mora vsak dražitelj položiti 10% kavcije od vrednosti izklicne cene. leta. Prav tako so dogovori, da bi bili potni listi enotni za vse republike. Kakorkoli že, spremembe, ki jih narekujejo nova navodila zvezne- ga sekretariata za notranj« zadeve .povzročajo pri ljudeh negotovost in upravičeno negodovanje. Pri tem pa jim uslužbenci uprave za notranje zadeve pri občinskih skupšči« nah ne morejo pomagati. S. Šolar Avtopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja 29. novembra ter 3., 10. In 17. decembra letoa enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred Una Center. — Povrate k iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja maša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak iglff do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoc J* e modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku tem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. ter pri Kompasu in Generaltuiistu. i mi i iiliiTM Vsem sorodnikom, prijateljem in zn ročamo, da Je v četrtek, 24. novembra, Andrej Roblek čevljarski mojster v pokoju Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 27. novembra ob 15. uri Izpred hiše žalosti na pokopališč« v Tr-Hču. Žalujoča žena Antonija, hči Erna, sinova Milko in Edo z družino Tržič, 25. novembra 1966 Saša Dobrila M n G o M Ji P T J gorenjski kraji^Ijudje # gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje $ preniski kraji in ljudje Nekdaj in sedaj Od našega dopisnika %ceta Kozjeka, upokojenega želez-mcarja, ki sicer ldaj *•* t čačku, rojen pa je v Besnici, objavljamo še nekaj krajih zanimivosti iz starih časov, ki jih primerja s sedanjim življem. Kranjice so najbolj zveste žene PANORAMA 9 PANORAMA * PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA » PANORAf Nekdaj so bile Kujice najbolj zveste zakonsk^žene v primerjavi z ženami *ed-njih dežel. Da je bilo < res, naj pove sledeča zgoiki mi jo je povedal v- ateij Tine, gostilničar iz Zrf' Bilo je to še pre val vino na Bizeljskcm gostilni so bili zbrani dof^ni, nekaj Hrvatov iz Vasi :'eko Sotle, neki ljubljanski trgovec in moj prijateiline. Kakor je že na^. da pride v gostilnah do'sličnih razgovorov n»i*trat seveda o ženah, se ^»zgodilo tudi tu. Ra7g^ so se o tem, katere ž**10 v zakonu najbolj 2ves.t(kkdo Kuvait v vojni s tihotapci viskija Pred ratkim so kuvaitski cariniki uspenšo zaključili acijo, ki je dobila naaiv največja tihotapska operacija v državi. Zaplenili so 1464 ste- Zveza med Crnim in Severnim morjem Leta 1989 bodo rečne ladje • 150 tonami nosilnosti lahko v vsakem času odplule iz Črnega morja direktno preti pristaniščem Severnega morja. Pot bo dolga 3500 km in bo sekala 8 držav. Gre za plovbo po Donavi, ki bo povezana z Renom v Nemčiji. Vlada v Zahodni Nemčiji je namreč sklenila, da bo do tega datuma razširila in poglobila kanal med rekama Ren in Donavo med mestoma Nurnberg in Ratisbonne. klenic škotskega viskija. Dva Italijana sta s hitrim čolnom, kupovala viski na parnikih, ki so pluli skozi kuvaitske teritorialne vode. V tej državi vera prepoveduje alkohol, zato je cena na črni borzi dosegla fantastično ceno: okrog 28.000 din za steklenico. Italijana sta zaprta in viski zaplenjen, toda prihajajo novi tihotapci, kajti dobra pijača je eno, a vera drugo. Nepogrešljiv V najinih prvih letih zakona je moj mož študiral, jaz pa sem kot učiteljica služila denar. Nekaj sem sicer naredila doma, toda kuhanje in pospravljanje sem prepustila možu. Ko je nekega dne prispelo pismo z vojnega odseka, sem mu prestrašeno rekla: »Pa te ja ne bodo vpoklicali!« »Nemogoče, saj sem vendar gospodinja!« Zavezniki so krivi Vojni zločinec in bivši nacistični minister za oborožitev Albert Speer je pred kratkim izjavil v Hamburgu, da je slaba zavezniška strategija bombardiranja podaljšala drugo svetovno vojno. Speer je bil dvajset let zaprt v zaporu Spandau in je šele 1. oktobra letos prišel na svobodo. Na straneh za-hodnonamške revije Der Spiegei trdi, da bi lahko britanska avijacija popolnoma razbila jeklarsko industrijo nacistične Nemčije. Po bombardiranju jezu Moehne leta 1943 bi morala uničiti tudi druge jezove in tako preprečila, da bi se jeklarne oskrbovale z vodo. Zaradi te napake so se Nemci hitro opomogli in nadaljevali s proizvodnjo orožja. Citati Mao Ce Tunga Kitajska državna tiskarna v Pekingu je začela tiskati citate Mao Ce Tunga. Žepna knjiga bo obsegala 300 strani in imela večmilijonsko naklado. Ta knjiga bo verjetno postala za leto 1966 bestseler (najbolj kupovana knjiga), toda v Kitajski. Nova kitajska »biblija« ima 33 poglavij, v katerih so Maova stališča o politični teoriji in praksi, vojna vprašanja, zgodovina, vojna in mir, kultura in umetnost in metode za rešitev vrste problemov. Predsednik Mao piše tudi o tem, kako naj bi mislil kitajski narod, ponašal in delal. Nikoli zadovoljna Prijatelja sta razpravljala o zakonskem življenju. »Odvadil sem se kajenja, pijančevanja in kvartopuv stva.« »žena je zdaj verjetno zelo zadovoljna s teboj.« »še malo ne, zdaj je prepir v hiši zaradi tega, ker mi ne more ničesar več očitati.« Paberki iz preteklosti Za konec našega kramljanja ob prispevkih objavljenih v Novicah pred sto leti, torej v 24. letniku Bleivveiso-vih »Novic gospodarskih, obrtniških in narodnih« v letu 1866, bi vam, dlragi bralci, radi postregli še »z eno kratkočasnico«, objavljeno v sredo, 3. oktobra 1866. leta. Neki za blagor svojih ovčic skrben fajmošter so faranom svojim živo priporočali, naj jim prineso vse take bukve, ktere človeku glavo mešajo in mu srce kvarijo, da jih sežgo. Drugi dan pritira do-brovoljen kmet svoje in svojega soseda davkovske bukvice, rekoč: »tukaj-le vam, gospod fajmošter, prinesem tiste bukvice, ktere nam najbolj glavo mešajo.« — Kaj so gospod fajmošter storili, tega ne vemo. Tako torej! Slej ko prej nič kaj prijetna zadeva tile dav-kh Za letos dovolj — pa na čitanje prihodnje leto, ko se bomo sprehodili nekoliko po 25. letniku Novic, ki so izhajale 1867. leta. je trdil, da so najbolj zveste pač v njegovem kraju. Nato se oglasi Ljubljančan, da stavi 2 litra vina, da so Kranjice najbolj zveste in da hoče to dokazati. Navzoči so stavo sprejeli. Ljubljančan je nato začel pripovedovati sledečo zgodbo: Pred več stoletji so se zbrali na Dunaju zastopniki štajerske, Kranjske in Hrvatske, da bi skupno s civilnimi in državnimi organi ugotovili oz. določili postopek pri sklepanju zakonske zveze. V bivši Avstriji civilnega zakona še ni bilo in je to država prepustila cerkvi. Predstavnik Kranjske je povedal, da je pri njih dovolj, če reče nevesta »ja«, češ da bo to dobro držalo, ker so Kranjice zelo stanovitne in poštene. Štajerci se potem oglasijo, da bo to pri njih bolj težko držalo, ker imajo dosti vinorodnih krajev in zato tudi več priložnosti za greh, pa so predlagali, da naj na Štajerskem nevesta reče trikrat »j a«. Predstavniki Hrvatske pa so rekli, da so pri njih razmere še slabše kot na Štajerskem in so zato predlagali, naj ženin in nevesta pred oltarjem prisežeta, da bosta zvesta drug drugemu. Predlogi so bili sprejeti in tako so nastali v treh sosednjih deželah za isto stvar različni običaji. Da bi Ljubljančan ostale še bolj prepričal o svoji zgodbi, začne peti štajersko narodno pesem z lepim napevom: Pred oltarjem, pred našim farjem, bodeš rekla trikrat ja, ja ja... Ljubljančan je seveda stavo dobil; vino so popili v veseli družbi. Tine je tudi pripovedoval, da je bilo navzočih nekaj fantov Hrvatov in Štajercev, ki so zatrjevali, da bodo šli po svoje ženice na Kranjsko, da pa ne ve, če so obljubo držali, ker jih nikoli več ni videl. Zgoraj opisani način sklepanja porok je bil ^ navadi skozi stoletja. Ker pa je ravno iz Kranja prišel vzrok, da se je pred nekaj desetletji to spremenilo, naj povem, kako se je to zgodilo. V Kranju so se v mojih mladih letih šli liberalce in klerikalce. Med njimi je bila huda borba. Kogar to bolj zanima, naj poišče v arhivih stare številke Gorenjca in j Domoljuba in naj jih prebira. Vodja kranjskih liberal-I cev je bil župan Ciril Pire, j vodja klerikalcev pa dekan ! Anton Koblar. Seveda sta si bila huda nasprotnika. In tako se je zgodilo, ko je župan Pire pripeljal svojo mlado nevesto pred oltar in ko ga je dekan Koblar vprašal, če hoče vzeti pričujočo nevesto za ženo, in mu rekel, naj reče »ja« (nemško), da je župan odgovoril »da« (slovensko). Vprašanje in isti odgovor sta se večkrat ponovila in ker nobeden ni hotel popustiti, dekan Koblar ni hotel poročiti župana Pirca. Prišlo je do velikega škandala. Pozneje je Pire, na prošnjo sorodnikov in ker ni hotel svoje neveste zapustiti, popustil in se moral ponižati pred Koblarjem, za katerim je stala vsa mogočna avstrijska državna in cerkvena oblast. Razgovor o tem dogodku sem v mladih letih večkrat slišal, posebno v ženskih družbah. To je bilo vzrok, da so pozneje slovenski škofje spremenili obred in da nevesta ne reče več »ja«, ampak »hočem«. Leščerba Pred še ne tako davnim časom ljudje niso poznali niti elektrike niti petroleja. Svetili so s svečami, oljem in treskami. Pred približno sto leti je pevec Sorskega polja Simon Jenko zapel: Pojdi, Minka, zapri duri, / peč s panjači mi podkuri, / luč mi v leščerbi napravi... Iz tega vidimo, da ljudje takrat petroleja še niso poznali. V mojih mladih letih smo imeli pri nas še nekaj primerkov leščerb; moja mama jih je včasih rabila, če je v trgovini zmanjkalo petroleja. Leščerba je imela obliko raz- širjenega plitkega čoinička Z držalom, zavitim zgoraj na notranjo stran. Nasproti držala je bila na čolničktl majhna zareza, kamor se je položila in pritrdila debela volnena nit, ki je služila za stenj. V leščerbi je gorelo olje. To je bila v primerjavi z današnjimi časi bedna razsvetljava, v tedanjih časih pa je bila najbolj praktična, ker je bila prenosna in tudi poceni. Sveče so bile zelo drage in so jih vsak dan rabili samo bogati ljudje. Ker je bilo tudi olje precej drago, so revnejši ljudje svetili s treskami, ki so jih drugo za drugo prižigali na žerjavici na ognjišču. Najboljše treske so bile iz brezovega lesa. Seveda pa z njimi niso smeli svetiti po hlevih in gospodarskih poslopjih. Tako so svetili pred manj kot sto leti. In danes? Povsod elektrika, povsod svetlo kot podnevi. Zato bi priporočal vsem, ki godrnjajo, če včasih ni elektrike, naj malo potrpi jo in naj pomislijo na stare čase, ko elektrike sploh še ni bilo, pa bodo lažje potrpeli! France Kozjek Miha Klinar: Mesta, ceste ifazcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 6 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, »Tega pisma ni!« »Ne ponavlja j va stvari! Zame je ntf^jna županova odločitev in oblast, ki ji služim. In oblast je ustf^a želji vaše tašče.« »S kakšno pravico?« »S pravico nemške krvi! Nemška k k predragocena, da bi se pridila in izgubljala v drugih Štednih nacijah! A zdaj zapustite orožniško postajo ali pa ts* 'aljen, da vas odpeljem v zapor! Prosim,« pokaže s kretnjo"* «ta. Štefi gre. Zdaj ve za novega krivci, pipana. Toda pri Straussu je bila že včeraj, a ga ni bilo dontf * se napoti še tja. »Kaj bi radi,« jo sprejme tiepr:*'n potem pa ji reče, naj pride na občino, če mu ima kaj paUP* \ §e tedaj ne ve, Če se mu bo zdelo vredno govoriti z njo, i * 'to, ki ni žrtvovala niti pfeniga za vojno posojilo in ki je t^0 sramno žalila najzaved-nejše gospe, ki so za svojo vojsko itfw^ vse dragocenosti, ves svoj nakit. »Posojilo je bilo prostovoljno.i p^^tefi in čaka, da jo bo župan pustil v stanovanje. In ker * n<-makne s praga in od polodprtih vrat, mu pove, da je pri^ * O Ameriška uprava za aeronavtiko in vesolje je sporočila, da pošiljajo razni umetni sateliti in kozmične sonde dnevno na zemljo okrog 200 milijonov različnih podatkov, O V Sovjetski zvezi so izdelali papir, ki naj bi v tiskarstvu nadomestil cink in aluminij. Iz tega papirja namreč naglo izdelajo kalupe, ki so precej cenejši kot kovinski in dajejo do deset tisoč ofsetnih odtisov. Kombinat pri Leningradu je že začel serijsko izdelovati ta papir. % Družba Vapor v čikagu je izdelala napravo, ki avtomatično ustavi vlak, če bi se kaj zgodilo strojevodji. Naprava reagira na voznikove premike v sedežu. Če teh premikov ni, da čez dvajset sekund zvočni signal. V primeru, da strojevodja ne odgovori na ta signal, se v desetih sekundah sproži naprava in zavre vlak. $ Tovarna radiaparatov v Hongkongu je začela izdelovati transistorske sprejemnike, ki oddajajo tudi pod vodo. Pravijo da so predvsem namenjeni kopalcem, ki se jim ob morju lahko primeri, da jim pojoča skrinjica pade v vodo. @ Slepci v bodoče ne bodo več navezani samo na Brai-lovo pisavo. Dva ameriška strokovnjka sta izdelala napravo, ki omogoča, da tiskana znamenja spremeni v tresljaje in te prenaša na slepcev« prste. Hitrost branja je 30 besed na minuto, kar je sedemkrat manj kot zmore poprečen bralec, ki bere z očmi. S to napravo lahko slepec bere poljubna tiskana besedila v kateremkoli jeziku. • Neka nemška tvrdka izdeluje ključe in ključavnice iz umetne mase, kar omogoča ponočnjakom, da lahko pridejo brez ropota v hišo. Neka Francozinja pa je namestila v ključavnici napravo, ki takoj ustavi električno uro, kakor hitro mož vtakne ključ v ključavnico. Naslednje jutro /ena ve, kdaj se je vrnil mož. 9 Komisija za cerkvene obrede v Vatikanu je preteklo leto izdala poročilo, v katerem priporoča, da bi namesto latinščine pri maši države uporabljale svoj jezik. Poročilo je bilo napisano v latinščini. 9 Turisti, ki obiskujejo zgodovinska mesta v Italiji imajo namesto vodiča majhen magnetofon. Težak je približno 1 kilogram in ima dve slušalki. Na magnetofonu niso posneti samo opisi posameznih znameni testi. am. pak tudi anekdote in glasba Spor • ^ traja pol ur*., ia si cer \ Ilirih jczikftl. Maškerada Dunajska drsalna revija je letos pripravila že 28. nastop in novinarji, ki so bil zbrani z vseh koncev Evrope v dunajskem hotelu Intercontinental, so pod sojem žarometov videli 600 kostimov za letošnjo revijo, imenovano MAŠKERADA. V Celovcu bo drsalna revija gostovala od 9. do 20. februarja prihodnje leto. Za MAŠKERADO so, kot že rečeno, izdelali rekordno število, 600 novih kostumov, ki bodo v dveh letih razveseljevali nad 5 milijonov obiskovalcev po vsej Evropi. Nič manj kot 17.000 metrov blaga so porabili za obleke, narejene po skicah znane kostumerke Gerdago. V posebni točki, kjer bodo plesalke nosile 16 žametnih plaščev, omenimo le to, da so porabili za vsak plašč 16 metrov žameta, 4 metre umetne tkanine, 3 metre tenčice in 5 metrov zlatega lameja. Posebnost dunajske revije so tudi klobuki, ki jim vsako leto posvečajo veliko pozornost. Tokrat so prisili na klobuke 25.000 steklenih ploščic in porabili 1150 metrov blaga. V novem programu se bodo gledalci srečali s petnajstimi svetovnimi zvezdniki, med njimi Hanno Eigel, Emmv Pu-zinger, Ingc Pauk, Michele Colberg, Aleno Augustovo in baletnim zborom. Med gostovanjem v Celovcu sta predvideni tudi dve posebni predstavi, namenjeni šolski mladini, ki bosta v popoldanskem času. Cene vstopnic bodo verjetno nekoliko Dovišane, predstave pa bodo dvakrat dnevno, in sicer ob 14.30 in 19.30. S. šolar Svoboda mišljenja in udejstvovanja Izgubljeno Fehimo še iščejo Na sliki vodPeljica baletne skupme dunajske drsalne revije, evropska prvakinja 1955. in 1957. let i ter večkratna avstrijska d. zavaa č'rVaklrija Hanna Eigcl O deklici Fehimi Alibabo-vič z Jesanic, ki je julija izginila neznano kam, smo že pisali. Čeprav je od takrat minulo že precej časa, je te dni na družino Alibabovič po-sijal žarek upanja, da bodo Fehimo našli. Tajništvo za notranje zadeve v Doboju je pred kratkim aretiralo 35-letno Kristino Čurin, natakarico iz Bosanske Krupe, ker je ugrabila malo deklico Vesno Milenkovič. Pri njej so našli tudi sliko deklice, ki bi lahko bila mala Fehi-ma. Oče Fehime je takoj odpotoval v Doboj, kjer so mu na tajništvu za notranje zadeve pokazali še več slik otrok, ki so jih našli pri aretirani Čurinovi. Oče sicer ni popolnoma prepričan, da je na eni od slik tudi Fehima, ker je drugače napravljena in ima drugače urejene lase. Kristina čurin je za deklico, ki je podobna Fehimi, trdua] da je to njena hčerka. Kriminalistični organi so kmalu ugotovili, da to ni res. Curi-nova ima res dva otroka, & živita v Mariboru in sta stara 10, oziroma 11 let. Ko so ji to dokazali, ni hotela spregovoriti niti besedice več o tem, kje je deklica s slike in kdo je. Težka obremenitev za Kristino Čurin je dejstvo, da je v času izginotja Fehime bua na Gorenjskem. Morala bi ležati v bolnišnici na Golniku, toda dokazano je, da Cu-rinove drugega julija, ko je izginila Fehima, ni bilo m Golniku. JOŽE VIDIC Nagradna križanka Med tiste, ki nam bodo do srede, 7. decembra, poslali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili deset denarnih nagrad, in sicer: 1. nagrada 100 novih dinarjev 2. in 3. nagrada po 50 novih dinarjev 3. do 10. nagrada po 30 novih dinarjev Rešitve pošljite na uredništvo Glasa v Kranju, Trg revolucije 4. Vsako rešitev pošljite i posebni kuverti z oznako ZA NAGRADNO ŽREBANJE. O izidu žrebanja vas bomo obvestiS v sobotni številki, 10. decembra. Želimo vam dosti razvedrila pri reševanj* pa tudi sicer prijetno praznovanje! 26. NOVEMBER 1966 * GLAS NAGRADNA KRIŽANKA 21 22 Smučarski koledar Alpske discipline Z današnjo številko začenjamo objavljati smučarski koledar za predolimpijsko sezono 1966/67. Najprej podajamo pregled najvažnejših alpskih prireditev. V sezoni, ki jo bomo začeli 29. novembra na Pohorju, je na vrst! nekaj zelo pomembnih tekmovanj, med katerimi moramo omeniti predvsem mednarodno FIS tekmovanje v Kranjski gori (slalom in veleslalom), ki bo na sporedu 11.—12, marca, že teden dni zatem pa bo na Zelenici Evropski mladinski kriterij v vseh treh disciplinah (17.—19. marca). ŠPORT Investicijski program planinskih društev Ker je koledar zelo obširen, objavljamo samo nekatera tekmovanja, ki bodo na Gorenjskem oziroma kraje, kjer bodo republiška in državah prvenstva. NOVEMER 29. — Pohorje (SK Branik) — Otvoritev se- sone (slalom) DECEMBER 4. — Krvavec (SK Enotnost) — veleslalom 11. — Zelenica (SK Tržič) — prvenstvo Gorenjske z ačlane in članice 25. — škofja Loka (SK Translurist) — veleslalom 25. — Crni vrh (SK Jesenice) — mednarodni veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke JANUAR 2. — Krvavec (SK Triglav) — Ručigajev slalom z mednarodno udeležbo 2. — Blejska Dobrava (SK Jesenice) — medruštve-ni veleslalom za člane in mla-.dince 8. — škofja Loka (SK Transtnrist) — meddru-šlveni slalom 14. — Železniki (TVD Železniki) — nočni medruftveni slalom 15. — Jezersko (SK Jezersko) — klubsko prvenstvo v slalomu 15. — Kranjska gora (SK^ Jesenice) med društven smuk 22. — škofja Loka (SK Transturist) — občinsko prvenstvo za vse kategorije 22. — Radovljica (ObZTK Radovljica) — občinsko prvenstvo 22. — Pristava (SK Jesenice) — Kurirski smuk 29. — Poljane (SK Jesenice) — meddru-štveni slalom za člane in članice FEBRUAR 5. — Begunje (SK Begunje) — consko prvenstvo za pionirje v veleslalomu 4. - 5. - Celjska koča (ŽŠP Celje) — prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke 4. — 5. — Črni vrh (SK Jesenice) — prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke 5. — Bled (Partizan. Bled) — meddru-štveni slalom fea člane In članice 10. - 12. — Mrkopalj (SS Hrvatska) — državno prvenstvo za mladince in mladinke 12. — Zelenica (SK Tržič) — mednarodni veleslalom za pionirje in pionirke 11. — 12. (kraj ni določen) — prvenstvo Slovenije za člane in članice 19. — Krvavec (SK Triglav) — prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke 19. — Bohinj (TVD Bohinj) — meddruštve-ni veleslalom 24. — 26. — Kranjska gora (SK Akademik) — državno prvenstvo za člane in članice MAREC 2. — 5. — Kranjska gora (SK Akademik) mednarodno prvenstvo ljubljanske univerze 5. — Stari vrh (SK Transturist) — mednarodni veleslalom 11. — 12. — Kranjska gora (org. komite) — FIS tekmovanje (člani) 12. — Jezersko (SK Jezersko) — dvoboj Železna Kaplja — Jezersko v veleslalomu 17. — 19. Zelenica (org. komite) — evropski mladinski kriterij 26. — Krvavec (SK Triglav) — meddnarodnl veleslalom APRIL 16. — Zelenica (SK Tržič) — medruštvenl velelsalom za člane in mladince 27. — Vogel (SK Transturist) — meddru-š t ven j slalom za mladince in mladinke MAJ 7. — Vrata (SK Jesenice) — Zlatorogov veleslalom z mednarodno udeležbo 7. — češka koča (SK Jezersko) — Majnikov veleslalom JUNIJ 4. — Jalovec (SK Enotnost) — meddru-štveni veleslalom 18. — češka koča (SK Jezersko) — meddru-štveni veleslalom JULIJ 5. — Vršič (SK Jesenice) — meddruštve-ni veleslalom 30. — češka koča (SK Triglav) — medruštveni veleslalom V prihodnji številki bomo objavili koledar za skoke. J. Javoraik Pred dnevi so gorenjska planinska društva sestavila poseben programsko-finančni odbor, kateremu so poverili nalogo, da izdela investicijski program za Gorenjsko, ker bi se le tako lahko pravočasno vključila med interesente za investiranje v turi- Skikjoring z mopedi Klub jezerskih mopedistov je bil v letošnji poletni sezoni izredno delaven, saj je med drugim priredil celo vrsto bogatih in pomembnih prireditev. Delo kluba pa, kakor smo izvedeli, tudi prek zime ne bo mirovalo. Za svoje člane in ostale bo klub priredil vrsto pomembnejših predavanj, spremljanih z barvnimi diapozitivi, nekaj tudi iz strokovnega in tehničnega programa za prireditve v prihodnjem letu. Prav sedaj pa so se začeli pripravljati s pripravami na prve zimske prireditve. V ugodnih snežaih razmerah bodo izvedli prvo tovrstno tekmovanje v Jugoslaviji »SKIKJORING« z mopedi'. Tekmovanje bo na Jezerskem. Na tem tekmovanju bosta skupno sodelovala mopedist in smučar. Proga bo verjetno dolga nekaj nad 5 km. Na to tekmovanje bodo povabili tekmovalce iz vseh krajev Slovenije in sosednje Koroške. R, C. Popust za tuje planince Planinsko društvo v Kranjski gori je verjetno prvo pri nas, ki se je odločilo, da poveča promet v planinski postojanki Koči pod gozdom na ta način, da omogoči avstrijskim in italijanskim planincem popust pri bivanju v tem domu. Koča na Gozdu je stara, brez tekoče vode, nima primernih sanitarij in tudi streho bo potrebno obnoviti. S predvidenim popustom tujim turistom računajo na večji obisk koče in s tem večji ustvarjeni dohodek, s katerim bi lahko opravili nekatera najnujnejša dela oz. adaptacije. .£ Sprejem za športnike Predsednik skupščine občine Tržič Tine Tomazln bo danes, 26. novembra, ob 18. uri, sprejel v prostorih občinske skupščine nekaj najboljših športnikov iz tržiške občine. Z njimi se bo pogovarjal o uspehih in težavah, ki jih imajo pri svojem udej-stvovanju v posameznih športnih panogah in o perspektivnem delu na področju telesne vzgoje in športa. stične objekte prihodnje leto. 17 gorenjskih planinskih društev ima 54 planinskih postojank, od tega 5 visokogorskih, 32 v sredogorju do 2000 metrov, 10 nižinskih in 7 bivakov. Pri tem ni všteta Prešernova koča na Stolu, ki še ni dodeljena nobenemu društvu. Mimogrede naj omenimo, da imajo vsa društva nekaj nad 13.000 članov, od tega 41 % mladine in pionirjev. Že nekaj let nazaj planinska društva želijo obnoviti in razširiti svoje planinske postojanke, predvsem tiste, ki so preobremenjene in zahtevajo dograditev ali razširitev. Odbor, ki so ga izvolila društva, bo pripravil vrstni red teh del in pomagal društvom, da bodo prišla do potrebnih posojil. R. č. # Od sobote, 26. novembra, do četrtka 1. decembra bo na Zelenici prvi trening na snegu za skakalce plani-fike skakalne šole. Trening bo na novi' 35-m skakalnici. Od Gorenjskih skakalcev so bili povabljeni naslednji: F. Bizjak, Kobal, Butalič, Bu- 26. NOVEMBER 1986 * GLAS Perspektive za za šport leta kovnik (vsi Triglav) ter fin^ Demšar, Cuzaar, Pagon (j©, senice). • Na klubskem prvenstv« KK Triglava je osvojil pm mesto pri članih Martelanc, pri članicah pa je bila naj. boljša Cadeževa. 9 Nogometaši Kamnik« m v zadnji tekmi jesenskegi dela zahodne conske nmr metne lige premagali I?olo i 2:1 (0:1). Oba gola za K««* je dosegel Majdič in to v » in 82. minuti. Beko — Beko — Beko — Beko — Beko bo s 1. 12. 1966 odprl sod>ono prodajalno konfekcije v na novo renovirani trgovini Beko na Jesenicah Na zalogi: velik asortiman otroške, ženske in moške konfekcije Obiščite trgovino BEKO Prepričajte se o veliki Izbiri sodobnih oblačil Beko — Beko — Beko — Beko — Beko Plavalna šola za odrasle V.avoc\ za vzdrževanje športnih objektov v Kra> nju se je odločil za izredno zanimivo akcijo. V me« secu decembru bodo organizirali posebno plavalno šolo za odrasle Do sedaj je bila organizirana plavalna šola za odrasle edino še v Ljubljani. V prvem tečaju, ki naj bi trajal 20 ur, bodo zajeli le tiste, ki že malo majo plavati. Odrasli si želijo med plavanjem pred« vsem miru In bodo zato ure v torek popoldan h> nedeljo dopoldan, ko v bazenu ne bo drugih kopal-cev. Zavod ima za šolo že posebnega vaditelja. šola naj bi se začela 13. decembra. Ce ne bo dovolj prijav, potrebujejo jih vsaj 15, bodo začeli nekaj dni kasneje. Prijave za šolo so te dni pričeli sprejemati na Zavodu (Dražgoška 8, nad Pekarno) in v zimskem bazenu. Zavarovalnica Kranj pošilja vsem članom - zavarovancem in kolektivom čestitke k dnevu republike Trgovsko podjetje na debelo in drobno Kranj s poslovalnicami v Kranju, Tržiču, Radovljici, Kranjski gori. Škofji Loki, Žireh, na Bledu in Jesenicah čestita k prazniku dneva republike vsem delovnim ljudem, cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem. Klavnica in mesarija Boh. Bistrica ima na voljo vse vrste svežega mesa in suhomesnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Kolektiv podjetja želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje dneva republike. Delovni kolektiv trgovskega podjetja Kurivo — Kranj iskreno čestita za dan republike. Ob tej priložnosti se priporoča za odjem kuriva In gradbenega materiala. Informacije: telefon 21-550 in 21-192. Cene solidne! Splošno gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka opravlja vsa dela za visoke, nizke in vodne gradnje v konkurenčnem času in konkurenčnih cenah. Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dneva republike in jim želi še veliko delovnih uspehov. Tovarna Sukno Zapuže izdelujemo volnene odeje, mikane in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za notranji in zunanji trg — člani delovne skupnosti tovarne čestitajo ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in jim želijo v njihovem delu mnogo uspehov. Transportni biro Radovljica želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje ob dnevu republike in nadaljnje delovne uspehe. Cenjenim strankam nudi raznovrstne prevoze z vozili, nosilnosti do 30 ton, in to s kamioni, prekucniki in cisternami 25 ton. Nudi tudi usluge z buldožerji in nakladalci. Proizvajamo: moško, žensko in otroško obutev Izvažamo: v Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ZSSR, Poljsko, Švedsko, Anglijo in Ameriko Pridružujemo se čestitkam ob dnevu republike. INDUSTRIJSKI KOMBINAT KRANJ Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj delovna skupnost in organi družbenega upravljanja Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestitajo vsem delovnim ljudem Gorenjske k prazniku republike Mesarsko podjetje Tržič se cenjenim odjemalcem priporoča tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postreženi. Sveže pakirano meso lahko nabavite tudi v poslovalnicah trgovskega podjetja »Živila« Kranj in »Preskrba« Tržič. Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za dan republike. Kmetovalci in rejci prašičevi import — eksport Ljubljana vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici Koteks tobus ali kmetijski zadrugi. Tudi letos smo vam pripravili nagradna žrebanja z bogatimi dobitki: osebni avtomobil, motorna kosilnica, televizorji, transistorji in dvokolcsa. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1967. Rejci prašičev, izkoristite ugodno priliko, povišano odkupno ceno, nagradna žrebanja, in oderite prav vse prašiče, kože pa oddajte najbližji zbiralnici Koteks tobus. Ob tej priliki čestitamo vsem poslovnim prijateljem k prazniku republike — 29. novembru. Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Iskra Kranj proizvaja telefonske centrale, telefone, kinoprojektorje, števce, stikala, merilne naprave, ojačevalne naprave itd. Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november. Kolektiv Komunalnega podjetja Tržič želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje dneva republike in še nadalje priporoča svoje usluge. Trgovina Šipad Kranj nudi kavče za 2 osebi po izredni ceni 696,00 N din Se priporočamo! čestita delovnim ljudem za dan republike Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica vsem delovnim ljudem, odjemalcem in sodelavcem čestita za dan republike — 29. november. Kranjske opekarne Kranj s svojimi obrati v Stražišču, Bobovku in ČeS-njevku vam nudijo vse vrste žganih zidnih in stropnih opek po ugodnih cenah. Kolektiv se pridružuje čestitkam za dan republike in želi delovnim ljudem prijetno praznovanje. 25 4 KOMPAS poslovalnice: Bled, Jesenice, Kranj, Ljubelj — restavracija in žičnica, Kranjska gora — motel fl čestitajo vsem delovnim ljudem Gorenjske k dnevu republike in jim želijo prijetno praznovanje KOMPAS Tovarna industrijske opreme Lesce izdeluje opremo merilne in regulacijske opreme Kolektiv čestita za državni praznik 29. november vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za nadaljnji napredek. Občinski komite ZK Kranj Vsem svojim članom in vsem delov*-* nim ljudem občine Kranj čestita oB dnevu republike A Kolektiv podjetja Interevropa Koper filiala Jesenice vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo k dnevu republike in želimo še nadaljnjih delovnih uspehov Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice čestita vsem delovnim ljudem, podjetjem in zavodom k prazniku dneva republike. Kvalitetne in cenene usluge: pranje perila, kemično čiščenje vseh vrst oblačil, popravilo nogavic, briv-sko-frizerske in pedikerske usluge s kopanjem vam nudi na sedežu podjetja, v poslovalnicah in zbiralnicah v Kranju, Tržiču, Radovljici, Bledu, Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. Prepričajte se o kvaliteti in solidni postrežbi. Čevlji moški, ženski, otroški copate zimske Blagovnica Radovljica pri avtobusni postaji Trgovsko podjetje Murka, Lesce Ob prazniku republike čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem veletrgovina SJJŠifim Kranj s svojimi delovnimi enotami se priporoča vsem svojim potrošnikom in jih vabi, da svoje potrebe zadovolje v njenih prodajnih enotah. Delovna skupnost zagotavlja, da boste solidno postreženi in z veliko izbiro zadovoljni Kupujte pri trgovskem podjetju Zarja Jesenice Prepričajte se o solidnih uslugah, o kakovostnem blagu in konkurenčnih cenah Za praznik dneva republike vam iskreno čestita kolektiv podjetja Zarja Jesenice Modna novost za leto 1967 so picqueji: Erika, Eva, Pavlina in Etna TEPTILINDUS KRANJ.. občinski odbor SZDL Kranj občinski komite ZMS Kranj zveza združenj borcev NOV SR Slovenije — občinski odbor Kranj občinski odbor Rdečega križa Slovenije Kranj Skupščina občine Kranj ter krajevne skupnosti in krajevni odbori SZDL z območja občine Kranj čestitajo za praznik republike vsem delovnim ljudem z željo za nadaljnji napredek pri izgradnji socializma _ _______ _ _ __t TE KSTILINDUS KRANJ ob dnevu republike vam čestitamo in želimo nadaljnjih delovnih uspehov Tovarna obutvenih strojev in opreme OSO Kranj vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku republike in se priporočamo Gorenjska kreditna banka Kranj s svojiimi poslovnimi enotami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču čestita za dan republike —• 29. november A Občinski sindikalni svet Kranj čestita vsem delovnim ljudem 29. november — dan republike SGP »Sava« Jesenice želi vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem prijetno praznovanje dneva .republike OGLASI MARKET Kranjska gora Jesenice Kranj Stražišče Škofja Loka Kamnik Mengeš vam nudijo po ugodnih cenah • KAKAO — »Kras« © ČOKOLADO, riževo in mlečno — »Zvečevo« • KARAMELE — »Šumi« • ISTSRKO ČRNO, ustekleničeno vino od 1 1, 2 1 @ VIPAVSKO BELO, ustekleničeno vino od 1 1, 2 1 © DATELJNI vam nudijo ruske konzervirane ribe po znižanih cenah stara znižana nova škombri v paradižnikovi Omaki 350 g doza 6,12 - 4,62 Ndin slaniki v paradiž nikovi omaki slaniki v olju škombri v olju salaka v olju 350 g doza 4,12 — 3,63 Ndin 350 g doza 4,76 — 3,96 Ndin 3S0 g doza 6,44 — 4,95 Ndin 350 g doza 5,40 — 3,30 Ndin REHRANA export- import, Ljubljana Tovarna »Almira« alpska modna industrija Radovljica razglaša prosta delovna mesta 2 KV fino-mehanika oz. elektro-mehanika Posebni pogoj: 2-mesečno poiskusno delo m odsluženje vojaškega roka. Ponudbe poslati na splošno-kadrovski sektor podjetja. PRIDETE V TRST? BOSTE KAJ KUPOVALI? NE POZABITE OBISKATI PODJETJA VIA GALATTI 8 - TRST ZADOVOLJNI SE BOSTE VRNILI DOMOV PRALNI STROJI — HLADILNIKI — POMIVALNI STROJI — PEČI IN KOTLI ZA CENTRALNO KURJAVO — POLJEDELSKI STROJI — STROJI ZA DELAVNICE — VSE ZA VSAKEGA PO NAJBOLJŠIH CENAH! NA SVIDENJE V TRSTU ČE NE PRIDETE, SPOROČITE NAM SVOJE ŽELJE! S Velepapirnica C*_b— ^ L C Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26 Vebka izbira papirja in pisarniških potrebščin % Pisarniški stroji O Pisarniška oprema 0 Ves pribor za tehnično risanje Se priporočamo Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na mamt peči za centralno kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! y