8 Prekmuriana Jože Vugrinec Plečnik v Prekmurju; tudi v soboški knjižnici V poklon in zahvalo arhitektu Jožetu Plečniku ob njemu posvečenem letu 2022 Jože Plečnik, največji slovenski arhitekt prejšnjega stoletja, je bil rojen 22. januarja 1872 v Ljubljani, umrl pa 7. januarja 1957 v rojstnem mestu, v 85. letu starosti. V mesecu januarju letos je torej minilo 150 let od njegovega rojstva in 65 let od smrti. Ker je v svoji umetniški ustvarjalnosti kar nekaj umetnin in oblikovalskih stvaritev po- daril tudi nam, prebivalcem prekmurske pokraji- ne, smo mu dolžni tudi mi poklon in zahvalo, pa to ne le v tem letu, temveč tudi v naslednjih, v vsem času, ko bodo njegova dela (o)stala med nami, in s tistimi ljudmi ob reki Muri, ki bodo prišli za nami. Slovenija se mu je poklonila in zahvalila za njegovo ustvarjalno življenje z vsega spoštova- nja vredno gesto, ko je letošnje leto proglasila za Plečnikovo leto. To je – med drugim – utemeljila z naslednjim: »Plečnik je zaradi svojega edinstve- nega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov postal pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem sve- tu.« Sporočilo poleg Ljubljane, katero je Plečnik s svojimi deli »prenaredil« iz nekdaj dokaj obrob- nega mesta v eno od arhitekturno najbolj zanimi- vih, lepih srednjeevropskih mest, 1 saj je Ljubljana 1 Samo nekateri izredni njegovi ustvarjalni dosežki v našem glavnem mestu: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubl- jana, ljubljansko pokopališče Žale, Tromostovje, Plečnikov danes eno od najlepših glavnih mest držav v tem prostoru, sporoča še naslednje: »Plečnikovo delo zunaj Ljubljane je bilo posvečeno zlasti cerkveni arhitekturi, vključno s kapelicami in znamenji, de- loma tudi drugim arhitekturnim nalogam v mes- tih, denimo v Kranju, Celju, Kočevju, Kamniku in predvsem na podeželju.« V prej citiranemu tekstu naši, prekmurski kra- ji sodijo pod pojem »podeželje«. A je véliki arhitekt Jože Plečnik ustvarjal velike stvari tudi »na pode- želju«. Ustvarjalno zelo uspešno ni bil povezan le z rodno Ljubljano, Prago na Češkem, Dunajem v Avstriji in Beogradom v Srbiji, s prej omenjenimi mesti v Sloveniji, temveč – kot že nakazano – tudi s Prekmurjem (in – bi danes lahko domiselno do- dali – s svojimi Zapornicami na reki Ljubljanici bli- zu današnjega Prekmurskega trga v Ljubljani). Za Prekmurje je ustvaril kar nekaj umetniških del. Ta so: župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, zidana med leti 1924 in 1927, glavni oltar župnijske gotske cerkve v Martjancih, to je oltar far- nega svetnika sv. Martina, postavljen 1925. leta, in tudi v Martjancih – nagrobni spomenik duhovnika in martjanskega župnika Jožefa Horvata, pa nag- robni spomenik zbiratelja ljudskega blaga Števana Küharja v Bratoncih, oba postavljena leta 1932. Istega leta kot Horvatov in Küharjev nagrobnik je izpod arhitektovega peresa nastal načrt za gla- vo tednika Kleklovih Novin Slovenske krajine, leto kasneje pa naslovnica Kalendara Srca Jezusovoga; torej naslovne strani periodičnega tiska, ki ga je urejal in izdajal upokojeni duhovnik Jožef Klekl st. (1874–1948) v Črenšovcih. Iz srede 30. let obsta- ja razglednica za Klub prekmurskih akademikov, v stadion, cerkvi v Šiški in na Barju, Ljubljanske tržnice, Za- pornice na reki Ljubljanici ob Ambroževem trgu in (zdaj tudi) Prekmurskem itd. 9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino zvezi s katero bo še govora, zadnje njegovo delo pa sodi v leto 1955, to je načrt za strop cerkvene ladje župnijske cerkve Marije Vnebovzete pri Gradu na Goričkem. V našem uvodnem, kratkem pregledu smo našteli vse Plečnikove arhitekturne oz. umetniške in oblikovalske podvige v prekmurskem zemlje- pisnem prostoru. Zanje se mu moramo zahvali- ti tudi soboški knjižničarji, naši uporabniki, finan- cerji in vsi ljudje, ki jim je pri srcu umetnost, bese- dna, oblik o v alsk a, slik ar sk a, kipar sk a, arhi tek tur - na … Skratka vsi, ki jim veliko pomeni vse, kar je lepo. Med Plečnikovimi umetniškimi stvaritvami so sicer tiste, ki so posredno ali neposredno ve- zane na Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota iz arhitektovega ustvarjalnega prekmur- skega ciklusa manj (pre)pozna(v)ne, pa so za našo zgodovino, nacionalno zavest in ne nazadnje za bogatost soboške knjižnice zelo pomembne. Po vsem slovenskem knjižničarskem in šir- šem kulturnem svetu je namreč znano, da je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota bogata z domoznanskim gradivom, z domoznan- sko zbirko. 2 Poleg knjižnih in drugih raritet sodijo vanj tudi časniki, prekm.: novine. Tako je za prej omenjenega črenšovskega duhovnika in izdajatel- ja prekmurskega periodičnega tiska Jožefa Klekla st. arhitekt Plečnik zasnoval naslovne glave za Kalendar Srca Jezusovoga in za Novine Slovenske krajine. Kalendar začne izhajati s Plečnikovo na- slovnico v letniku XXX, to je v Kalendarju za leto 1933, in izhaja z njo še v nadaljnjih dveh letnikih, v XXXI. in XXXII. letniku (za leta 1934 in 1935). Z 2 Vanjo spadajo poleg knjig, časopisov, časnikov, izrezkov iz njih, rokopisov, zapuščin idr. tudi likovna zbirka pomurskih slikarjev, zbirka disertacij pomurskih doktorjev znanosti, prekmurska »hungarika« idr. let nikom XXXIII (leto 1936) urednik Plečnikove na- slovnice, ki predstavlja Kristusa z vrisanim prebo- denim srcem, ne objavlja več, in to ne vse do let- nika XXXVI (koledar za leto 1939). Nato jo ponov- no uporabi za naslednja dva letnika – za XXXVII. in XXXVIII. letnik v letih 1940 in 1941 – in samo še v zadnjem letu izhajanja, v letu 1944, v letniku XXXXI. Vmesna letnika XXXIX in XXXX za leti 1942 in 1943 sta spet brez Plečnikove naslovnice. Zakaj taka urednikova ravnanja s Plečnikovo zasnovo naslovnice Kalendara Srca Jezusovoga, nam ni moč razložiti. Domnevamo lahko, da je bil Klekl st. ne le preveč samovšečen pisec besedil, temveč tudi oblikovalec slikovnega in drugega grafične- ga oz. likovnega gradiva v edicijah, ki jih je urejal in izdajal. Naj k temu dodamo le še, da sta v zad- njem letniku izhajanja (letnik XXXXI v letu 1944) Kristusova podoba in napis modificirana, najbrž ne s Plečnikovim dovoljenjem. Napis pa urednik iz knjižne zveze VEČNI KRALJ spremeni v nareč- no, prekmursko obliko z madžarskim črkopisom – VECSNI KRÁL. Novine Slovenske krajine pa so dobile Plečnikovo naslovnico že leto poprej, in sicer s 13. št. XIX. letnika z dne 27. marca 1932. Črke prve sestavine besedne zveze »Novine« so bile bele na črni podlagi in veliko večje od naslednjih v be- sedni zvezi »Slovenske krajine«, ki so bile črne na beli podlagi in napisane v spodnji vrsti. V črkah in ob njih pa okraski. Novine so to Plečnikovo na- slovnico nosile do konca izhajanja v letu 1941. Tri Plečnikove umetniške stvaritve v Prek- murju so čisto oblikovalskega značaja. Poleg dveh prej omenjenih, ki jih soboška knjižnica v vseh iz- vodih poseduje, je še ta, da je za Mursko Soboto napravil očrt za spomenik starejšim prekmurskim pisateljem in ga prikazal na razglednici Kluba 10 Prekmuriana prekmurskih akademikov (gl. omembo v uvodni točki), ki pa ni bil nikoli realiziran. Spomenik prek- murski knjigi v obliki knjige je sicer bil napravljen in postavljen v soboški park, vendar njegov sno- valec ni bil Plečnik; stoji ob sprehajalni poti, ki pe- lje od centra mesta mimo njega in umetnega je- zerca proti gradu. Poleg prej omenjenih Kleklovih edicij Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota poseduje tudi dve dopisnici, ki ju je Plečnik napi- sal upokojenemu duhovniku Jožefu Kleklu st. (eno zagotovo njemu, za eno pa ne vemo točno, ali je naslovnik on). Tisto, ki jo lahko prepoznamo, je da- tirana z dne 17. III. ‘35, sporoča pa naslednje lepe želje: »Visokočastiti gospod! Ganjen po Vaši veliki ljubeznivosti se Vam od srca zahvaljujem. Gospod Bog blagoslovi Vas in vse Vaše delo. Ozdravite srečno in nadaljujte z duhovniškim ognjem boj za ohranitev Vaših ljubih Prekmurcev. To Vam prisrčno želi za god in Vas spoštljivo pozdravlja Vaš Plečnik« 3 3 Plečnikova čestitka Jožefu Kleklu st. za njegov godovni dan, v času, ko sta že nekaj časa sodelovala pri oblikovanju naslovnic za Koledar Srca Jezusovega in Novin. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, ki bi jo morali po vsem njenem boga- tem gradivu, podarjenem in nakupljenem v zad- njih nekaj desetletjih, po izrednem razvoju v tem času, regionalnih zadolžitvah in sodelovanju s slovenskimi območnimi knjižnicami, s sosednjimi knjiž nicami enakega poslanstva na Madžarskem, Hrvaškem, v Avstriji in na Slovaškem poimenovati krajše, kot Pomurska knjižnica Murska Sobota, hra- ni poleg prikazanega ustvarjalnega dela arhitekta Jožeta Plečnika tudi vse monografije o njem, ki so izšle v Sloveniji. Zato je prav, da smo se vélikemu Slovencu in vélikemu slovenskemu arhitektu ob 150. obletnici njegovega rojstva zahvalili za vse, kar je postoril za našo domovino in našo pokrajino, tudi v reviji Prekmuriana, ki jo izdaja Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Literatura in viri: Arhitekt Jože Plečnik v Prekmurju: posvetovanje Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 25. in 26. septembra 1977, Moravske Toplice, Ljubljana 1998 Kalendar Srca Jezusovega, Črensovci 1933–1944 Novine Slovenske krajine, Črensovci 1932–1941 11 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Plečnikov načrt krilnega oltarja (arhiv PIŠK Murska Sobota) Razglednica arhitekta J. Plečnika (arhiv PIŠK Murska Sobota) Portret in podpis arhitekta J. Plečnika (Krečič, 1991)