Leto XXII., št. 151 Ljubljana, nedelja S. Julija 194Z-XX Cena cent. 80 Upravniirroi Uubliaoa, facaoilevs ali al V Telefon ta. 11-22. 51-23. 31-24 kasetami addelek: LJubljana. r^ucdnjjeva aH cm S — Ielefoo ta. 91-23 31-26 Podružnica Noto caesto: Ljubljanska cesta 45 Sladonl; a Ljubljansko pokrajino pri po&no-čekovnetD zavoda ta. 17.749. a ostale kraj. Italiif Servtzio Contt Corr Post. No 11 11 ► LZKLJUCNU £aŠ'IOHSTVG a oglas« a Ki Italije In inozemstva (ms On i on. »»ljbblicitS I tal rana S. A. MHANC ISai^BBBDBBBHnBHE Odlslfl angleški napadi vzhodno od E1 Alamelna Postopno uničevanje sovražnikovega odpora — 28 angleških letal sestreljenih — Uspešen napad na letališče pri Ismali — Dva parnika zadeta pri Port Saidu z bombami Glavni stan Italjanskih Oboroženih Sil jo objavil 4. julija naslednje 767. vojno poročilo: V pokrajini vzhodno ?n južno od E1 Ala-meina je poskušal sovražnik, ki je vrgel na bojišče znatna ojačenja v ljudeh in sredstvih, zaustaviti naše napredovanje s protinapadi, ki pa so jih naše edinice v hudi borbi takoj in odločno zatrle. Nadaljuje se postopno odstranjevanje sovražnih odpornih središč. Letalstvo osi, kj se je zelo izkazalo v podporj akcij večjih kopnih edinic, je doseglo včeraj nove uspehe. V dolgi vrsti zmagovitih spopadov, pogosto proti številčno znatn0 večjim skupinam, so italijanski in nemški lovci sestrelili 28 britanskih letal. Skupine naših letal so ob Sueškem prekopu napadle letališče pri ismaili, kjer je bilo opaziti več eksplozij in požarov. Tudi nad Malto so se nadaljevala podnevi in ponoči bombardiranja, med katerimi sta bil v borbah uničeni dve letali tipa »Spitfire«, druga letala pa na tleh. Pri vseh operacijah včerajšnjega dne smo izgubili 4 letala. Na morju prt Port Saidu je skupina italijanskih torpednih letal zadela dva sovražna trgovska parnika srednje tonaže. Pcbnda neprestano na strani ©si Stockholm, 4. jul. d. Dopisniki švedskih liErtov v Londonu javljajo o razvoju bitke v Egiptu, da veliki spopad v tako zvanem »stekleničnem vratu« med E1 Alameinom in kotlino Katara še ni končan in da je položaj tak, da ne dovoljuje Angležem nobenega optimizma. Kakor javlja »Dagens Njheter«, je delta reke Nila ogrožena še nadalje. V Londonu se zlasti boje novega prodora osovinskih sil južno od kotline Katare, ki ga po zatrdilih švedskih dopisnikov londonski vojaški teoretiki smatrajo praktično komaj za izvedljivega, ki pa je vendar možen glede na dosedanje izredne operacije italijansko-nemških čet. Vojaški sotrudnik lista »Yorkshire Post« piše, da imajo v borbah v Egiptu pobudo slej ko prej sile osi. Ako je osovinsko letalstvo nekoliko omejilo razsežnost svoje delavnosti, to samo podkrepljuje verjetnost, da koncentrira poveljništvo osovinskih čet vse svoje sile za nov napad, ki bo prišel v trenutku, ko bodo britanska ojačenja morda šele na potu v bojno črto. »Dagens Nyhe-ter« navaja nadalje mnenje drugih vojaških strokovnjakov, ki naglašajo, da se britanski poveljnik general Auchinleck še zmerom nj odločil, ali naj poizkuša sprejeti nov napad s silami, ki so mu na razpolago, ali pa naj se umakne proti Ale-ksandriji, kjer bi mu bila prej na razpolago potrebna ojačenja. Na koncu navaja švedski list pisanje angleške revije »Eco-nomist«, ki ugotavlja, da britansko letalstvo ni dovolj močno, da bi moglo osovin-skim četam onemogočiti oskrbovalna pota. in da se je po osvojitvi Tobruka, Sidi el Baranija Marsa Matruha in drugih luk še naknadno zelo zboljšal- položaj osovinskih sil v oskrbi z orožjem, pitno vodo in drugimi potrebščinami. Nemška letala nad AleksartMjo Berlin, 4. jul. d. Na bojišču v severni Afriki so nemška letala včeraj učinkovito napadla britanske vojaške objekte na področju Aleksandrije. Direktni bombni zadetki so povzročili veliko škodo v sovražnikovih vojaških taboriščih in šotoriščih. Na nekem letališču je bil zaneten požar in je bilo uničenih več sovražnikovih letal. Ena protiletalska baterija je bila z bombnimi zadetki izločena iz borbe. Druga nemška bojna letala so prodrla prav nad Aleksandrijo in si-pala letake na mesto. S teh akcij so se vsa nemška letala vrnila na svoja oporišča. Beda beguncev Ankara, 4. jul. d. Civilno prebivalstvo v Aleksandri j i je bilo po informacijah iz Kaira usmerjeno najprej v mesto Daraan-hur, ko pa se je izkazalo, da je tudi to mesto direktno ogroženo od osovinske ofenzive, je bila reka beguncev napotena v mesto Tanta. Položaj beguncev je obupen. Oblasti za begunce niso pravočasno poskrbele niti hrane niti potrebnih zaklonišč. Množice,beguncev se gnetejo po ulicah mesta Tante brez strehe in brez živeža. Cm so se v Tanti pojavili prvi begunci, je namah zmanjkalo živil. Mnogi trgovci so takoj zaprli svoje obrate, da bi preprečili popolno razprodajo blaga, ker je bil naval beguncev nepopisen. V mestu Tanti vlada popolna zmeda. Beguncem iz Aleksandrije in drugih ogroženih pokrajin so oblasti prepovedale dostop v Kairo. Avtomobilska cesta, ki vodi iz Aleksandrije v Tanto skozi Damanhur, je docela zatrpana z begunci tako, da je postala neprehodna za britanske vojaške transporte. Pesimistično razpoloženje v Wa$hingtonu Buenos Aires, 4. jul. s. List »Nation« objavlja dopis iz Washingtona, ki v zelo temnih barvah slika vojni položaj zaveznikov in primerja preglas generala Aunchinlecka zaskrbljenim pozivom generala Weyganda v dneh francoskega poraza. Dopisnik opozarja nadalje na tragične posledice palca Sevastopolja, ki skupno s katastrofalnim položajem Velike Britanije v severni Afriki nudi kaj temne izglede za združene narode. Ob zaključku navaja, da velika oboroževalna proizvodnja ne more zajamčitd zmage, ako ne bo mogoče zagotoviti pomorskih zvez in ako se strateško in taktično vodstvo vojne ne bosta spremenila. Itallfaiisko-nginško zagotovilo Egiptu Berlin, 4. julija. Svečano italijansko-nem-ško izjavo o Egiptu označujejo v Berlinu kot dokument zgodovinske važnosti. Med tem ko so Angleži v Egiptu vedno izvajali politiko zatiranja nacionalnega življenja, gospodarskega uničevanja in izkoriščanja države v lastne sebične namene, objavljata sili osi egiptsliemu narodu in vsemu svetu, da je njun cilj vzpostava popolne svobode in suverenosti Egipta, ki mu bo v novem -ropskem redu odkazan poseben položaj. Nasprotje med tema dvema stališčema ne bi meglo biti večje, obenem pa jasnejše. Italija in Nemčija nimata ničesar proti egiptskemu narodu. Na tem dejstvu je zgrajena odločitev sil osi in njuno zadržanje v čisto vojaškem pogledu. Svoboda, nacionalna čast in primerno mesto v evropskem redu so besede, ki so napisane na prvi strani nove zgodovine Egipta. S tem je skupni cilj italijansko-nemških čet jasno označen. Borba ni naperjena proti egipt-ski državi in egipskemu narodu, temveč proti egiptski vojašnici, proti vojaškim oporiščem. katerim se mora Anglija zahvaliti za svoj pritisk na Libijo in vzhodno Sredozemlje. Os se torej ne bori proti Egiptu, temveč proti Angležem, kakor ji ni za teritorialne osvoboditve, temveč samo za osvoboditev Egipta. rsktt proti Umu — Ssvietski odpor na en Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južnozapadno od Sevastopolja je bil odpor zadnjih ostankov boljševiških čet na polotoku Hersonesu zlomljen. Uničenje posameznih razpršenih in v posameznih bunkerjih zaprtih oddelkov je pred zaključe-njem. Na morju južno od Krima so letala potopila sovjetsko stražno ladjo. V odseku pri Harkovu in pri Kursku so nemške in zavezniške čete porazile sovražnika na vsej fronti. Močni oddelki sovražnikovih skupin so obkoljeni, Brze divizije naglo prodirajo proti Donu, Letalski oddelki so uspešno podpirali napade in prizadeli sovražniku hude izgube ljudi in materiala. Oddelki protiletalskega topništva so uničili 47 sovražnikovih tankov in sestrelili 9 sovražnikovih letal. Na fronti ob Severnem morju je letalstvo z velikim uspehom bombardiralo postojanke protiletalskega topništva ob obali pri Mur-mansku in letalska oporišča v zalivu Kola. V noči na 4. julij je bila med letalskim napadom potopljena sovražna 4000-tonska tovorna ladja. V Egiptu se nadaljuje borba za močno utrjene postojanke pri El Alameinu. Protinapadi sovražnika, ki so bili izvršeni z naglo privedenimi ojačenji, so bili po hudi borbi zavrnjeni in uničena so bila nadaljnja odporna gnezda. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 28 angleških letal. Uffešni boji na jogu vzhMaega bspia Berlin, 4. julija d. O vojaškem položaju v južnem odseku vzhodnega bojišča javljajo iz vrhovnega* nemškega vojaškega po-veljništva, da so bili preostanki sevastopolj-ske obrambe, ki so zbežali na polotok Her-sones, obkoljeni in stisnjeni na še manjši prostor. Obkoljeni sovjetski oddelki so poizkusili nekaj obupnih protinapadov z namenom, da bi se prebili skozi železni obroč, ki so ga nemške sile sklenile okrog njih. Vsi ti napadi pa so bili odbiti s hudimi izgubami za nasprotnika. V teh borbah je sodelovalo tudi nemško letalstvo, ki je metalo bombe najtežjih kalibrov med kolone sovražnikovih motornih vprežnih voz. Sovražniku so bile prizadete hude izgube. Po cestah hribovitega terena je polno gorečih voz. V naglici zgrajene sovražnikove poljske postojanke in v zaklonišča predelane hiše so direktni zadetki nemških letalskih bomb razbili na kose. Nemška lovska letala so v nizkem poletu izvršila vrsto napadclv na obkoljene sovražnikove oddelke in prizadele sovražniku težke izgube ljudi In materiala. Hkrati z nadaljevanjem očiščevalnih operacij na sevastopoljskem področju so nemške čete sistematsko preganjale sovražnika iz skritih zatočišč, kleti, podzemeljskih prehodov In globokih v skale vsekanih rovov, ter tako teren očistile razkropljenih sovjetskih vojakov. Pri teh akcijah je bilo tudi spravljeno na varno na bojišču ostalo sovražnikovo orožje. Na področju severovzhodno od Taganro-ga so oddelki SS v noči na 2. julija odbili dva napada, ki jih je izvršil sovražnik ob podpori koncentričnega topniškega ognja. Z ognjem vseh vrst orožja so bile prizadete sovražniku najtežje izgube. Prav tako so italijanske čete na drugih področjih južnega bojišča razbile več sovražnikovih napadalnih oddelkov, ki so naskočili njihove postojanke. Tudi tu so bile sovražniku prizadete težke izgube. Nemška bojna letala so v četrtek izvršila vrsto nadaljnjih učinkovitih napadov na sovjetske prometne zveze na južnem področju vzhodnega bojišča. Z rušilnimi in zažigalnimi bombami je bila napadena železniška proga in objekti v okolici mesta Valujki, ki je važno železniško križišče ob reki Oskol. Povzročeni so bili veliki požari na železniški postaji, na napravah tovornega kolodvora ter na oskrbovalnih objektih. Nadaljnje direktne bombne zadetke so nemška letala dosegla med petrolejski-mi tanki, ki so bili zažgani. Nadalje je bilo uničenega mnogo vojnega materiala, pripravljenega za prevoz na fronto. Nemški lovci, ki so spremljali bombnike, so v borbah nad tem operacijskim področjem v četrtek sestrelili 14 sovjetskih letal. Prodiranje proti Donu Berlin, 4. jul. d. O razvoju nemške ofenzive pri Kursku .javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so nemške in zavezniške sile v vseh odsekih med Har-kovom in Kurskom porazile sovražnika. Močni sovjetski oddelki so bili obkoljeni. Nagle nemške in zavezniške formacije napredujejo z vso brzino proti reki Don. Uspeh nemških lovskih letal Berlin, 4. jul. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so nemška lovska letala v včerajšnjih borbah nad centralnim in južnim delom vzhodnega bojišča sestrelila 14 sovjetskih letal. Med sestreljenimi letali jih je 7 tipa Douglas-Boston ameriškega izvora. Nad severnim delom vzhodnega bojišča so bila sestreljena tri sovražna letala. Nad Dansko sestreljen angleški bombnik Stockholm, 4. julija s. Okoli 1. ponoči je protiletalsko topništvo v Helsingoru sestrelilo britanski bombnik, ki je skušal poleteli nai Dansko. Letalo je v plamenih padlo v švedske teritorijalne vode. švedski rešilni čolni so rešili enega člana posadke, med tem ko je ostalih 6 izgubljenih. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 4. jul. d. Skupine nemških bojnih letal so v noči na soboto učinkovito napadle neko mesto v vzhodni Angliji. Povratek španskih pro$tov©2jeev z vzhoda Madrid, 4. julija j. Na povratku iz Rusije je prispelo v San Sebastian tisoč prostovoljcev španske modre divizije, ki so po navdušenem sprejemu prebivalstva in oblasti nadaljevali svojo pot proti Madridu. Prebivalstvo jih je na vseh postajah navdušeno pozdravljalo z vzkliki Španiji in osi ter proti boljševizmu. Vofna m morju Lizbona, 4. julija d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriško vojno ministrstvo objavilo potopitev nadaljnjega britanskega tovornega parnika srednje tonaže, ki je bil torpediran v Mehiškem zalivu. Washing-tonsko poročilo pravi, da so se preživeli člani posadke rešili v neko luko v Mehiškem zalivu. Buenos Aires, 4. julija s. Severnoameriško mornariško ministrstvo potrjuje, da je bil na Atlantiku potopljen velik severnoameriški parnik. Ob severni obali Južne'Amerike je bila torpedirana brazilska tovorna ladja. Berlin, 4. julija s. Iz pristojnega vira se doznava, da sta nemška mornarica in nemško letalstvo v mesecu juniju potopili izmed sovražnih bojnih edinic dve križarki, 7 rušilcev, 2 podmornici, 11 motornih torpednih čolnov, 1 minolovko, 7 patrolnih ladij in druge manjše edinice. Poškodovani sta bili 2 križarki, 4 rušilci in številne lahke edinice. Izgube svetega trgovskega brodevja Stockholm, 4. jul. s. List »Afton Tidnin-gen« objavlja podrobne podatke o izgubah švedskega trgovskega brodovja od začetka vojne do 30. junija t. 1. Skupno je švedska izgubila 131 trgovskih ladij v skupni to-naži 360.647 ton in 7 ribiških ladij. Pri tem je izgubilo življenje 863 članov posadk teh ladij. Izmed njih je 259 pripadnikov 20 različnih narodnosti. Razen tega je bilo 26 švedskih ladij zaseženih in 22 izmed njih v skupni tonaži 32.000 ton zaplenjenih. Izredni portugalski izdatki za obrambo Lizbona, 4. jul. s. Parlament je odobril osnutek zakona, ki pooblašča vlado za uporabo izrednih izdatkov v znesku 7,713.000 skudov za obrambo. Novo portugalsko letališče ' Oporto, 4. jul. s. Čez leto dni bo tu do-gotovljeno letališče. Stroški za zgradnjo letališča znašajo nad 3 milijone in pol skudov. Iz izjave pa je tudi jasno razvidno, da hoče os osvoboditi nele Egipt, temveč ves Bližnji vzhod britanskega jarma. Teh besed Italija in Nemčija ne izrekata zato, da bi dobili pomoč, kakor je to vselej delala Anglija v prejšnji in sedapji vojni. One tudi ne izhajajo kakor neštete britanske obljube iz občutka slabosti, temveč prav iz zavesti lastne sile in moči, ki sta jamstvo za njih izvedbo. Egipt in dežele Bližnjega vzhoda imajo za seboj bridke izkušnje in sedaj lahko iz njih povlečejo v svojo korist vse primerne posledice. Tudi Arabci v Palestini, ki jih je London že v zadnji vojni izdal navzlic svojim obljubam, vidijo, kako angleška vlada, ki jim kaže samo hinavsko naklonjenost, odpi-a vrata dežele na široko židovskim elementom. V Siriji, v Iraku in v Iranu pa so narodi doumeli prav v zadnjem času in sicer na najbolj drastičen način, kaj pomenijo britanske obljube svobode in kaj predstavlja zanje angleški jarem. Skratka, kakor piše glasilo nemških oboroženih sil, nudita Nemčija in Italija Egiptu mir ne pa vojne, prijateljstvo in ne sovražnosti. Ko bo poslednji britanski vojak zapustil nilsko deželo, bo Egipt dokončno pripadal samo Egipčanom. Glede na Edenova sporočila egiptski vladi, da je namreč Anglija trdno odločena braniti Egipt do kraja, opozarjajo v pristojnih berlinskih krogih, da napoveduje ta izjava samo nadaljnja britanska uničevanja pred bližnjimi britanskimi umiki. Pričakovati smemo, da bo egiptski narod pravočasno spoznal čo nevarn st in da bo ubranil svojo domovino pred britanskim razru-šenjem. Glede na Churchillove izjave v spodnj zbornici pripominja diplomatski sotrudnik listov Scherlovega koncema v zvezi z ugotovitvami newyorškega poročevalca agencije Reuter med drugim: 1 z h • i a < tik d a o razen p o o c d e ' i k »• Naročnina znaia m e « e ( n o Ik 18.—v za inozemstvo pa Lit 22.80 Urednlitvo: Ljubljana. Pucanjjeva a lica fce*. S. ceiefoc feCT. 31-22. 31-23. >1-24_ Rokopisi »e ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob- blicui di provenienza i ta) u na ed estera: Union e Pubbliciti Italiana S. A_ MILA NO 1. Teatralna seja spodnje zbornice je šla mimo ameriške javnosti skoro neopaženo. V Ameriki so namreč že v naprej vedeli, da se bo razprava zaključila z zaupnico vladi in da parlament nima niti najmanjšega interesa, da bi se znebil prvega ministra. Vedeli so tudi, da bi mogel Churchill povedati karicoli, pa bi vseeno dosegel zaupnico od zbornice, ki je postala navadno slepo orožje vlade. 2. V Zedinjenih državah smatrajo položaj za zelo resen. Spoznavajo namreč, da Angliji ni uspelo, kakor tudi ne bo v bodoče uspelo doseči kakih uspehov, še najmanj pa onih, ki jih je Roosevelt pričakoval. Prav ob začetku razgovorov v Beli hiši je prišlo do popolne spremembe položaja na vseh življenjsko važnih področjih in ni nobenega izgleda, da bi se mogel tok dogodkov spremeniti. To je potrdil tudi Churchill sam, ki je celo napovedal, da je treba pričakovati še resnejših vesti. 3. Roosevelt smatra, da je nastopil trenutek, ko je treba svetu objaviti, da bo Bela hiša brez rezerv podpirala Churchilla in njegovo vlado in da ta obveznost izhaja iz zadnjih razgovorov. Seveda pa bo s tem tudi vsa odgovornost za vodstvo vojne prešla na Zedinjene države. Zato ni najbrže brez podlage Churchillova izjava, da so glavni krivci za afriški polom vojaški šefi. Omenjeni newyorški poročevalec namiga-va v zvezi s tem, da smatrajo v Washing-tonu ustanovitev vrhovnega poveljništa in vojaškega sveta, v katerem naj bi bili zastopani Roosevelt osebno in Churchill, Stalin ter čangkajšek po zastopnikih, za nujno potrebno. Skupno poveljništvo na Pacifiku, ki je bilo zaupano Američanom, se je že izkazalo kot dobro, še boljši dokaz naj bi dalo ameriško poveljništvo v Evropi in v Afriki. Kakšni so prav za prav nameni predsednika Roosevelta, angleški novinar ne pove, vendar pa jih je po mnenju navedenega berlinskega diplomatskega urednika lahko razumeti. Roosevelt prav dobro ve, da se Velika Britanija in njen imperij ne bosta mogla izogniti katastrofi. Prav zaradi tega si skuša že sedaj zagotoviti primeren delež v dediščini britanskega imperija. Zato pošilja svoje ekspedicijske zbore na britansko področje, v Avstralijo, v Afriko in na Novo Zelandijo. (Piccolo.) Jeruzalemski veliki nmSti o borbi za neodvisnost Egipta in Bližnjega vzhoda Berlin, 4. jul s. V svojem zasebnem stanovanju v Berlinu ie veliki mufti Jeruzalema sprejel zastopnika agencije Štefani, kateremu je prikazal zgodovinsko važnost sedanjih vojaških dogodkov na bojišču v severni Afriki kakor tudi pomen skupne izjave italijansko-nemške vlade glede Egipta in arabskih dežel. Veliki mufti je izjavil med drugim: Ogromne zmage italijansko-nemških čet v severni Afriki so izzvale največje veselje na vsem južnem vzhodu, zlasti med arabskimi ljudstvi. Te zmage so zbudile še večje občudovanje vseh Arabcev za maT-šala Rommela zaradi njegove genialne strategije in zaradi hrabrosti . italijansko-nemških oddelkov kajti izvojevane sc bile v borbi proti skupnim sovražnikom Angliji in svetovnemu židovstvu. prav tako pa tudi proti boljševiški nevarnosti, ki ie po zasedbi Irana postala za arabske dežele večja. V splošnem bodo imeli ti uspehi daljnosežne posledice za izid te vojne, kajti izguba Nilske delte in Sueškega prekopa ter zlom britanske pomorske premoči v Sredozemlju in na Rdečem morju napovedujejo bližnji zlom Anglije v tei vojni, kar bo pomenilo začetek konca britanskega imperija. Neposredna posledica teh zmag pa bo osvoboditev Egipta in vseh arabskih dežefl na Bližnjem vzhodu izpod britanskega jarma. Egipt, ki pozna angleški imperializem že nad 60 let po raznih skušnjah in ki s« je proti njemu neuklonljivo boril, ni niti za hip pozabil na svojo borbo za svobodo in neodvisnost. Egipt, ki se je brez strahu dvignil proti sami Angliji prav tedaj, ko je leta 1919 dosegla višek svoje silave in moči. je prav gotovo sprejel vesti o sedanjih dogodkih z velikim zadovoljstvom, saj ve, da je nastopil s tem trenutek ko se bo dokončno osvobo-diil tujega gospostva in tako uresničil svoje ideale o popolni neodvisnosti nilske doline. Egipt ie prav tako prepričan. da bo odstranitev britanskega vpliva na Bližnjem vzhodu, v Egiptu in v vseh arabskih deželah pomenita tudi za vse te pokrajine svobodo in neodvisnost. Ne glede na svoj vojaški pomen je Egipt tudi v zemljepisnem, kulturnem in političnem pogledu v privilegiranem položaju. Njegova bodočnost zanima vse muslimanske in arabske narode zaradi njihovih tesnih stikov z Egiptom. Prepričan sem, da bo Egipt dosegel svojo popolno svobodo in suverenost, kakor tudi. da bo v posesti Sueškega prekopa in kot neodvisna država, prijateljsko povezan s silami osi, najboljši porok svobode in varnosti te mednarodne pomorske poti. Vsa arabska ljudstva so morala, vsako po svoje, prenašati britanski imperializem, proti kateremu so se srdito borila. Milijon izmed milijonov Arabcev je v majhnem delu arabske domovine brez strahu pobijal Anglijo in židovstvo tako pogumno ki brez prestaroka, da je s tem Ie potrdil življenjsko sdilo arabskega nacionalnega pokreta. Istočasno pa je bil hudo prizadet prestiž britanskega imperija, ki sloni na tiranstvu in na zatiranju. Arabski narod, ki je prav tako kakor sile osi trpel zaradi vsiljenega versajskega miru in ki se »je v svoji borbi za svobodo pridobil simpatije in občudovanje sil osi, gleda nanje, ko prodirajo v Egiptu, kot na zaveznike, ki mu bodo pomagala iznebiti se Suženjskih vezi in osvoboditi se izpod sovražnega jarma. Prepričan sem, je zaključil veliki mufti, da bodo Egipt in' vse ostale arabske dežele Bližnjega vzhoda dosegle svoj nacionalni citlj popod-ne svobode in neodvisnosti. Arabske oddaje italijanskega radia Rim, 4. julija, s. Včeraj popoldne so bile na pobudo ministrstva za narodno kulturo otvorjene v italijanskem radiu posebne arabske Cddaje, nazvane j>Arabska ura«. Odmevi zmag osi Tokio, 4. julija s. List »Ašahi« objavlja uvodnik o padcu Sevastopolja, v katerem pravi, da izguba tega oporišča ni le znatno poslabšala strateškega položaja Sovjetske zveze, temveč pomeni obenem likvidacijo poslednjega ostanka ruskega vpliva in nadzorstva na črnem morju ter popoln zlom sovjetske vojske na Krimu. List omenja kot posebno značilno okolnost, da je bila trdnjava Sevastopolj zavzeta prav v trenutku zmagovitega napredovanja osnih čet v Egiptu. Sofija, 4. julija s. Vsi listi posvečajo obsežne komentarje o padcu Sevastopolja in bliskovitemu napredovanju italijanskih in nemških čet na egiptskih tleh, pri čemer opozarjajo na velik pomen osnih zmag in na njih ugoden odmev na vsem Bližnjem vzhodu. Carigrad, 4. julija s. Ameriška agencija »United Press« razlaga vzroke osnih zmag v severni Afriki in trdi, da jih je treba p*"" pisati predvsem večji sposobnosti povelj-ništev osnih oboroženih sil, ki so izkoristila vse izkušnje v vodstvu puščavske vojne, pri čemer je treba opozoriti tudi na pogum, borbeni duh in izvežbanost osnih čet. Cilj nacionalne Kitajske Tokio, 4. jul. s. V razgovoru s sotrudni-kom japonskega lista »Ašahi« je predsednik nacionalne Kitajske Vančingvej izjavil, da stremi nacionalna Kitajska po čim popolnejšem sodelovanju z Japonsko in z vsemi Kitajci, da bi dosegla skupni cilj izgona vseh Anglosasov nele iz Kitajske, temveč tudi iz vse vzhodne Azije. Bangkok, 4. jul. s. šef tajske informacijske službe je objavil, da bo vlada v kratkem priznala kitajsko nacionalno viado v NankLngu. Tokio, 4. jul. d. Iz podatkov, ki so bili objavljeni s pristojne japonske strani, je razvidno, da so v zadnjih 6 mesecih borbe proti čungkinškim silam uničili Japonci vsega skupaj 965 kitajskih ladij, med katerimi je bilo 110 edinic vojne mornarice. Izkoriščanje petrolejskih virov v Nizozemski Indiji Buenos Aires, 4. jul. s. Severnoameriški list »New York Times« « objavlja članek priznanega petrolejskega strokovnjaka El-liotta, ki trdi, da bo* Japonska v 6 mesecih lahko popolnoma razpolagala s petrolejski-mi ležišči v Nizozemski Vzhodni Indiji in v Birmi in da jih bo mogla v celoti izkoriščati. Razmejitvena pogodba med Siamom in Indokino Tokio, 4. jul. s. Agencija Domei poroča, da bo 8. t. m. podpisana na magistratu v Saigonu nova razmejitvena pogodba med Francosko Indokino in Tajem. Dokument bosta podpisala šefa japonskega in indfe-kitajskega odposlanstva. H H ■ I II II inril II II « » B y n ■ « nmi Obnovite naročnino! Povratek Visokega komisarja iz Celovca Na Koroškem je HI deležen prisrčnih manifestacij prijateljstva nemškega naroda Celovec, 4. julija Včeraj cb 13. je Visoki komisar iz Ljubljanske pokrajine zapustil Celovec, kjer je obiskal gauleiterja za Koroško. Bivanje zastopnika fašistične vlade v Celovcu je bilo novo potrdilo za prisrčnost vezi, ki veže nemške zastopnike obmejne župe z italijanskimi oblastmi in voditelji. Sprejem in prireditve na čast Eksc. Grazioliju dokazujejo, kako prisrčne so vezi in prijateljstvo med zastopniki oblasti obeh sosednih držav. Včeraj se je Visoki komisar z Zveznim tajnikom za Ljubljano in italijanskim konzulom ter osebjem svojega spremstva napotil na prostor, kjer so pokopani vojaki, ki so padli med prejšnjo vojno, in je tamkaj počastil njihov spomin, častno stražo so imeli člani celovškega fašija. Visoki komisar je položil na grobove lovorjev venec z italijansko trobojnico, oddelek godbe pa je dal znak za molk. čez dan je Visoki komisar posetil okolico Celovca. Predvčerajšnjim zvečer je bil na večerji pri gauleiterju, kjer so bile navzoče tudi narodno-socialistične osebnosti. Te večerje sta se udeležila tudi najvišji skupinski vodja SS general Daleuge in general SS Knobloch, ki sta popoldne prispela iz Berlina z letalom. Po večerji so napravili gostje izlet k Vrbskemu jezeru, kjer je Visoki komisar ponovno izrekel zahvalo gauleiterju dr. Reinerju za prisrčen sprejem, generalu Daleuegu pa, ker se je udeležil tovariškega razgovora. Eksc. Visoki komi- sar Grazioli je vzkliknil tudi Flihrerju, veliki Nemčiji in njeni zmagoviti vojski. V svojem odgovoru je gauleiter dr. Rei-"ner »podčrtal prisrčnost prijateljstva in je označil delo, ki ga bosta lahko opravila oba prijateljska naroda. Poudarjal je istovetnost stališč, ki veže zastopnike obeh obmejnih pokrajin. Včeraj zjutraj sta Visoki komisar in Zvezni tajnik obiskala italijanski konzulat in sedež Fašija. Tam sta ju sprejela generalni konzul Zappi z osebjem konzulata in tajnik Fašija z velikim zastopstvom tovarišev, ki bivajo v Celovcu, Beljaku in drugih središčih Koroške. Tajnik Fašija Zuzzi je pozdravil oba voditelja, nakar se mu je zahvalil Eksc. Gra-zoli, ki je v svojem govoru želel mnogo uspeha fašistom, delujočim v tujini za domovino. Ob 13. so se gauleiter in njegovi najvišji sodelavci napotili na postajo, da se poslove od Visokega komisarja. Trg pred postajo je bil okrašen z zastavami osi, na njem pa so bili zbrani oddelki orožja SS z godbo na čelu, kakor tudi oddelki fašija. Po pregledu častne čete, pri katerem sta Visokega komisarja spremljala gauleiter in comm. Zappi, se je Visoki komisar napotil na postajo in se prisrčno poslovil od' gauleiterja dr. Reinerja in njegovih sodelavcev. Po naročilu gauleiterja so častniki in uradniki spremili Visokega komisarja do meje. Eksc. Visoki komisar Grazioli se je snoči vrnil v Ljubljano. Svarila Churchillu in njegovi vladi Neugoden odmev razprave v angleški spodnji zbornici o vojnem položaju Stockhalm, 4. jul. s. Po vesteh iz Londona posvečajo angleški listi svoje komentarje izidu parlamentarne razprave o Libiji, ki se je predvčfcrajsnjipi zaključila v spodnji zbornici. List »Daiily Herald«, glavno glasilo laburistične stranke, zelo surovo pripominja. da je »Churchilli sicer dosegel obnovitev lastne vladne dovolilnice, da pa si ne sme delati nobenih utvar. Glasovanje nikakor ne pomeni,