^T/and
/-/i&šuce...

NO. 116
Ameriška Domovina
AMCRICAN IN,SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 14, 1961
SLOV€N(AN
MORNING N€WSPAP€R

STEV. LX - VOL. LX
Razgovori o končanju preskusov atomskega orožja gredo h kraju
Zadnji sovjetski memorandum ne daje zahodnima silama dosti izbire. — Ken-n'edy ga je že preje označil za ‘‘hud udarec upom” za dogovor.
ŽENEVA, Šv. — Razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja potekajo tu med Ameriko, Sovjetijo in Anglijo z raznimi presledki od zadnjega oktobra 1958. Tehnični strokovnjaki so sestavili besedilo dogovora, na katerega so v načelu pristale vse tri sile. Do zastoja je prišlo, ko je bilo treba izdelati podrobni postopek o nadziranju izvrševanja dogovora.
Zahodni sili sta izjavili, da brez trdinega jamstva zh izvrševanje dogovora, nanj ne moreta pristati. Ko je bilo končno že tudi to vprašanje blizu rešitve, so Sovjeti nepričakovano zahtevali pravico veta za vsakega izmed treh članov nadzorne komisije. Prav tako ne marajo popustiti v pogledu števila dovo-1,lenih preiskav na tleh držav pripadnic komunističnega bloka. Zahod zahteva letno od 12 do 22 takih preiskav, v kolikor bi bilo pač “sumljivih” zemeljskih potresov, Sovjetija je' pripravljena pristati kvečjemu na tri.
Predložen in zavrnjen že na Dunaju
Predsednik sovjetske vlade je zadevni sovjetski predlog pred-ležil v posebnem memorandumu predsedniku ZDA Kennedyu na njunem sestanku na Dunaju. Kennedy je memorandum označi) za “hud udarec upom” za dogovor in ga zavrnil. Kljub temu je sovjetski delegat prete-kli ponedeljek ta memorandum na 317. seji konference predložil kot zadnjo sovjetsko ponudbo, ki j0 naj zahodni sili sprejmeta sli pa se izjavita za nadaljevanje razgovorov v okviru razorožitve. ne konference, ki se bo predvido. ma sešla letos v avgustu, če nočeta, da bodo razgovori končani brez vsakega dogovora.
Ameriški zastopnik Dean je obžaloval, da je Sovjetija predložila memorandum kot svoje Uradno stališče, po njegovem je to dokaz, da Moskva dejansko noče “voditi pogajanj, ampak diktirati.”
Sovjetski zastopnik Tsarapkin io označil ameriško stališče za negativno in sovražno.” Ameriški zastopnik Dean je na ta očitek odgovoril: “Za Sovjet-sko zvezo je samo dvoje: Ali se z njo strinjaš ali pa si ji sovražen!”
Vos potek zadnje seje kaže, da Se razgovori bližajo svojemu koncu, rie da bi bil na njih dose-2en kak dogovor. Preskuse utegneta oba tabora skoro obnoviti v kolikor Sovjeti tega še niso storili.
Za $225 z letalom v Evroko m še — nazaj?
O. — Trans-je predložila
— Sueški prekop krnko 13 let.
gradili
SHOWERS
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, nevihte, hladneje. ^ajvišja temperatura 73.
CLEVELAND,
Canada Airlines Zvezi za mednarodni letalski promet (IATA), naj bi vožnje za skupine vsaj 40 oseb iz Amerike v Evropo in nazaj stale $225 skozi vse leto.
Sedaj stane tak polet najmanj S527.20 v zimski dobi za posameznika, za 17-dnevni izlet pa $389. Razgovori o novih cenah bedo prišli na dnevni red šele prihodnje leto. V zvezi s tem je vredno omeniti, da hoče uvesti Tiger Lines družba za skupine, ki bi potovale iz Evrope v Ameriko in nazaj, novo ceno — $99 za pot Pariz-New York-Pariz!
Letalske družbe so zašle letos težave, ker je prekomorski letalski promet nepričakovano padel, stroški pa so ostali skoro nezmanjšani. Iščejo nova pota za povečanje števila potnikov v znižanih cenah.
-----o-----
Nove eksplozije na južnem Tirolskem
Zadnji sestanek italijanskega in avstrijskega zunanjega ministra v Celovcu spora o Južni Tirolski ni rešil.
BOLZANO, It. — Več eksplozij je pretreslo včeraj Južno Tirolsko, kjer se tamkajšnja nemška narodna večina bori za svoje pravice proti i-talijanskim oblastem. Vsaj e-na oseba je bila mrtva. Neki nož je slučajno stopil na zaboj •azstreliva ob korenini nekega drevesa. Razstrelivo je eksplodiralo in moža na mestu u-bilo.
Spor med Italijo in njeno .mata obe državi pod svojo o-manjšino, ki jo podpira Av-
Rdeči se skušajo spel vgnezdiii na univerzah
Senatni odbor kalifornijske zakonodaje je dognal, da so komunisti zopet izredno delavni med univerzitetno mladino.
SACRAMENTO, Calif. — Komunistična partija ZDA skuša dobiti nove opore in življenja med visokošolsko mladino. Posebni odbor državnega Senata je dognal, da so postali komunistični organizatorji na kalifornijskih univerzah, posebno na oni v Berkeley, izredno delavni in da njihovi napori niso ostali brez uspeha.
Komunistični organizatorji delajo javno in podtalno, organizirajo posebne študijske krožke za proučevanje marksizma kot nadomestilo za kapitalistični gcspodarslki red. Preko 200 strani dolgo poročilo pravi, da vodijo komunisti široko kampanjo pioti FBI, napadajo državne in zvezne zakone proti podtalnemu rcvanju proti obstoječemu redu in na splošno omajati spoštovanje zakonov in oblasti.
*
Vse to so tipični koraki ob začetku priprav za polaganje temeljev, na katerih skušajo v slučaju ugodnih okoliščin komunist; preiti k “revolucionarni dejavnosti” — k očitnemu uporu. Upajmo, da v Ameriki do kaj ta. kega ne bo nikdar prišlo! Seveda ne smemo samo držati križem rok češ, bodo že drugi poskrbeli za varnost dežele, ne pozabimo, da je to dolžnost vsakega državljana!
Boj o podpiranju šol končan vsaj za kulisami
WASHINGTON, D.. C. — Senat je že koncem maja sprejel zakon o podpiranju šol, sprejel ga je tudi pristojni odbor Predstavniškega doma. Obležal je pa v znanem odboru za dnevni red v Predstavniškem domu. Tam bi ga radi zadržali pristaši podpiranja katoliškkih šol tako dolgo, dokler ne bo dozorel tudi zakon o podpiranju zasebnih šol. Ker ima zakon o podpiranju zasebnih šol dosti nasprotnikov, so mnogi sklepali, da bosta za letošnjo zakonodajno sezono pokopana oba zakona.
Predsednik P r e d stavniškega doma Sam Rayburn se v spor ni vmešaval, sedaj pa jf rekel svoje besedo. Obljubil je, da bo pritisnil na odbor za dnevni red, naj spravi zakon pred plenum še do konca tega meseca. S tem je prišel navskriž s tistimi, ki želijo, da bi se oba zakoiia obravnavala skoraj istočasno. Zakon o podpiranju zasebnih šol s tem še ni pokopan, toda je že manj verjetno, da bo izglasovan. Zakonu o podpiranju javnih šol pa obetajo pri glasovanju v Predstavniškem domu vsaj majhno večino.
itrija na temelju meddržavnega dogovora, se vleče že več et. Lani je bil celo pred glavno skupščino ZN, ki pa je °-iema državama naročila, naj ie o njem sami pogovorita. Od edaj sta se avstrijski in itali-ianski zunanji minister že po-lovno sestala, zadnjič pretekli nesec v Celovcu, ne da bi do-
;egla kak sporazum.
* * *
Italijansko - avstrijski pre-)ir o Južnem Tirolu je za Slovence posebno zanimiv, ker i-
blastjo tudi del slovenskega narodnega ozemlja,, ne da 'bi dali slovenski narodni manjšimi pripadajoče ji pravice, ki jih sicer sami za svoje narodnjake v tuji državi tirjata. Beograd in Ljubljana imata možnost vedno znova o-pozoriti svet na položaj slovenske narodne manjšine v I-taliji in v Avstriji, kadarkoli se pojavi v javnosti laško-nem-ški spor. Žal sedanjim oblastnikom v Beogradu in Ljubljani za Slovence pod Avstrijo in I-talijo ni veliko.
Film Tarzan nalezljiv tudi za rusko mladino
WASHINGTON, D. C. — Profesorju Lejimsu z univerze Maryland je pripovedoval na neki mednarodni strokovni konferenci o socijalnih vprašanjih profesor iz Rusije, da je tudi na Ruskem imel film Tarzan zelo čuden vpliv na mladino.
Mnogi mali gledalci so se tako zaverovali v film, da so Tarzana skušali posnemati tudi v vsakdanjem življenju, doma v družini, v šoli, na sestankih in prireditvah itd. Policija je radi tega morala na pobudo šolskih oblasti prepovedati filmske predstave.
NEW YORK CITY BIL 4 IN POL URE BREZ ELEKTRIKE
Pet kvadratnih milj mestnega središča je bilo včeraj od petih popoldne štiri in pol ure brez električnega toka. Obstale so klimatske naprave, ko je termometer kazal 89, obstali vlaki v podzemni, obstala dvigala v nebotičnikih, ugasnile prometne luči.
NEW YORK, N. Y.. — Včerajšnji dan je bil eden naj-grenkejših, kar jih mesto pomni. Ko se je mesto potilo, saj je toplomer kazal ponekod 93 stopinj, je nenadno sredi mesta zmanjkalo električne sile. Prometne luči so ugasnile, dvigala v nebotičnikih obstala s svojim živim bremenom sredi nadstropij, vlaki podzemne obtičali sredi prog. Obstale so seveda tudi vse klimatske naprave. Brez električne sile so bile bolnišnice in gledališča na Broadwayu. Šele po štirih in pol urah se je posrečilo oskrbeti ves prostor zopet redno z električno silo. To je drugič v zgodovini mesta, da je sredi največje vročine nenadno ostal del mesta brez elektrike. Leta 1959 je povzročila prekinitev kablov vročina, tokrat pa je odpovedal del naprav v enem izmed glavnih transformatorjev.	|'.....
Times Square je bil nekaj ča- podzemni, so morali prenašati sa popolnoma temen, več kino- zaPrt* hudo vročino, ne da bi si
gledališč je bilo zaprtih, praVirnoSb sami pomagati.
Zastopnik Consolidated Edison je izjavil, da je prišlo do prekinitve zaradi odpovedi naprav na West 65th St. Prekinjen je bil dejansko samo izmenični tok, med tem ko je enosmerni ostal. Tako se je zgodilo, da so imela nekatera starejša poslopja, kjer še niso zamenjali zastarelih naprav in enosmerni tok z izmeničnim, luč in vso potrebno električno silo, med tem ko so bila druga poslopja v neposredni bližini brez nje.
tako nekatera gledališča na Broadwayu. Skupine popravljalnih moštev so se trudile na raznih mestih, da bi vzpostavile redno oskrbo z elektriko pred sončnim zahodom. Elektrike je zmanjkalo tri minute čez pet, vsi kraji sredi mesta pa so jo dobili znova šele okoli poldese-tih zvečer.
Predno je dobil predel znova električno silo in luč, so oblasti poslale tja posebne policijske straže in skupine civilne obrambe, da bi preprečile morebitne poskuse ropov, vlomov in drugih zločinov v prizadetem delu mesta. Policija je pozvala ljudi, naj ostanejo doma, osebe, ki so bile na poti v prizadeto področje pa, naj ne hodijo tja, če ni to skrajno nujno. Lastnike trgovin so pozvali, naj vzamejo iz razstavnih oken vse dragocenosti in drago blago.
Župan Wagner je bil v Wa-shingtonu na konferenci županov in je bil preko telefona v
Za dvojčke pri govedu
SASKATOON, Kan. _ Uni-|stalni zvezi z mestno Policij° in verza pokrajine Saskatchewan proučuje možnosti pospešitve živinoreje z iskanjem načina ploditve: krave naj bi imele v bodeče po dve teleta hkrati name-
upravo.
Ko je ob tri minute čez pet vse obstalo, se je mesto parilo v vročini 89 stopinj. Dejansko ni bilo nobene težje nesreče, le oni,
sto enega, kot je običaj v naravi, ki so obtičali v dvigalih in v
Naša politika o razoroževanju pred novimi razpotji
Morali so jesti s tal
Dominikanska policija pod novo vlado ni dosti boljša, kot je bila pod staro.
CLEVELAND, O. — Trenut- morandum, ki ga je Kennedy
no imamo samo eno konferenco, kjer se razgovarjamo s komunisti o razoroževanju. To je konferenca za kontrolo atomskih eksplozij. Delo na konferenci se
dobil na Dunaju, in ki v njem postavljajo komunisti ultimatum: ali sprejmite naše pogoje za preskušanje atomskega streliva ali pa naj se predmet prenese na novo konferenco za raz-
ne premakne z mrtve točke, kaj- orožitev. Naši administraciji se
ti Moskva je z njo že dosegla, kar je hotela: da namreč Amerika ne preskuša več nobenega atomskega streliva ne v zraku, ne na zemlji ne pod zemljo. V
ni zdelo potrebno, da bi s posebnim povdarkom podčrtala svoje že znano odklonilno stališče do komunističnega predloga.
Tako stališče pa nalaga naši administraciji, da sebi odgovori
tem pogledu jo veže samo last- na dve vprašanji: kdaj naj Runa obljuba, ne pa kak dogovor j som povemo, da je naše oblju-z Rusi.	be, da ne bomo prostovoljno
Sedaj bi Rusi radi jenjali s preskušali atomskega streliva, praznimi sejami na konferenci sedaj konec; kdaj naj začnemo
za kontrolo atomskih eksplozij in namen konference prenesli na konferenco o razorožitvi, ki naj se prične letošnje poletje. Nova konferenca bo zopet gotovo samo mlatila prazno slamo, toda Amerika bi bila v zadregi, ali naj še naprej opušča preskušanje atomskega streliva. Predsednik Kennedy je igro tovariša Hruščeva takoj spregledal in njegovo zamisel gladko odbil. Moskva je sedaj objavila me-
razgovore z NATO zavezniki o novem orožju, ki naj ga dobi NATO. Drugo vprašanje je močno povezano s prvim. Odgovor na obe pa bi moral biti dan do konca leta, kajti takrat bo NATO imela sejo, ki bo na njej odločila, v kateri smeri naj se razvija njena oborožitev.
Politično v a ž n e j e je prvo vprašanje: ali naj Rusom damo rok, ki v njem hočemo imeti njihov dokončen odgovor, ali so j gremo Franciji na roko s tem
pripravljeni pristati na kontrolo razorožitve brez vsakega veta v katerikoli obliki. Skrajna meja roka je dana že sama po sebi: konec tega leta, kajti takrat mora biti NATO na čistem, kaj naj napravi. Naš poslanik v Moskvi Thomson je že dobil nalog, naj Hruščeva opozori, da bo Amerika začela s preskušanjem atmoskega streliva, ako sedanja konferenca za kontrolo atomskih eksplozij ne doseže nobenega sporazuma. O-pozoril ga bo tudi, kakšne obveze imamo do naših NATO zaveznikov. Ako bo Hruščev ostal pri svojem stališču, potem moramo računati, da bo Kennedy še tekom poletja izjavil, da ima sedaj Amerika proste roke v preskušanju atomskega streliva vsaj pod zemljo.
Obenem bo moral začeti tudi pogajanja z NATO zavezniki o bodoči NATO oborožitvi. Dva predmeta bosta pri tem igrala glavno vlogo: ali naj NATO dobi na svojo razpolago rakete na srednje daljave z atomskimi glavami vred? Kako daleč naj
CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Predstavniki tujega časopisja in štirje poslaniki držav OAD so začeli preteklo soboto pregledovati razmere v Dominikanski republiki. Tako so se srečali v ječi s skupino 18 žensk in 22 moških, ki so jih prijeli samo zato, ker je kdo izmed njihovih družim osumljen sodelovanja pri zaroti proti pokojnemu diktatorju TrujiUu.
“Hrano so nam vrgli na tla in morali smo jesti kot psi. Recite jim, naj vas peljejo tja, kjer mučijo ljudi!” je dejal eden izmed jetnikov zasliševalni komisiji. Ko je spoznal med skupino nekega dominikanskega agenta, je začel ves trepetati in dejal glasno: “Zapišite, da z nami do-bio postopajo!”
Komisija hodi po deželi in preiskuje razmere, pri tem ne more dati onim, ki jih skuša zašli-j sati, da bi zvedela od njih resnico, nobenega jamstva, da ne bodo takoj po njenem odhodu v ječi ali celo oib zidu.
Oblast v Dominikanski republiki je trdno v rokah Tru j Ulove družine, ki ima v svoji oblasti vse ključne položaje tako v armadi, kot v policiji in državni upravi.
Iz Clevelanda in okolice
Za stalno—
Iz Odrancev pri Črensovi v Sloveniji je prišla za stalno k svojemu svaku Jožefu Mertiku na 1153 E. 63 St. ga. Terezija Mertik. Vse za pot ji je uredila pot. pis. A. Kollander. — Dobrodošla med nami!
Ne pozabite na davke—
Okrajni blagajnik Frank M. Brennan opozarja lastnike nepremičnin, da je zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine 20. junij. Priporoča plačilo preko pošte, urad sam pa je odprt v delavnikih od 8:30 dop. do 4:30 pop., v soboto pa od 8:30 dop. do opoldne.
Žalostna vest—
Pretekli ponedeljek je umrla v Londonu v Ontario ga. Julija Bitenc, mati Helene, por. Jeglič, v Berea, Ohio.
V bolnišnici—
Joseph Scinkovec s 301 Wil-lowick je v Euclid Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Rokoborba—
Jutri zvečer ob 8:30 bodo v Areni nastopili zopet znani poklicni rokoborci: Bearcat Wright proti Satu Keomuka, Billy Lyons in Fritz von Erich pa proti bratoma Tolos. Pomerila se bo še cela vrsta drugih znanih atletov.
Preselili so se—
( Mr. & Mrs. Joseph Starc ter sin Joseph Jr., lastniki Stare’s Park View Florists, so se preselili v lasten dom na 1164 Norwood Rd.
Pogreb—
Pogreb pok. Johna Miklavčiča, rojenega v Krki na Dolenjskem, člana Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ in SiNPJ št. 158 bo v petek ob osmih zj. iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
------o------
da ji damo podatke o naših a-tomskih bombah in o našem drugem atmoskem strelivu kakor tudi podatke o naših raketah raznih vrst. General De Gaulle zaenkrat nima druge želje kot, da mu da Amerika toliko podatkov, kolikor jih je dobila Anglija. Pri nas mislijo, da bi administracija lahko ustregla tej francoski želji, kajti s tem ne bi bile naše tajnosti v oboroževanju nič prizadete. Angleški špijon George Blake je Rusom že izdal vse podatke, kar jih ima Anglija o naših raketah, o instrumentih, ki jih vodijo, in
o atomskih glavah^ Na drugi	potres	y	Iranu
strani so pa tudi Kusi sami napredovali v preiskavi, kaj vse je TEHERAN, Iran. V pone-potrebno, da rakete “ubogajo” 1deljek Je doživela vas Dehkou navodila, ki jih dobijo tekom ^en na j'uSu dežele močan po-poleta	'	tresni sunek, ki je zahteval 50
Drama s konferencami o ra-|ziv^en'j in veliko materialno zorožitvi se torej bliža svojemu ^°d0-
Zgovornost
Neki britansiki specialist za pljučne bolezni je ugotvoil po večletnih raziskavah, da klepetulje in sploh zgovorni ljudje živijo dlje kot molčeči.
Pisec sestavka o tem v nekem angleškem listu je ob zaključku članka malce zlobno vprašal: 'Ali je zato na svetu več vdov kot vdovcev?”
vrhuncu. O posledicah se nam ni treba goljufati: nov val oborožitve, nove vrste orožja in seveda novi stroški za narodno o-brambo. Ali bomo s tem prišli bližje novi svetovni vojni, kdo ve?
Pred sodiščem
“Obtoženec, ali priznate svoje dejanje?”
“Ne, gospod sodnik. Iz govora gospoda zagovornika sem spoznal, da sem nedolžen.”
Zadnje vesti
ŽENEVA, Sv. — Sovjetski zim. minister A. Gromiko je včeraj obdolžil ZDA zavlačevanja dela konference za nevtralizacijo Laosa. Vesti iz Laosa govore o novi kršitvi premirja od strani upornikov.
WASHINGTON, D C. — FBI je prijela I r v i n a Ghambersa Scarbecka, drugega tajnika poslaništva ZDA v Varšavi, ki se je vrnil sem pred enim tednom, zaradi vohunstva v korist Poljske.
SANTIAGO, Čile. — Levičarji so priredili demonstracije in razbili okna na poslopju informativnega urada ZDA v protest proti obisku Adlaia Stevensona kot posebnega zastopnika predsednika ZDA.
ENVIAN, Fr. — Francozi so zaradi zastoja razgovorov s predstavniki alžirskih upornikov te prekinili za 10 do 14 dni, da dobita obe strani časa za premislek.
Ameriška Domovin/i
t tu <-!mi— 11 o Vi I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jiily
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
Irak bi postal radi tega nemiren, Jordan bi se zagugal, Libanon bi postal nervozen. Ako bi Hruščev imel še malo sreče v Iranu, bi mu ne bilo pretežko ustvariti nov, trdnejši most preko arabskega sveta v Afriko.
Svobodni svet ne sme torej zanemariti komunistične politike v arabskem svetu. Čisto lahko je mogoče, da se tam pripravlja nova mednarodna kriza, ki se ne bo samo vrtila okoli vprašanja, kdo naj gradi in financira egiptovski jez na Nilu v Assuanu, ampak okoli vprašanja, ali na Hruščev res dobi priliko, da ustvari trden most v Afriko preko arabskih držav.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
		Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
	►»83	No. 116	Wed., June 14, 1961
Hruščev po sestanku s Kennedyem
Hruščev je najbrže dosegel s sestankom s Kennedyem, kar je hotel doseči. Otipal je Kennedyevo žilico in videl, da je sicer mlad, toda prebrisan politik, ki se ne ustraši debat in zabija klin s klinom. Zvedel je tudi, da se glede berlinskega vprašanja ne sme šaliti s svobodnim zapadom, sicer nastane lahko nevarnost za novo svetovno vojno. Lahko je tudi ugotovil, da Zapad ni v nobenem drugem vprašanju tako odločen nasprotnik, dasiravno neče nikjer delati kon-censij komunizmu. Zato je lahko mirne duše grozil z berlinsko krizo. Se mu ne more ničesar zgoditi. Ako bi res začel kako akcijo, bi jo preko svojega nemškega komunista Ulrich ta. Ako bi šel predaleč, bi brezobzirno žrtvoval nemškega komunista in zadržal akcijo.
Akoravno sta Hruščev in Kennedy menda govorila precej brezobzirno, nista izzivala drug drugega. Kennedy ni mogel dognati, kaj pravzaprav Hruščev namerava napraviti v bližnji bodočnosti na polju mednarodne politike. Da bi namenoma izzval novo svetovno vojno, v to ne verjame skoraj nihče. Zakaj torej tako napihuje berlinsko vprašanje, zakaj je tako nepopustljiv v Laosu, glede kontrole atomskih eksplozij itd.?
Precej političnih opazovalcev misli, da Hruščev sedaj ve, da se mu od strani Kennedyeve administracije ni treba bati nobenih presenečenj. Za Kennedyevo administracijo je kočljivo samo vprašanje Berlina, tam Moskva ne more računati na popustljivost, povsod drugod pa Amerika ni tako nevarna, zato jo lahko brez skrbi izziva, kot se to sedaj vidi v zadevi nevtralnosti države Laos. Hruščev ima torej kot voditelj svetovnega komunizma dosti prilike, da se udejstvuje kot organizator podtalnih rovarjenj, saj ga bo Amerika radi tega samo kritizirala, drugače pa ostala pri miru . Na dolgi črti od Tokija preko Saigona, Teherana,
Ankare do Berlina je veliko število mest, kjer bi se komunizmu podtalno delo zelo splačalo.
Mnogi mislijo, da je za Moskvo danes najvažnejše, da skuša na nek nov način prodreti v Afriko. Interesantna bi bila seveda tudi južna in vzhodna Azija, toda tam bi Hru-ščeva gledal tovariš Mao, ki mu že itak le redko privošči dobro besedo. Danes se na primer Moskva zelo žene za Laos, toda časopisje rdeče Kitajske ji radi tega ni posebno hvaležno, še manj po hvali Severni Vietnam, ki Moskvi pomaga s tako vnemo, da pride Laos za bambusovo zaveso-Odkod to, da Peiping ne kriči od veselja? Hruščev torej misli, da se ni treba preveč gnati za jugo-vzhodno Azijo, to je pokazal tudi te dni, ko je gostil indonezijskega predsednika Sukarna. Padlo je dosti lepih besedi, toda nobenih groženj kapitalističnemu svetu.
V Peipingu seveda tudi škilijo v Afriko, ker je na afriški vzhodni obali dosti kitajskih priseljencev, Rusov pa nobenih, toda kitajski komunisti niso ne vojaško ne gospodarsko dosti močni, da bi mogli igrati v Afriki pomembnejšo vlogo. Moskva bi jo tudi rada in je celo upala, da bijo lahko. Skušnja z akcijo v Kongu ji je pa povedala, da v Afriki s samim podtalnim rovarjenjem, zasilnimi podporami ter dobavami zastarelega orožja ni mogoče opraviti veliko. Kar je pa glavno, Moskvi manjka zanesljive suhe poti v Afriko, to je spodkopalo njene načrte v Kongu. Pot v Kongo je namreč peljala preko Egipta in Sudana, pokazala se je kot nezanesljiva. Sudan ni imel nobenega veselja, da služi kot tranzitna zemlja za rusko orožje na poti v Kongo.
Egiptovski Naser je pokazal čisto druge rožičke. Ker v arabskem svetu ne more več računati na hitre politične uspehe, jih je hotel doseči v Afriki. Pri tem se ni nič oziral na ruske interese, dasiravno ga je Moskva široko podprla z darili in krediti. Hruščev mu je to zelo zameril in ga na pol javno napadel. Naser se zato ni zmenil, kajti njegova častihlepnost ga žene, da bi postal vsaj afriški voditelj, ako že ne more biti voditelj arabskega sveta.
Ni torej izključeno, da ima Moskva sedaj v načrtu, da spravi Naserja na kolena, ako ne bo ubogal, pa tudi ob glavo. Egiptovski komunisti niso bili nikoli pravi Naserjevi prijatelji. Naser jim tudi ni nikoli zaupal in jih rajše poza-prl, precej pa tudi dal obsoditi. V Egiptu ni nobena tajnost, da med Naserjem in podtalno komunistično organizacijo vlada stalno velika napetost in imajo egiptovski komunisti nalog, da preko nemirov ali kako drugače spravijo Naserja z oblasti. To je pa velika akcija, ki bi bil na njej zainteresiran ves svet. Da svet ne bi na to mislil, je treba akcijo zamegliti, kot se je zgodilo 1. 1955. Takrat se j? Hruščev prvikrat sestal z Eisenhowerjem in takrat se je rodil “ženevski spravni duh.” V resnici je Hruščev takrat že imel načrt, kako naj Naserja spravi v spor z zapadnimi državami in ga približa Moskvi, kar se mu je tudi posrečilo.
Grmenje nad Berlinom in bliskanje okoli Laosa vtegne tudi sedaj služiti kot zavesa za pripravo dogodkov v arabskem svetu. Ako bi padel Naser, bi se vznemiril ves ^ P« belokranjsko pogledal in arabski svet. Sirija bi hotela nazaj svojo samostojnost,'nadaljieival:
BESEDA IZ NARODA
“Veš Tone, le Bogu se imam zahvaliti, da mi je dal tako modro glavo. Če bi imel tu gori samo slamo( pri tem se je potrkal s prstom po glavi) bi mi bila trda pela. Veš, možje postave so včasih sitni i-n hudi z automo. bilisti, če ti malo hitreje potegnejo po cestah, kakor pa jim možje postave dovoljujejo. Razne razloge in vzroke, zakaj mora voznik auta včasih malo bolj pritisniti! ali stopiti na gasolin, ti tiči prav nič ne upoštevajo. Sklicujejo se samo na tiste “paragrafe,” ki take reči prepovedujejo. To, če se komu kam mudi, ali če kdo se malo pozabava s tem, da stopi malo bolj trdo na gasolin, vse to ne šteje pri njih nič in če se s tem izgovarjaš, je vse to samo ‘'bob ob steno.” Poslušajo te nič. Najprvo potegnejo iz hlačnega žepa knjižico, svinčnik imajo pa nekje za kapo zataknjen. Potem se pa začne “spovedovanje”: kako ti je ime, od kje si doma, kje imaš vozno dovoljenje, prepišejo vse številke z dovoljenja in tebe popišejo tako, da ne moreš nikamor uiti pravici na tem svetu. Ko popišejo vse tvoje grehe v takem slučaju, ti postaja v glavi in pri srcu nekam čudno in se vprašuješ, kake nagrade ali pa kazni boš deležen za tvojo dirko z au-tom. Ko ga vprašaš, kako bo s to rečjo in kaj imaš pričakovati glede tega, skomignejo z ramami in izjavijo: To reč pa moramo prepustiti “širokogrudnim sodnikom,” to spada v njih področja. Tako te prepustijo na milost in nemilost “krvavim rihtam”.” “Kaj tako “ronajo” ta “business”?” — sem vprašal Nicka.
“Prav tako, včasih pa še bolj po svojih glavah tisti, ki imajo s takimi slučaji opravka,” je nekam trdo odgovoril Nick.
“Kaj pa, ali ni nobenega priziva in ugovora v takih slučajih, proti takim razsodbam?”
“Misliš pravice do priziva in ugovore proti takim razsodbam?” — me Nick z nekim začudenjem vpraša.
“Da, prav to mislim!”
“Hm,” je zmrmral Nick, — “priziv je dovoljen — toda, komu se tak priziv splača?”
“To jaz ne vem, zato vprašam,” — odgovorim jaz.
Nick, ki je menda že imel v preteklostih take slučaje in preizkušnje, mi je dal na to sledeče pc jasnilo:
“Pri vsakem takem slučaju je trcba izračunati, katera pot je cenejša za tvoj žep pri reševanju takih slučajev, to je, ali se poslužiti pravice ter vložiti priziv in ugovor ter se pomeriti v dvoboju s pravnimi oblastmi, ali pa sprejeti razsodbo ter “plahti in šutiti,” kakor pravijo Hrvati v takih slučajih. Kar je cenejše, to šteje!”
“Ja, kako pa to misliš?” — vprašam.
Zdaj mi je Nick bolj natančno vse to pojasnil, kako je s takimi slučaji in kaj slučajih.
“Vis Tone, če hočeš vložiti priziv in ugovor, moraš istega prav sestaviti, navesti moraš priče, ki naj podpro tvoj ugovor. Sestaviti priziva pa vsak navaden človek ne zna in ne ve kako. Zato se mora Obrnila po tozadevno poslugo na kakega odvetnika. Ameriški odvetniki pa samo od kakega “troštanja” ne živijo, ampak znajo salamen-.'!ko dobro “rajtati” za vsako poslugo, pa če že kaj pomaga ali ne. Odvetniku v takem slučaju,
Joliet, Illinois. — Bilo je kmalu po tistem hudem viharju koncem aprila, ko sem na vrtu z vilami obračal zemljo za solatne grade. Ko že omenjam vihar, naj omenim, da je po okolici napravil ogromno škodo. Mnogim farmarjem in drugim je poškodoval poslopja in materialna škoda je bila visoka. V okoliških mestih in vaseh so bili pori ek c d hudo prizadeti. V okolici Witfingtoina, vse gori do Jolieta in še bolj severno je vihar močno razsajal. Ne daleč od nas se je v viharju vsula toča in ne drobna, ampak debela kakor srednje debele češplje. Ponekod se jo je vsulo, da so jo morali z lopatami odstranjevati s hodnikov in izpred vrat. Mnogi starejši prebivalci so izjavljali, da kaj takega še ne pomnijo. Pa je menda že tako, da vsaka stvar in vsak človek ima svoj “first time.”
Ko govorim o “first timu,” naj povem, kako je zašel in padel v neprijetno “kašo” takega “first tima,” moj ožji rojak in znanec Nick, gori s Center St. Nick je pogumen sin naše Belokrajine. Ima vse vrste lastnosti in “vrline”! Rad je vesel, rad pije dobro kapljico (in kdo jo pa ne — za božjo voljo?) /potem je pa poln modrosti, zgovoren tudi, da mu zlepa besed ne zmanjka. V takem razpoloženju je pred nedolgim vozil svoj auto iz Aurore proti Jolietu. Auto mu je bil udano poslušen. Kadar koli je Nick malo bolj močno pritisnil na. tisti “pedal,” ki vbrizgava gasolin v motor, je motor v autu zabrnel bolj glasno in vozil hitreje. Nick je pritiskal, auto pa glasno brnel in dirjal bolj in bolj hitro. Nick ni pazil na merilo hitrosti, menil je, menda, kdo pa pazi name! Prometa ni bilo dosti na cesti, vse prazno, lahko malo hitreje poženem te ga mojega “automatičnega ši meljna,” si je mislil Nick. In kolj in bolj je pritiskal an gasolin, auto pa brnel in vozil še vse bolj hitro, kakor pa nekoč kočija sv. Elija, ko se je ta v njegovem času peljal v nebesa. Glasno brnenje auta je dvignilo pozornost nekega cestnega prometnega policista in ta jo je izza nekega vogala gori pri Plainfieldu “ucvrl” z motornim (kolesom za našim pogumnim Nickom in ena, dve — tri, kmalu sta bila skupaj. Sirena na policijskem motornem kolesu je zapela in policist je Nicku pomahal z roko, da naj potegne na stran in ustavi, da se bosta “malo pomenila,” kaj za en zlomek poriva Nickov auto tako hitro naprej po cesti številka 30.
Nick mi je sam povedal o vsem tem to-le:
Veš Tone, ko me je mož postave dohitel in ko je zažvižgala : :reina, sem takoj vedel, da zdaj bo pa hudir. Po glavi so mi začele švigati rešilne misli, nam-i eč, kako se bi izmotal in izreza) iz kaše,” ki sem si jo seveda sam skufial.”
Pii tem me je Nick diplomat-
če ga le obgovoriš in mu rečeš dobro jutro ali pa dober dan, ti že samo za to računa kak dese-tak. Pa to je še le začetek. Potem je treba iti k obravnavam, povabiti priče. Vse je treba plačati, ker v Ameriki nihče za “boglonaj” nič ne naredi. Ko je vseh komedij konec, navadno malo kedaj tako tožbo dobiš. Sodnik potrdi prvo razsodbo in amen. Ti pa moraš v takem slučaju plačati odvetnikovo po-sLugo, ki je kaj nizka, če stane samo $50. Zraven še kazen, morda še nekaj pričam in kar na lepem si ob stotak, ali pa še čez. Prva razsodba pa je bila morda $10. morda $20. aid $25. Ali ni bolje, da bi kar sprejel prvo razsodbo, plačal, sodnika pa policista pa lepo zahvalil: “Hvala gospodje, ki smo se videli . . Sam pri sebi v smislih na tiho bi jih pa lahko okregal, kolikor in kakor že bi se ti zljubilo, seveda taiko, da bi te ne slišali . .
“Vidiš Tome, človek mora vedno računati, kaj je boljše in cenejše. Za male prestopke, kakor, če slučajno smukneš kje sko. zi “rdečo luč,” ali če se zmotiš, kjer na križišču stoji napis “Stop,” kot bi v kalki zamišljeno, stl mislil, da to pomeni naprej, (po kranjisko seveda), da je prosto, da lahko stopiš (in ne da se ustaviš) in če ni hujšega, je bolje kar razsodbo sprejeti, plačati, se zahvaliti Bogu, da ni kaj hujšega — vse drugo pa pozabiti in voziti po pameti lepo naprej, tako kakor se “sika” in je “gmah”.”
Tako vidite, me je Nick o vsem tem poučil in po njegovem po-jasnilu o tem se vzkliknil: Saj Nick ni tako priproist in nepoučen človek. Glejte, za vsak slučaj ima pojasnilo in primerno rešitev! In tako je pri Nicku tudi res.
Po vseh zgorajšnih pojasnilih in razlagah me je pa le še zanimalo, kako je izšel Nick iz slu-slučaja na cesti štev. 30. ko ga je policist ustavil, kakor je v začetku tega dopisa omenjeno. Pobaral sem ga:
“No Niclk, kako si se pa v tem zadnjem slučaju izmotal iz sitnosti?”
“Well, lepo spokorno sem zapeljal auto na stran ceste in ustavil. Policist pa je zapeljal svoje motorno kolo pred moj auto, se razsedlal, stopil h meni in me pobaral:
“No, kje pa gori stric, da se vam tako mudi?”
‘“Jaz sem pa privzdignil klobuk in se začel praskati po glavi,” je dejal Nick. “Napravil sem. začuden resen obraz, pogledal proseče policista in mu rekel: Kaj sem prehitro vozil? Mislil sem, da nisem vozil preko 35 milj na uro.”
“Policist me je pogledal izpod kape: Kaj, ne preko 35 milj? Mister you were speeding over 55 miles!”
“Pa menda ja ne!” je odvrnil Nick.
“Tu je listek, ki ga je registriralo merilo hitrosti mojega motornega kolesa,” je dejal policist in mi ga pomolil pod nos.
Zdaj sem vedel, da sem v “kaši,” je dejal Nick.
Kaj je policist napravil potom?
“Z njim sem moral pred mirovnega sodpilka in ta me je privil z globo $20.00. Jaz sem se sicer izgovarjal, da je to- še le “prvič” od kar vozim po cestah in potih matere Zemlje auto — “Your honor, this is my first
VESTI
Domžale so mesto!
V Združenih državah živi precej nekdanjih Domžalčanov, posebno v New Yorku in okolici. Te bo brez dvoma zanimalo, kaj je nedavno zapisal o razmerah v Domžalah neki starokrajski list. Takole je opisal domžalsko mesto:
Hudo se moti, kdor misli, da so Domžale zaradi številnih psov in mačk ter razmaknjenih hiš z njivami med njimi navadna vas. Ne, Domžale so mesto z močno razvito industrijo in avtomobilizmom. Kar se mačk tiče, se derejo samo ob ženitvi; psi tulijo sicer brez prestanka, vendar s popolnoma mestnimi glasovi; hiše so pa zato razmaknjene, da morejo meščani z avtomobili, pufom in standardom
zelo nataknjen, ko je mislil na $20. ki jih je moral odšteti gori v Plainfieldu za prav kar opisani njegov “first time.”
Upam, da do časa ko bo prijatelj Nick bral to poročilo o njegovem “first timu,” da se bo že potolažil in umiril. Čitateljem te afere pa iskrene pozdrave in drugič jim bova z Nickom “skuhala” pa kaj drugega.
Tone s hriba.
Romanje v Lemont
Cleveland, O. — Kot vsako le. to, nas tudi letos vabi Marija na romanje v Lemont, na ameriške Brezje, k Mariji Pomagaj. Ne moremo pohiteti na naše Brezje, zato si je Marija izbrala Lemont, kjer jo zamoremo poprositi po-trebnih milosti in položiti na Njen oltar naše prošnje.
Vsakemu romarju bo dana lepa prilika, da pomoli na grobu našega ljulbijenega pok. nadpa-stirja škofa dr. Gregorija Rožmana, ki počiva na mirnem le-montskem pokopališču.
Iz Clevelanda se odpeljemo z autobusom v soboto, 1. julija, ob 5. uri zjutraj, izpred Baragovega Doma na 6304 St. Clair Ave., ter pridemo v Lemont opoldne. Vožnja v Lemont in nazaj stane $14.00. S prijavo je treba plačati voznino, ker samo tiste smatramo za prijavljene, ki so plačali voznino. Bus moramo plačati v naprej.
Ker je čas omejen, prosimo, da pohitete s prijavo. Odhod iz Lemonta bo v nedeljo, 2. julija, po končani pobožnosti ob 5. uri popoldan, talko, da pridemo še pravočasno v Cleveland tudi za dotične, ki grej o v ponedeljek na delo. Po zatrdilu p. Odila Hajnška, je za duhovne in telesne potrebe, obilno poskrbljeno.
Prijave sprejemata Jakob Resnik, 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Oblo, VU 3-1696 in Anton Jeglič, 1057 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio HE 1-3084.
Pohitite s prijavo in ne odlašajte, ampak takoj se prijavite, na lenega gornjih naslovov.
Jakob Resnik, Anton Jeglič. -------o------
time — that I did anything like je boljše v lakih j that . .
In kaj je dejal sodnik:
“My dear man, there is always “the first time” —- pay and go. . .” “In ti kaj si naredil?” — vprašam Nicka.
“Kaj sem naredil, plačal sem '— ampak sam pri sebi ti pa povem, da sem molil take kozje m . • ., kakoršnih policist in sodnik še nista slišala!”
Vidite tak je bil ta Nickov “first time” — če je bil res ‘ first”, glede tega se pa nisem upal vrtati s kakimi vprašanji vanj, ker zgledalo je, da je bil
Cievelanidič O. — Ste se že odločili, kam greste v nedeljo? Gotovo želite vem, v naravo, da se naužijete svežega zraka — torej pridite na Lilij in piknik na prijazno farmo Sv. Jožefa na White Rd. Tam_ boste našli znance in prijatelje v veselem razpoloženju.
Kuharice in točaji vam postrežejo na migljaj. Kdo -skrbi za srbeče pete — itak veste — Marjan Tonkli. Balin-carji in pevci pridemo na svoj račun. Za naše mlajše pa so pripravljeni balončki. Torej za vsakega nekaj!
V imenu članic in članov Lilije vam kličem na svidenje v nedeljo 18. t. m., na Lilijinem pikniku.
Anclj ev Francelj.
do njih, ker imajo vhode z dvorišča. Njive mesta prav nič ne kaze, temveč so zeleni in rjavi vložki namesto zelenega pasu, ki ga imajo Ljubljančani. In če imajo Ljubljančani živalski vrt, zakaj bi potem nam kdo očital konje, krave in prašiče?! Da kure ne sodijo v mesto? Prosim vas, v Ljubljani imajo celo golobe, ki “štempljajo” mesto od vrha do tal, medtem ko naše kure ostajajo pri tleh in markirajo samo mestno vznožje! Da pa so to zares mestne kure, potrjuje cena jajcem, ki je natanko taka kot v Ljubljani! Nekdo se je zadnjič spotaknil ob race, ki da so tipični kmečki artikel. Ne tako, tovariš! V Ljubljani imajo celo dva laboda, pa nista nikomur na poti, čeprav labodi niti užitni niso, medtem ko se pri nas ne zgodi redko, da kaka račka po številnih kanalih Bistrice priplava na tujo mizo ...
Industrija je pri nas tako razvita in tovarne zjutraj tako zavijajo, da so budilke postale peto kolo pri hiši. In še to: naših tovarn ni treba iskati! Kdor ima količkaj nosu v glavi, zavoha kemično tovarno, tovarno usnja in tovarno likerjev že v Trzinu. Da so Domžale mesto, dokazuje tudi en sam kino na stare filme. Poleg tega imamo eno “samopostrežnico” in eno hudo moderno kavarno. Pa še ambulanto s čakalnico na hodniku, česar nimajo niti velika mesta. Idealno lego ima naše novo kopališče, ki je poleti natrpano, pozimi se pa meščani kar doma u-mivajo. Prašiče koljemo pri nas pozimi, zato so hiše za praznike dobro založene z mesom in žlahto.
Tudi šport je pri nas čisto po mestno razvit in je med mladino vse polno rekorderjev v razbijanju šip in hišnih številk, medtem ko imajo dijaki od športa najraje karte. V Domžale je moč priti z vsemi prometnimi sredstvi od vlaka do bicikla, pešcev pa pri nas ni, zato tudi pločnikov ni. Imamo kar troje vlakov: najlepši je motorni, a je zato najkrajši: manj lep je navadni, a zato daljši; najgrši in najdaljši pa je živinski za ljudi, zato pa vozi samo ob večjih praznikih. Vsi vlaki imajo natanko toliko sedežev, da lahko vsa mladina sedi, odrasli pa stoje uživajo razgled z besno drvečih vlakov.
Potem je tu še prelepa okolica s planinami v ozadju, ki nam jih ne more nihče vzeti in s° tako rekoč mestna last, kar se pogledov nanje tiče. In ob vsem tem se bo še vedno našel kdo, ki bo trdil, da Domžale niso mesto!...
,i<
Pa nikar! ne mislite, dragi domžalski rojaki, da je tole objavljeno iz kake hudobije, čeprav zbira “Vesti iz Slovenije ’ — jarški pibeč!
Groharjeva soba
V rojstni hiši slikarja Ivan3 Groharja v Stariči na Gorenjskem so uredili sobo z njegovi' mi mladostnimi deli. Tako imamo sedaj v Sloveniji poleg Cankarjeve sobe na Vrhniki in na Rožniku ter Župančičeve v Vinici v Beli krajini še Groharjevo sobo.
Mozaik z lovskimi prizori
Blizu kartaginske bazilike severno od Tunisa so našli arheologi sorazmenio dobro ohranjen mozaik, ki je verjetno iz rinV skih časov. Dolg: je 112, širok P3 75 cm in je doslej na j več ji, ^ so jih izkopali na tistem P° ročju. Na mozaiku je vrsta l°v skih prizorov. Ljudje lovijo lev3 in druge zveri, nekaj prizo^ pa prikazuje lov na zajce čaplje z mrežami.
JOSIP STARE:
m
Lisjakova hči
Tudi trgovec iz Ljubljane se je smejal, ali zdajci je umolknil in ostrmel. Njegove oči so se ujele na odru s tistimi črnimi, ki so ga popoldne pogledale iz podstrešja nizke hiše.
“To je torej tista nesrečna mati! Kako je morala biti lepa, dokler je ni trla nadloga!” Tako si je mislil in je še bolj upiral oči vanjo. Gledal jo je in gledal, in kakor bi se mu šele sedaj oči odprle, zdelo se mu je, da je pred mnogo leti to žensko nekje videl. Naposled se je vendarle domislil in skoro da ni vzkliknil na glas:
“To je Lisjakova hči!”
Sedaj ga je še bolj zanimala in se mu smilila v dno srca. Slabo je igrala zadnjo popolnoma neznatno vlogo. Toda saj ni mogla igrati ničesar posebnega, če bi bila tudi imela, kaj daru za umetnost; glas ji je bil hripav, obleka pa takšna, da je za silo mogla predstavljati kako strežnico. Kmalu je ljubljanski trgovec med moškimi spoznal nekdaj tolikanj slavljenega častnika Ah-nenfelsa. Tudi on je po vsi svoji opravi kazal velikega siromaka; igral je posiljeno, toda imel je dober glas in potrebovali so ga za pevca. Po dovršeni predstavi so se ljudje iz gledališke dvorane vsuli v spodnje prostore v pivovarno in bila je tolika gneča, da bi Ljubljančan malone ne dobil prostora. V tem stopil predenj visok, suh človek z belim prtom čez roko in ga vpraša:
“česa želite, gospod?”
Ljubljančan ga bisto pogleda in naroči kozarec piva.
Ali brž ko točaj odteče, vpraša soseda;
“Oprostite, ali ta človek ni igralec?”
“Seveda je,” odgovori mu gospod, “velik ubožec je, ima mnogo otrok, a plačo kaj majhno, in še to mu ostaja ravnatelj navadno dolžan. Da bi otroci ne pomrli od lakote, pomaga oče tukaj kot točaj, ka-. dar utegne.”
“Kako mu je pa ime?” vpraša Ljubljančan zopet.
“Na gledaliških oglasih se zove Ahnenfels; ne vem, ali je to njega pravo ime ali je izmišljeno.”
Ljubljanski trgovec je sedaj vedel, česar je želel. Živo se je spominjal, kako je isti Ahnenfels v mladi prevzetnosti nekdaj begal vse ljubljansko ženstvo ter onesrečil dobrega njegovega prijatelja, poštenega Mraka.
XVII.
Minilo je leto in še nekaj mesecev po tem dogodku, ko je v Oseku več gospodov skupaj praznovalo god enega svojih tovarišev. Bili so uradniki in profesorji, med njimi pa je bilo tudi nekoliko Slovencev, katerih je takrat mnogo služilo po cesarskih uradih in šolah na Hrvaškem. Sladko staro vince jih je razgrelo; bili so nenavadno veseli in so obili obed naposled še zalili s šampanjcem. Nato je vsa družba vstala in šla na izpre-hod, zakaj bilo je že konec zime in solnce je stalo še precej visoko na nebu. Napotili so se po drevoredu, ki veže trdnjavo z gorenjim gradom.
Dva Slovenca sta se pomenkovala posebno živahno in sta nekoliko zaostala. Prišedši pred mestna vrata, zapazita berača, ki je čepel v cestnem prahu, da se je moral človeku kar smiliti. Noge in roke so se mu docela skrčile od hudega trganja po kosteh, da ni mo-8'el hoditi pokoncu in Se je le
dolge in zmršene, brada pa mu že davno ni bila obrita. Po telesu ga je bila zgolj kost in koža. Na nogah je imel obuj-ke in že raztrgane opanke; gorenje telo mu je le slabo pokrival raztrgan jopič od, modrega sukna in kazal je razgaljene prsi, ogorele od solnca in prahu. V naročju je imel širok klobuk po slavonski šegi in je vanj nabiral mile darove, ki so mu jih mimogrede metali usmiljeni ljudje.
Zopet je siromak proseč povzdignil roke, ko sta pred mestnimi vrati obstala slovenska prijatelja. Berač se jima je ,smilil in prvi je takoj segel v žep in mu vrgel nekoliko drobiža; drugi pa je tudi že odpiral mošnjo, ali ker je bil nekoliko vinjen in dobre volje, ogovoril je berača trdo slovenski:
“če znate slovenski, pa vam dam dva groša.”
“O, znam, gospod, znam,” odgovori berač in milo pogleda neznanega rojaka. Ta ostrmi in ga radovedno vpraša:
“Odkod pa ste?”
“Lovro Mrak sem iz Ljubljane, s Starega trga.”
Slovenca sta obilo obdarovala siromaka in šla dalje. V živahnem pogovoru nista zapazila, kako se je njima ognila ženska, slabo gosposki oblečena, in kako je obstala, kakor če bi se je bil kdo dotaknil s čarobno paličico. Ču-a je samo ime “Lovro Mrak” in ni mogla ne nazaj, noge P& so se ji šibile, da je mislila, sedaj in sedaj Se zgrudi na tla. Vse sile je napela, da je stopila do bližnjega drevesa in se naslonila nanj.
Ali vam je slabo?” vpraša jo sočutno gospod, ki je takoj za njo stopal proti mestu.
Nič hudega ni,” odgovori mu ženska, “večkrat se mi nekoliko zavrti v glavi, ali hitro je zopet dobro.”
Gospod gre dalje, ženska pa izza drevesa od daleč opazuje berača, čegar ime jo je tako presunilo. Toda zmajala je z glavo, kakor bi ne bil tisti, ki ga je iskala. Že je mislila stopiti bliže in ga kaj vprašati; ali znova obstane in strmi. Berač se je tresel po vsem telesu in škripal z zobmi, da je sam pogled nanj rahločutnemu človeku paral srce. V tem pride mestni stražar in se zadere na siromaka, ki je v strašnih bolečinah bolj ležal nego čepel v prahu. Toda berač mu ne odgovori, nego se le trese in škriplje z zobmi. Stražar čaka in zopet vpraša, ali zastonj, odgovora le ne dobi.
“Saj vidite, da siromaka mrzlica trese,” oglasi se mimogrede dobrodušen kmet, “poskusite, da ga spravite v bolnico.”
Stražarju se omeči srce in oba zlepa nagovarjata berača, naj gre ž njim. Berač ume-je, da sta mu dobra, pa’sg poskuša po vseh štirih plaziti naprej, toda preslab je. Zato ga primeta vsak z ene strani pod pazduho in ga nekoliko neseta, nekoliko vlečeta ter tako počasi spravita dalje.
Ženska ob drevesu je gledala te muke, pa ni berača več izpustila iz oči. Od daleč je stopala počasi za njim, da bi videla, kam ga vedeta stražar in ktnet, in tako je prišla do mestne bolnice. Tu jih je pustila in se nekoliko izpre-hajala po ulicah, dokler je mislila, da so berača že položili v posteljo. Tedaj se je vrnila proti bolnici in dasi se je ohrabrila in vse preudarila, ko se je bližala durim, zopet ji je utripalo srce in zopet so
Nenavadne betonske "pole'' pod zemljo
še pred koncem stoletja bo moralo človeštvo vsak dan spraviti na varno približno tono smrtnonevarnilh radioaktivnih “smeti.”	1
V dveh desetletjih, odkar je človek spoznal, kakšna nadloga so radioaktivni odpadki, ki nastajajo pri izkoriščanju jedrske energije, je stalo skladiščenje teh “živih atomov'1 v varnih podzemnih bunkerjih že precej več kakor piramide vseh egiptovskih faraonov. Samo v Han-fordu v državi Wasihlingiton je v železobetonskih podzemnih grobnicah, ki so doslej veljale nad 1601 milijonov dolarjev, shranjeno nad 250 milijonov litrov radioaktivnih tekočin. To je pa le eno izmed mnogih “a-tomskih pokopališč”. Sodijo, da bodo atomski reaktorji, ki jih bodo zgradili v naslednjih 40 letih, proti koncu stoletja dajali dnevno okoli tono radioaktivnih odpadkov.
Ni čudno, da so znanstveniki zaskrbljeni, in razumljivo je tudi, da preprosti ljudje — vzne-
tudi način, po katerem bi črpali tekoče radioaktivne snovi v o-puščena naftna polja. Hidravlika naftnih ležišč ni nikjer docela proučena. Zamislimo si, kakšne bi bile posledice izbruha radioaktivnega gej žira! Mimo tega bi utegnila radioaktivnost tudi zaiti v okolno talno vodo.
Naj zanimivejša metoda, ki so jo na chikaškem posvetovanju predlagali strokovnjaki iz Oak Ridgea, sloni na izkušnjah naftne industrije. Gre za vbrizgavanje radioaktivnih tekočin globoko med zemeljske sloje.
V bližini Oak Ridgea so izvrtali 100 m globoko vrtino v sloj skrilavca. Jekleno cev — oblogo vrtine — so spodaj trdno zamašili in jo malo nad zamaškom naluknjali. Nato so začeli črpati v vrtino mešanico radioaktivne tekočine in portlandskega ce-
jo razmikala in se širila po njej v vse smeri. V 4 urah so tako
. .	menta. Mešanica je pod silnim
mirjeni zavoljo radioaktivnega j pr.tiskom vdirala y okolnQ ka_
pia u	pos e ice a oms i menjno p0 ploskvi skrilavosti,
eksplozij, ne zaupajo povsem niti miroljubnemu izkoriščanju jedrske energije.
Pred krattkifn je čikaška univerza sklicala o tem posvetovanje, na katerem so sodelovali ugledni znanstveniki iz različnih jedrskih panog. Presodili so, da so vsi dosedanji načini shranjevanja radioaktivnih odpadkov pomanjkljivi — tako skladiščenje na dnu oceanov, v podzemnih bunkerjih hanfordske-ga tipa, in tudi predlog, da bi atmoske smetnjake izstreljevali v vesolje.
Vrsto zanimivih novih načinov so na posvetovanju predlagali strokovnjaki iz ameriškega atomskega središča v Oak Ri-dgeu. Ena predlaganih metod je skladiščenje radioaktivnih odpadnih snovi v solnih rudnikih.
Sol pod pritiskom sama zapira razpoke v gmoti in ni propustna, zato ni nevarnosti, da bi radioaktivnost okužila vodne izvire. Ker tudi dobro prevaja toploto, se pokopani odpadki ne bi čez mero segrevali. Toda sol se rada kemično veže z drugimi snovmi, zato se utegnejo razvijati radioaktivni plini, ki bi spričo visokega pritiska mogli prodirati na površino. Zato sodijo, da bi bilo v solnih jamah mogoče varno hraniti le trde odpadke.
Ugodni za skladiščenje trdnih radioaktivnih snovi so tudi globoki rudniki, v katerih ni vode.
Kako jaške tako učinkovito zapreti, da nepoučeni prihodnji rodovi ne bodo po naključju naleteli na vsebino, ki bo smrtno nevarna še desettisočletja?
Povsem brez nevarnosti ni pa
včrpali v zemljo 100,000 1 mešanice. Čez 3 dni se je snov dokončno strdila v beton.
Tako je nastala v globini 100 m približno 60 m široka, 150 m dolga in 3 mm debela “pola” radioaktivne snovi, varno vložene med varovalne zemeljske plasti.
Pozneje so v isti skrilavec izvrtali novo, 300 m globoko vrtino in vbrizgali skoznjo 400,-000 litrov mešanice, nato pa poskus uspešno ponovili v isti vrtini še na globini 200 m. Skozi eno vrtino je torej mogoče zabetonirati v kamenino več takih radioaktivnih “ploščic”.
Prednosti novega načina so o-čitne. Ker je “pola” radioaktivnega betona zelo razsežna in tanka, se toplota nastajajoča spričo jedrskega razpada, izvrstno odvaja. Skrivalec je nepropusten in radioaktivnost ne more okužiti talne vode. Nevarne snovi so varno vezane v betonu in ne vplivajo niti na o-kolno kamenino, kaj šele na površje. In naposled metoda, ki so jo zasnovali znanstveniki iz Oak Ridgea, je zelo poceni v primerjavi s “faraonskimi” vsotami, ki so jih pogoltnili dosedanji načini skladiščenja radioaktivnih odpadkov.
'Živinska krma iz vejic’
Na nekaterih kolhozih v Sovjetski zvezi so skušali krmiti krave ,z drevesnimi vejicami.
Razprava o kmetijstvu v Sovjetski zvezi je spravila na dan tudi nekatere pojave, ki so zbudili v javnosti vihar smeha, listi pa so jih pospremili s karikaturami.
Čudna so pota človeške domišljije. Pripovedujejo, da je neki ameriški farmar krmil svojo živino s časopisnim papirjem in je kasneje celo zahteval patent za svoje “odkritje”. Podobno “odkritje” je uspelo tudi kmetovalcem v' tulskem okrožju. Za svojo iznajdbo sicer niso zahtevali patenta, čeprav so na izviren način iskali nove vire živinske krme.
Že nekaj let se v tulskem o-krožju ponavlja kampanja “Zagotovimo živini dobro zimsko krmo”. Mladina je hodila v gozdove, kjer je sekala sveže veje brez, jelk in borov. Temu vejevju ne pravijo les, temveč'“ži-vinska krma iz vejic”, še pred nekaj tedni je mladinski list tulskega okrožja pozival mladino, naj pripravi brezove vejice za živinsko krmo.
Morda se bo kdo nasmehnil, češ na svetu je vse mogoče. Pri tem bi tudi ostalo, dogodek bi bil na voljo kakemu piscu satiričnih zgodb, če bi se praksa ne začela širiti. Kampanje za takšno' pripravljanje živinske krme so izvedli še v treh drugih o-
krožjih. Krava na karikaturi v tej zvezi opozarja tiste, ki ji prinašajo leseno živinsko krmo, naj si od nje ne obetajo mleka, temveč le žaganje. Na tistih področjih pa stojijo in trohnijo na poljih še od lanskejga leta koruzna stebla, s katerimi se drevesne vejice niti zdaleč ne morejo meriti glede hranilnosti.
Čeprav je bilo na račun take živinoreje tudi z uradnega mesta slišati pikre, svarilne pripombe, so skušali kmetijski strokovnjaki na teh področjih tudi “ z n a n s t veno” opravičiti takšno prakso. Kandidat kme-
zootehnični in ekonomski problem.
------o-------
h igrače važno orožje!
NEWPORT NEWS, Va. — Ing. H. M. Graham je zaposlen pri znani Bell kompaniji v oddelku za preskušanje poletov vseh vrst. Ni še nikoli sedel v letalu, pa se je vendarle ves čas zase ukvarjal z mislijo, kaj ko bi človek letal po zraku ne v letalu, ampak s pomočjo raket, toda takih, da bi jih lahko nosil kar s seboj.
Iz ideje se mu je rodil načrt o raketnem pasu, ki ga človek lahko naveže okoli svojega telesa. Na njem je cela vrsta malih raket, ki naj človeka poženejo v zrak in mu tam omogočijo polet. Po dolgem poskušanju se mu je posrečilo, sestaviti tak raketni pas in mu dodati celo krmilo, tako da lahko usmerja svoj polet kamor hoče.
Na projektu je delal celih sedem let, pretekli teden pa se je spustil s pomočjo raket v zrak. Polet je trajal le nekaj sekund, inžener se je dvignil tako visoko, da je preletel težek kamijon in potem pristal po programu.
Na videz je bil uspeh majhen, toda ne smemo pozabiti, da tudi brata White nista o-stala s svojim prvim letalom dalj časa v zraku, danes je pa vsako minu,to na desettisoče ljudi v potniških avijonih.
prevozu nafte — prav zaradi nje so pred štirimi leti uresničili zamisel — tudi v primerih, ko bi bilo nujno takoj prepeljati dovolj pitne vode na otoke ali na področja, ki bi jih prizadel potres ali kakšna druga elementarna nezgoda (na potresnih področjih so izviri pitne vode ponavadi okuženi).
Ker so prazne nylonske cisterne lahke ih prožne, bi jih po potrebi prepeljali z letali v ogrožene kraje, kjer bi jih uporabili kot ,pomožne rezervoarje pitne vode.	)
Prve preizkušnje so plastične morske kače s prostornino 35 ton uspešno prestale tudi pri prevozu nafte. Nedavno so v dveh zvlekli po morju 70 ton nafte iz Dakarja do Gvineje, drugi dve, napolnjeni s palmovim oljem, pa je ladja “odpeljala” iz Singa-pora in sta nepoškodovani prispeli na cilj.
------o------
Hranite denar za deževne dneve
-kupujte U. S. Savings honde!
Kino v "morski kači"
Cenejši prevoz: Ladja vleče po morju plastično cisterno.
Pred dobrimi štirimi leti smo prvič brali o novi zamisli za! zboljšanje in pocenitev prevoza tekočin po morju. Takrat so začeli preizkušati balone iz nylonske tkanine', ki jih napolnijo z nafto, sladko vodo za otočane ali pa tudi z vinom ter jih privezane k ladji vlečejo po morju. Ker so nylonski baloni zelo dolgi v primerjavi s premerom,
tijskih znanosti Alipov je obja- Se je transportne novosti prijel
vil v gospodarskem vestniku Povolžja obširen članek, v ka-
vzdeveik “morska kača.”
Po prvi preiskušnj i so se
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Na šivalnih strojih za ženske plašče in obleke. Izkušene. Dobra plača od kosa z garantirano plačo od ure.
printz biederman co.
1974 E. 61 St. blizu Euclid Ave.
(116)
Ženske dobe delo
Iščemo sposobno dekle ali ženo za hišno čiščenje. Samo ob petkih. Mora govoriti malo angleško. Kličite EN 1-4984. ________ -G16)
MALI OGLASI
Pravi kup
Naprodaj enodružinska hiša, 5 sob, sončna soba, lot 80x272, blizu Miles Ave., cena ugodna. Kličite WH 2-8958.	—(117)
terem je dokazoval, da je les do- £eje nylonske cisterne uveljav-bra, hranilna živinska krma. V llaiti v več deželah. Na grških brošuri “Živinorejska farma” je otokih v Egejskem morju malo-
izšel članek “Živinska krma iz vejic”, v katerem opisuje Buha-rov z velikim zanosom uspehe in dosežke nekega okrožja v pripravljanju živinske krme iz drevesnih vejic. Tudi zbornik študentskega združenja pri leningrajskem kmetijskem inštitutu je objavil članek o “izkoriščanju odpadkov gozdnega gospo-
ne vse leto primanjkuje vode, zato jo vozijo v “morski kači,” nazaj z otokov pa so v teh balonih (za začetek manjših) letos prvič prevažali vino.
Angleška industrija izdeluje “morske kače” treh velikosti take, da se giblje njihova prostornina med 450 in 4680 hi. standardne morske kačo pa so
Highland Rd.
Zidana hiša, 4 spalnice, blizu Sv. Paskala, lepo zasajeno, sadna drevesa, lot 100x370. Kličite ER 1-1634. Broker. (118)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, moderna, na 1267 E. 169 St. kličite KE 1-5642.	(119)
Sobe se odda
4 sobe se odda na 6211 Glass Ave., zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.	(117)
darstva za proizvodnjo živinske|dolge kakih 40 in imajo ob pre-krme”. Pisec je trdil, da je iz meru 3.42 m približno 450 ku~ gozdnih odpadkov mogoče pro- bičnih metrov prostornine, izvajati “leseno seno”, in dodal. | Pravijo, da se bodo plastične da je takšna praksa tehnološki; morske kače obnesle razen pri
Po vseh štirih plazil dalje. Se ji šibile noge.
Križem je gledal, lase je imel
(Dalje prihodnjič)
Blizu Sv. Vida
Dvodružinska 5-5 in 8-sobna enodružinska na enem lotu, vsaka na drugi cesti. Vsako stanovanje 2 spalnici, polna klet, 2 plinska furneza; enodružinska ima 4 spalnice, plinski furnez. Vse v odličnem stanju, dober dohodek. Pokličite nas za ogled.
Investicijska posebnost Tridružinska hiša, 6-6-4, garaža za 2 avta, velik lot, potrebuje pleskanja in popravila. Samo $13,000.
J. P. MULL & ASSOC. 13229 Superior Ave. UL 1-6666
(118)
Hiša naprodaj
6 sob, furnez na plin, na E. 53 St. Kličite EX 1-7194.	—(116)
Sobe »e odda
Dve neopremljeni sobi i odda na 5710 Bonna Ave.
— (lij
Sobe sc odda
Pet sob se odda s kopalnico, spodaj, starejšim ljudem. $45.00. Kličite EX 1-0772.	(118)
Sobe se odda
3 lepe sobe za enega ali dv; odrasla. Vprašajte na 1176 E. 6 St., spodaj, spredaj. (mVvfx
MEGLEN DAN — Redovnica je prišla v pristanišče ob Hudson River v New Yorhi, da bi se popeljala na Staten Island. Gosta megla, ki je legla na reko in na' mesto; je' ustavila dober del prometa ali pa’ povzročila vsaj hude zamude.
Hojer plošče kupimo
Kdor ima Hojerjeve plošče v dobrem stanju naprodaj, naj pokliče EX 1-9308 ali Dl 1-3730 po 5. uri pop.
(7,9,12,14,16 jun.)
i
•S5
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM g
II. del	§
s 8
Mar niso hoteli ravno to? Prepričati jih, da morajo trpeti, ker verujejo, da morajo molčati, če hočejo, da jim puste z mirom njihovega Boga in duhovniško kasto, ki jih izrablja. Svet ubira svojo pot, nebesa z vsemi bogovi se že sesipajo. Mar niso navajali svetega pisma tisti, ki nikoli verovali niso? Le počemu?
V	čem je zdaj krivda belega človeka, ki je nekoga ubil na svojo roko in krivda tistega, ki je ubil belega? Morda v tem, da je beli grešil, ker je prelomil zapoved — ne ubijaj? Da, grešil je in se krivde zaveda, ker je nad njim postava ideje, katere član je bil. Grešil je in Bog bo terjal odgovor od njega. Toda kako Razpet in njegovi? Komu naj dajejo odgovor za tiste, ki so jih pobili na svojo roko, ko vendar ne priznavajo zapovedi in je njih ideja imela misel Bunču-kovo: mi njih ali oni nas. Stisni zobe in bodi trd. Ujetnikov ne poznamo. Kdo bo od njih terjal kri? Država, socialistična skupnost? Ko je prišlo do nje ravno zavoljo tega, ker so nasprotniki morali pod zemljo. Nekomu se zločin pripiše, zato ker veruje. Zanj je Bog, ko bo nekoč udaril. Nekomu je zločin prinesel medaljo, ker ga je ideja zahtevala. To je vendar norost in to norost ji je pokazal Viktor.
“Prav je trdil stari župnik, ko je rekel, da mora biti moralni princip pripet na večnost. Vidiš, draga, do kakšnih nasprotij pridemo.”
“Ti veruješ,” mu je rekla.
“Danes mnogi, čeprav ne hodijo v cerkev.”
Misel, ki jo je Viktor tako mirno odluščil, jo je preplavila z občutjem, da se vrača s svojega norega beganja na trdno in uhojeno pot. Krivdo nosi vsak osebno. Kakor jo je zagrešil. Ideje ne more nihče umazati, ne s krvjo, ne s pljuvanjem, ne s psovanjem. Mirno hodi svojo pot. Čista ideja more človeka narediti boljšega, če jo sprejme, ne slabšega. Lahko jo živiš, lahko se ji izneveriš. Krivda je v tebi ne v ideji.
Razpetova ideja ne more napraviti človeka boljšega. In v tem je razlika. Moralni principi Razpetove ideje so pripeti na družbo, ki dela postave in jih ruši. Če se ne izkaže to, se poskusi drugo. Princip se menja s trenutno nujnostjo. Danes likvidacije, ker tako zahteva ideja, jutri otroške jasli, da se nadomesti izgubljeno z novim. Človek je vendar rodovitna celica. Proizvaja kakor njiva.
V	resnici se ji je Razpet smilil. Mrzlo je šel skozi preteklost in mislil, da opravlja veliko službo. Prevrnil je Franceta Rekarja v jesensko listje in gledal tisti curek krvi, ki je mezel iz glave. Če ne bi jaz njega, bi on mene. Mirno je spravil pištolo in preklinjal tistega, ki je ubil terenca. Tisti bi ne smel ubijati, ker veruje in bi moral nositi bandero ljubezni. Zato je storil zločin. On je opravil svojo dolžnost, ki jo je od njega zahtevala družba.
In zdaj ostaja sam. Ne zaveda se tega, še vedno noro beži za preteklim in ne vidi, da se skuša življenje vrniti v staro strugo. Ne vidi, da so smrt vrnjenih potlačili, da je samo še obrobna figurica, ki jo puste, da paradira po starem in bo nekoč obstal in se neumno razgledoval okoli sebe. Partija bo lahko živela brez njega, svet se bo vrtel po starem, ker ga v enem samem zamahu pač ni bilo mogoče vreči iz tečajev in Razpet bo igral ne-
srečnega harlekina, ki mu je nekdo med delom za ljudsko blaginjo odpeljal ženo. V rokah mu bodo ostali samo še šlagerji, ki jih je nekoč učil kot politkomisar, zastareli, nič več moderni dovtipi, prazen papir brez pomena. S' tem v roki bo ostal sam, človek iz muzejske steklene omarice. Z velikim valom nad seboj bo noro gledal okoli sebe in utonil, niti pen ne bo nad vodo, niti mehurčka. Čez prazen postor, ki ga bo opral, bo šel Bregar z Natašo, mimogrede morda brcnil klobuk, ki bo ostal za njim — kakšna neumna preteklost.
Vstala je in stopila k oknu. V šoli je bila že tema in avtomobila ni bilo več. Nad strnišči je bledo visel mesec, rumene zaplate so molče strmolele v noč, nema usta zemlje, ki so brez besede kričala po usmiljenju.
Nataša in Razpet sta prišla že dopoldne. Pričakovala ju je. Nataša je imela svetlo obleko, ki ie še bolj poudarjala njeno zagorelost. Tako prikupna se Silvi ni zdela še nikoli. Prinesla sta ji nekaj lepih školjk za okras.
“In ti? Si seveda sedela doma in preganjala puščobo,” je gostolela Nataša.
“Ne, tudi jaz sem bila na počitnicah,” je rekla z nasmehom.
Razpet je od začudenja odprl usta.
“V Ljubljani?”
“V Podbrezjah,” je rekla mirno.” Vrnila sem se malo pred vama. Slišala sem vas, ko ste prišli.”
Zdaj so klepetali kakor trije ljudje, ki bi ne mogli živeti drug brez drugega, ki so privezani med seboj z neznano vezjo. Nato se je Razpet poslovil, hotel je videti še svoje prijatelje. Silva in Nataša sta ostali sami. “Nebesa ti rečem, Silva.” “Vesela sem, da si se raztresla,” je rekla Silva. “Bila si oddiha v resnici potrebna.”
“Kostia je bil siten,” se je na-šobila. “Posebno po tistem, ko je prišel tovariš Bregar. Zadnje tri dni je bil z nama.”
Gledala se je v zrcalo in popravljala lase.
“Rečem ti, da je do obupnosti ljubosumen. V kopališču je gledal postrani nekega srbskega profesorja, ni mu bilo prav, če sem preveč plesala, vtaknil se mu je vsak moj nasmeh, še naramnice so ga bolele, če sem jih odpela pri kopalni obleki.” “Morda si bila z Bregarjem preveč prijazna, Nataša. Razpet se pač boji. Starejši je od tebe. bolj ugnan in trdno je prepričan, da je to, kar je pač samo njegovega, res njegovo, tako njegovo, da je lahko brez skrbi. Vsak človek je na nek način egoist.”
“Bregarja pač poznaš.” “Poznam,” je rekla dvoumno. “Tako zelo si mlada, Nataša.” “Poglej, ponudil mu je, da bo gledal, če bi se dobilo kaj primernega zanj v Ljubljani. In veš, kaj je rekel? Če bi bilo slučajno kaj. Gnati se ni treba, nekaj posla moram opraviti tudi v Dobrepoljah, da ne bodo mislili ljudje, da se jih bojim. Mar ni to norec? Kakor da moram tudi jaz biti priklenjena v njegove načrte.”
“Sama si kvariš življenje. Še zadnji dih počitnic imaš na o-brazu in že grebeš. Moj Bog, Nataša, življenja človek vendar ne more obrniti kakor bi hotel.” “Lahko, če hočeš,” je rekla trmasto.
Silva je prevrgla pogovor na Podbrezje in govorila o Begunj-ščici, o krajih, ki jih je poznala.
V to smer vendar ne moreta naprej.
“Zakaj si potem bežala od njega?” je rekla nenadoma.
Silva je zardela. Temna rdečica jo je preplavila s tako silo, da jo ni mogla zakriti. Vprašanje je bilo grobo in tako nenadno, da ga pač ni pričakovala. Bregar je torej povedal o Viktorju.
“Oprosti, Silva. Nisem te mislila užaliti.”
Bilo ji je nerodno. Saj ni mislila nič slabega.
“Včasih čutiš krivdo, ki jo ne moreš nalagati na dobrega človeka. In Viktor je dober človek.”
Nataši se je zdelo dobro, da ji je odgovorila. V resnici, žaliti je ni hotela.
“Krivdo?” se je namrdnila.” Krivda je to, če pustiš, da ti lep trenutek uide izmed prstov. Krivda je to, da sem vzela Razpeta. Ne razumeš? Da zdaj ti’oh-nim s svojo mladostjo poleg njega, ko bi lahko še nekaj imela od življenja. To je krivda. Kako je nekaterim ljudem lepo! Ko bi ti videla tisto morje in noči! Enostavno ne morem več živeti tukaj, nočem več živeti.”
Stopila je po sobi, begala kakor žival v kletki in nenadoma obstala ob Silvi in s čudnim, razstrganim glasom rekla:
“Mar tebi ni žal za živlljenje, ki tako izginja?”
“Žal? Saj ga vendar živim.”
Zbegano je gledala vanjo.
“Ne razumeš me.” Zelenkaste oči so se ji utrinjale. “Zdi se mi, Silva, da me Bregar rad vidi.”
Silva je molče obsedela z rokami v naročju. Ni bila presenečena, čutila je le težo, ki jo je Nataša usula v njeno naročje.
“Razpetova žena si,” je rekla
tiho.
Nataša se je zasukala in negibno strmela v okno. Ogorela ramena so se ji bronasto svetila in slap pšeničnih las se ji je ljubko vil na tilniku. Silva je videla, da se trese. Vzdignila se je s stola in ji stopila za hrbet ter ji položila roko na ramo.
“Zdi se mi, draga, da je veliko narobe.”
Ni se obrnila. Kakor trmast, kujav otrok je gledala svojo pot.
“Ne smela bi ga vzeti. Sicer pa...”
V hipu se je obrnila in oči so ji bile zelene.
“Sicer pa ... vzel me je on. Tistih mojih osemnajst let, ko niti vedela nisem dobro zanje. Vzel kakor so drugi jemali druge.”
Bila je čisto bleda, le droben rdeč trak se ji je risal na čelu.
Silva se je obrnila nazaj k mizi. Tiho je sedla nazaj na stol in brez besedi gledala na sence vej, ki so se zibale na belem zastoru. Nato ji je ušel pogled na steno. V preprostem okvirju je bil njen otrok.
Z glasom, ki je izdajal mhko velikega ponižanja, je rekla:
“Nataša, pojdiva na izprehod. Govorili bova o Blažu Bregarju.”
18
Ni mogla spati. Čutila se je ponižano, na kolenih in vendar je v istem hipu čutila, da še nikoli ni prišla tako daleč iz sebe. Kakor da je z ostrim nožem rezala preteklost, delček za delčkom, in je ob vsakem urezu videla Natašin zeleni pogled.
“In zato ga nisi vzela. Morda bi Bregar umrl v taborišču kakor moj oče. Rešila si ga. Nora si bila, da otroka nisi odpravila, umrl je vseeno.”
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev.Victor Cimperman, predsednik
John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7 uri -dutraj. Vsi katoliški rantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv. Imena.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St. N.W.. Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland 5. Ohio. Prihodnja glavna sela hode 4. nedeljo v aprilu 1962 pri Bar-bertonskem klubu v Barberton, O.
ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB
Predsednik Louis Pike, podpredsednik William Gerl, blagajnik-tajnik John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Bach, Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo In četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND.
Milena Dolehc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki:	Lojze Jarem,
Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, K?xl Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanieh, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Marianne Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
j Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Ma-1 toh. Upravnik: Victor Derling. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK" 6207 Schade Ave.
Pevovodja g. Miodrag Savemik, predsednik Stane Osenar, podpredsednica Ančka Sodja, tajnik Alojz Zupan, blagajničarka Lojzka Lončar; odborniki: Jaruška Novak, Janez Kamin, Janez Žakelj; preglednika:	Breda Osenar, Matija Lon-
čar; referenta za šport: Kristina Selan, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič; posredovalec g. Karl Bonutti.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Frank Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kužnik. Seje se vrše 6. marca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Re-cher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. Frank Rupert, John Barkovic. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. >
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor:	Predsednik
John Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank J. Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.* K£ 1-9309. Hišnik:	Frank Zupančič
IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, nodnred-scd. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph	Ferra,
Jacob Mejač, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji:	Frank
Sustersich, Louis Kosem, Frank

Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in
blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrihe moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle In mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrll
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ I
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vee, zastopnica za ŠDD Rose Vatovec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Bojc. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. Wth St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtntne in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga, predsednik France Hren, podpredsednik Milan Jager, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adamič, za program Jaka Mejač, Srečo Ga-ser, Avgust Dragar, Ivan Hauptman in Božo Pust, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar Miro Celestina, gospodinja Lojzka Trpin, Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara France Kastigar in Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin in France Stanonik, športni referent Lojze Jarem, mladinski referent Božo Pust, zastopnik za Izseljeniško Zvezo Lojze Šef, nadzorniki:	France
Zorman, Franček Urankar in Lojze Šef. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Preds. Lojze Šef, podpreds. Mirko Vombergar, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., EN 1-3721; blag. Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar, poroč. Karel Mauser, zapis. Marija Mauser; režiserji: Varšek, Dolinar, Intihar, Pust, Kolarič, Gerdin.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Joseph Penkoi tajnica Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor:	Anton Strnad, John Bolek,
John Bradač; članski odbor: Joseph A. Kušar, Charles Starman, Louis Godec. Zastopniki za klub društev: Charles Starman in John Bradač.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA”
Predsed. Milan Vrčkovnik, prva podpredsednica Mija Gaber, drugi podpredsednik Jože Odar, tajnica Mary Kenik, 553 Indian Rd., Toronto 9, Ont, blagajničarka Milena Dolenc, 1166 E. 72 St, EN 1-6916.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..11002 l^ikeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči TIEndcrson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

F BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE, SMRTI NEPOZABNE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Leopoldina Terpin
roj. DURN
ki je vdano v Gospodu zaspala 14. junija 19'54.
Odeja hladne zemlje jo pokriva, ki v Bogu zdaj nevzdramo spi; njen duh pa rajsko srečo uživa in v naših srcih vedno še živi.
Nemila smrt je sicer pokosila življenja cvet in ves okras, pa žar ljubezni nikdar ni ugasnila, ki v Kristusu na veke druži nas.
Čeprav telo od duše je ločila ter vtisnila na čelo večni mir; telo in dušo zopet bo združila, Ljubezen Večna, vse tolažbe vir.
Žalujoči:
ERNEST, soprog ALEXANDER, sin VERA, snaha
DONALD, LINDA, ROBERT, vnuki
ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 14. junija 1961.
Ž