št. 99 ftftlii ilatta MflniiiIDannaa oiH sftD
V Trstu, v pffcas. ipfHI 1924.

Posamezna štev1lka 20 cSit,
Letnik XLIX
z>atraj. V
Mca w.
< 5
v
j^ffj«, »ivzemU pomleljek. vaak
Aillneg« It 20, L nadstropje. Dojftei naj se	A
alem« se ne sprejemajo, rokopisi se se y tg*. 'M* Aston O« rbec. — Lastnik tiskari* -flljfc^*;tiskarne ^aša za mesec L 7.-, 3 mesece L 19.50, j/	32.- v. . . u
^ inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uiednlStva ta uprava it 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Tratu ln okolici po 20 cent — Oglasi se rabmajo v škokosti ene kokma (73 mj*4 — Oglasi togovcev la obrtnikov mm po 40 cent onutsiest zahvale, postanke In vabila po L 1.—v oglasi densmfli uvodov hm po L 2. - Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglas«, naroCnlna In reklamacije ae pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, sttca m Prančiika Aai&tega štev. 20» L nadstropje. — Telefon usednifttva ln npcave 11-57.
Pot! delausbe politike
Socialistični poslanec J, Stivin razpravlja v «Prager Presse* o <*poteh delavskega g»banja». Ravno zato, ker ta razprava prihaja iz takega peresa, naj bi jo z zanimanjem in razumevanjem čitali tudi naši socijalisti in komunisti.
Poslanec Stivin ugotavlja, da si je socija-Kslična stranka v čehoslovaški republiki po težki krizi, izzvani od komunistične agita-cije, zopet priborila svoj položaj kot vodilna delavska stranka v čehoslovaški državi. Dravsko gibanje se je zopet konsolidiralo na podlagi demokratičnega socijalizma. Staro, preizkušeno načelo za uspevanje dravskega gibanja se glasi, da se je treba v pr i vrsti in skoro izključno opirati na 1 i;, rizr-ane pristaše, na redne člane, ki i -o 1 nju jejo strankarske dolžnosti, ki se i .-i odtegujejo vzgojnemu delil organizacij. Žv* ederao delavsko f!ibc&}e se ne more -anasaii ^a nepreraŽunljive temne mase. Organizato/ično, po številu svojega članstva in razširjenosti tiska, nadkriljuje so-cijalno-lemolrratična delavska stranka visoko koriunistično stranko. Posamezni iilai uspehi komunistične stranke so —
M rešitvijo
ooo
Pasić zopet na obzorju • Priprave na foHtra
_____
vsled nedostatnosti trdne organizacije te stranke — le prehodni pojavi.
Konsolidacija' socijalno-demokratičnega gibvnia je znak napredujoče notranje kon-so^dacije rehoslovaške republike. Je pa tudi znak splošne tendence v delavskem <fibanju vsega sveta. Ta tendenca je povra-tek k odločni parlamentarni demokratični ki. Ta tendenca pomeni odvrnite v od h "ievištva, pa tudi od tistega kolebanja a, d moskovsko in londonsko internacijo-r^'io. V delavsvtu vsega kentinenta nista ostala brez globokega vtisa polastitev vladne oblasti na Angleškem od strani delavske stranke in dosedanje delovanje t lacDonalda. Delavstvo v Evropi je bilo navajeno, da je vse svoje socijahsticne nade slavljalo vedno v Nemčijo. To nemško delavsko gibanje nudi po vojni sliko med-tebojnetfa mesarjenja. To nemška delavsko gibame ne igra več vodilne vloge. Fotem je stavljalo uelavstvo svoje nade v Rusijo. 2al pa, da delavsko gibanje v Rusiji le uči, kako se socrja'izem ne more lira^cieitf! Nastop Moskve je povzročil k-3z">epit2v in ohranitev evropskega delavskega gibanja za nekoliko let. Socialistično ir.islcči delavci pa so neomajni optimisti. Zato ni čuda, da stavljajo sedaj svoje nade v London. Posebno še, če se spomi-•nfajo, (U. je Kari Marx, ko se niso izpolnile njegove nade v socijalno revolucijo v tvemčiji v letu 1848., računal z velikim političnim uspehom delavstva v Angliji v bodočnosti.
Stivin razpravlja na to o kongresu čeho-etevaSfce socijalistične stranke, ki se je vršil te dni v Moravski O stro vi. Govori o potrebi revizije programa z ozirom na spremenjeni položaj delavstva po svetovni vojni, na nove gospodarske razmere in nove oblike organizacije kapitala. Možje socrjalistlčne znanosti izjavljajo sicer, da ni U T-asel čas za sestavo programa delavskega gibanja na podlagi znanstvenega zajetja no^ih razmer. Toda stranke morajo 2>t>ti. Zato silijo k reviziji starih progra-V-iov iz osemdesetih in devetdesetih let, ki večinoma že zastareli. Tej potrebi naj radosti kongres v Moravski Ostrovi. (Članek je izšel namreč pred kongresom.) Pole^ tega naj se bavi tudi z zahtevami sedanjosti, s kulturnim programoma stranke, zadružnim gibanjem, strokovnimi organizacijami. Vsa ta vprašanja naj izroči posebnim komisijam v poročilo na prihodnjem kongresu, ki se bo vršil v letu 1926.
V mednarodnem delavskem gibanju sta bili od prvih začetkov zastopani dve tendenci. Tendenca demokratičnega socijalizma, ki računa z danimi razmerami m obstoječimi močmi, in tendenca romantičnega revolucijcnizma, ki pa mu večinoma niso hiti glasnki delavci, ampak intelektualci Zgodovina delavskega gibanja je neprestan boj teh dveh tendenc. Sedaj boj proti ogro-strankine enotnosti, potem boi za oL-i^vo razbite enotnosti. Po vojni, v prvih časih ruske revolucije, se je zdelo, da je tendenca demokratičnega socijalizma skoraj odpravljena. Kljub temu so se socijalno-demokratični voditelji trdno držali svojega starega programa in svoje taktike. Socijalist Stivin zaključuje: Danes je boj izvojevan. Demokratični realni socijalizem je na pohodu, bogatejši na izkustvih iz krize zadnjih let: da njegove ideje potrebujejo trdnih in odločnih mož, ki nikoli ne omahujejo pri naglašanju demokracije, ki hočejo odsotno hoditi svojo pot in ki so razumeli, koliko vzgojne vrednosti imajo demokratične naprave za bodoči socijalizem.
Zakaj priporočamo ta izvajanja našim socijalistom in komunistom v pazno čitanje in uvaževanje — to hočemo razložiti v posebnem članku.
BEOGRAD, 24. (Izv.) Kralj se je odločil, da konča s posvetovanji z načelniki parlamentarnih skupin. Vse stranke, vladne in opozicijonalne so prepričane, da jim je zmaga zagotovljena. Z ozirom na dosedanji ootek razvoja krize pa je jasno, da dobi Pašič takoj po 1, maja mandat za sestavo ■* olilne vlade.
Danes popoldne je sprejel kralj v avdi-jenci načelnika zemljoradniškega kluba Laziča, ki je razložil kralju stališče zemljoradniškega kluba in ostale opozicije. Predlagal je kralju, naj se poveri sestava nove vlade Davidoviču. Kasneje je sprejel kralj v avdijenci predsednika samostojnega demokratskega khiba drja. Lukiniča, ki je obrazložil kralju stališče svojega kluba. Rekel je, da mora dobiti mandat narodni blok v interesu narodnega in državnega edinstva, ustave in monarhije. O po žici jo-nalni blok da je le združitev raznih elementov, ki hočejo vreči vlada, potem pa spraviti državo v propast. Dalje je rekel Lukinič, da ima vlada Pašič-Pribičevič zatmanje v narodu. Ako bi se kriza ne mogla rešiti parlamentarnim potom, potem naj bi se skupščina razpustila in razpisale nove volitve, ki naj jih izvede Pašić-Pribičevićeva vlada. Po avdijenci se je Lukinič podal k ministru Pri bičevi ću ter mu sporočil izid avdijence. PribiČević je kasneje obvestil o tem ostale ministre. — Vlada je imela sejo na kateri je razpravljala o političnem položaju, ki se je nekoliko izpremenil radi sklepa krone kakor tudi radi posvetovanja z zemljoradničkim klubom. Tudi avdijenca dr. Lukiniča je prišla na dnevni red, potem pa repara-cijško vprašanje. Razgovor se je zasukal tudi na spor med Rusijo in Romunijo, ki resno ogroža mir v Evropi.
V vladnih krogih naglašajo,_da so vesti o
koncentracijski vladi samo pobožna želja opozicije. Prepričani so, da so nove volitve edini izhod iz sedanjega položaja. Radikali delujejo že popolnoma v znamenju volitev. Razmotriva se že o novih kandidatih. Enako gibanje se opaža tudi pri opoziciji. Kakor se viefi, je gotovo, da nastopi pri volitvah opozicija skupno v suboti tkem okrožju, kjer naj bi bil nosilec liste Ribar. S skupno listo bodo nastopili tudi zemljoradnici in demokrati. Radikali in samostojni demokrati bodo nastopili tudi s skupno listo v Dalmaciji. S tem je v zvezi potovanje pravosodnega ministra dr. Grisogono, ki je }ocoj odpotoval v Dalmacijo, da pregovori svoje pristaše za to misel. To postopanje smatrajo v Beogradu za začetek fuzije med radikali in samostojnimi demokrati, ki naj ib se izvršila takoj po volitvah. ___
Razkol v Rađićavt stranki?
BEOGRAD, 23. Beogradski listi poročajo, da so se nesoglasja v Radićevi stranki
50% koncesij, ki jih bo dala ruska vlada v tako poostrila, da se lahko računa že z) vrednosti vsaj enaki skupni svoti 375 milijo-raškolom. Nezadovolini elementi v stranki nov šterlingov. Angleške upnike se bi potem
razkolom. Nezadovoljni so sklemH, da ustanove svoje glasilo, v katerem bodo kritizirali tako celokupno politiko HRSS (hrvatske republikanske seljačke stranka) kakor tudi njene voditelja. Nezadovoljni elementi zatrjujejo, da so voditelji stranke zagrešili celo vrsto nekorektnosti, predvsem pa da so zapravljali denar, zbran, za seljački dom. Zagotavljajo, da so posammkš s tem denarjem celo obogatili. Predvsem obtožujejo Pavla Radića- stnovca Stjepana Radića, da si je na račun stranke kupil hišo in zemljo, strankin podpredsednik Predavec pa da je takisto s strankinim no»vcem kupil 11 ju-trov zemlje. Na vse ta obtožbo vodstvo stranke docela molčL
nošaji snod Jyps!a¥ijo in Romimp
Izpraznitev Romuniji odstopljenih občin - Jugoslavenski Mi proti zvezi naperjeni
proti Rusiji
BEOGRAD, 24. (Izv.) Današnji listi »o I Glede spora med Rusijo in R<wmnijo ogorčeni radi ravnanja romunske vlade Besarabije je vse časopisje edino, da 7«go-?lede ropanja romunskih vojakov pri iz- slovenska država ne sme podpirati proble-praznitvi Romuniji odstopljenih občin v matičnega zaveznika latinskega plemena Banatu. Romunska vlada molči na vse pro- proti bratskemu ruskemu narodu. Beo-
nje proti sovjetskim republikam.
Med drugim so končno rudarji na svojem četrtem zborovanju siprejeK resolucJSo, fcjcr izjavljajo, da je delavski razred Zveze ruskih sovjetov za previsoko ceno dosegel vodstvo uprave državnega gospodarstva, da bi se se-
--------------- ------ — , .	.	-	, v J ?	odpovedal temeljnim načelom revolucije.
oovrae izkupiček po odbitku izvoznih pri-; vse časopisje tako vladno kakor tudi j .Zahtevamo od ruske delegacije neomahljivo *	* ----—1— —■—11 -	romunske
povzročili vojaki med tamošnjim prebival-! bi mogla	f
stvom. Sklenila je, da proda na javni munijo, da bi jo sploh mluto ne mogel iz-dražbi na meji rekvirirano živino in da vesti, ako tudi bi jo dtfemH. Splošno je
4.	predsednik je tudi nastopil za skftca* nje mednarodne konference za razorožite^ ter se končno
5.	izrekel za sprejetje — s strani Zedf< njeni držav — načrta za ustanovitev med« narodnega razsodišča in za kodifikacijo mednarodnega zakona, ki naj določi pra* vice neutralnih držav in pravila vojne.
Boli francoskih čet bh sircRi meji
LONDON, 24. Po vesteh i Carigrada so naletele na sirski meji francoske čete na oborožene vstaše. V boju so pustiH Francozi več mrtvih in ranjenih. Do nemirov je prišlo, ker se je baje prebivalstvo protivilo plačevanju davkov.
RIM, 24. Zadnja brzojavka iz Carigrada poroča, da se francoska zasedbena obla-stva v Siriji še vedno borijo proti vstašem. Francozi so morali izprazniti nekoliko obmejnih hiš ter so pustiH v rokah vstašev večjo množino orožja in živil. Hoteli so priti zopet do svojih strojnih pušk in so v ta namen ponudili sovražniku visoko s/olo denarja. Vstaši so pa to ponudbo zavrnili
Vstala v Afganistanu
MOSKVA, 24. Agencija «Rosta» poroča iz Taškenta: S pomočjo inozemskih agentov je izbruhnila vstaja proti emirju Ama-nu v okrajih Kost, Kandahar, Ghasni in
___ _. _	_	_	. Djelalabad. Gibanje je obrnjeno proti no-
plačalo z delnicami nove družbe v razmerju	preuredbam in ima predvsem reakci-
z njihovimi tekočimi izgubami. Ta načrt si- , :anarcn značaj. Vstaši zahtevajo preklic
I • m _ _ _1... .	nkrl/ttOLA ročni "	'	« «« u «
obtožne komisija. Kot priče obtožbe nasto-1 pi 15 ljudi, v obrambo pa okoM 100.
Zdravniški kongres
RIM, 24. Danes je bil otvorjen ob navzočnosti kralja mednarodni kongres za urologijo. Na kongresu so zastopane Italija, Holandska, Združene države, Francija in Anglija.
Zasedanje Mednarodne železniške unije
FIRENZE, 24. Včeraj je pričela z delom komisija Mednarodne železniške unije. Zasedanjqa, ki bo trajalo več dni, se udeležujejo zastopniki vseh večjih držav sveta.
nafti! za likvidacijo rasfilU mm v flnglUl
LONDON, 24. Zasedanje angleško-ruske konference se je zopet začelo. Sestal se je konferenčni odbor za organizacijo dela. Mac-Donaid se je sicer z ozirom na to konferenco vzdržal vsakih izjav v svojem govoru v Yorku in je le zatrdil, da se je konferenca začela dobro. Javno mnenje je pa povsem drugačnega naziranja in skrajna protiboljševiška glasili skušajo izkoristiti sedanji politični položai v Moskvi za vsakovrstne ovire.
Za časa velikonočnih počitnic so se vršili pregovori o vprašanju ruskih dolgov v Angliji. Med drugim se je razpravljalo o predlogu za ustanovitev mešane angleško-ruske delniške družbe, ki bi zastopala vse angleške upnike s
cer visi fie v zraku, a vendar obstojajo resni poizkuai za reiitev tega perečega vpražanja.
Ruski protastl proti spomensd
angleških bankirjev.
MOSKVA, 24. Vesti o poteku rusko-angle-gkih pogajanj v Londonu so vse prej kakor vesele. Angleške zahteve z ozirom na priznanje dolgov se smatrajo tu za nesprejemljive. Nade na sporazum z laburistično vlado so se — če ne zrušile — zelo zmanjšale in to vzbuja v vseh krogih precejšnje vznemirjenje. Po agenciji «Roeta» soglašajo delavci in kmetje, trgovski in industrijski ruski krogi vseh političnih naziranj v tem, da je treba energično zavrniti zahteve angleških bankirjev. Na zborovanju železničarjev in rudarjev Zveze ruskih sovjetov, katero zaseda točasno v Moskvi, se j® sktenilo izdati proglas na angleški proletarijat, ki naj po možnosti odstra-ki so na poti do rusko-angleškega
ni ovire,
sporazuma.
Delavci drugih organizacij so se obrnili na sovjetsko vlado a pozivom, kjer nastopajo za
ohranitev pridobitev revolucije ter proti za- ^ _	_ _____
b te vam angleških bankii^ev. V tem	španski vladi, da bi' nehala''napadati
izražajo zborovalet tudi svoje prepričanje, da H -	Maroku
bo ruska vlada znala pojasniti angleškim ka- Pitance V iv.ar^KU.
piiaiistom, da so minuli časi za tako nastopa-
erairovih zakonov, zapretje ženskih šol, odstranitev Evropejcev iz Kabula in usmer-jenje afganistanske politike naproti Angliji.
K tem dogodkom pripominjajo moskov-sk listi, da se postavljajo na trdo skušnjo poizkusi mladih Afgancev, ki bi hoteli pod vodtsvom Emirja spremeniti Afganistan v moderno državo. Vse, kar je še barbarskega in nazadnjaškega v Afganistanu, da vstaja proti reformatorjem.
«Izvestja» pišejo, da predstavlja ta nastop vstašev nov način angleškega pronicanja v Afganistanu. Gibanje da bi ne bilo mogoče brez pomoči tujega orožja in tujega denarja.__
FJfgncl prosilo MacSonaida za posredovanje
LONDON, 24. Abdel Krim je izročil dopisniku lista Daiiv Mail v Tangerju pismo v katerem prosi angleškega ministrskega predsednika MacDonalda, naj posreduje
___' »____1 • ..1» JI An KI noh^U «ar»»natl
štojbin in stroškov oškodovanemu valstvu-
prebi- (opozicijonalno vlade.
proti akciji
GrSka republika priznana
s strani italijanske vlade.
RIM, 24. Vsled izida ljudskega glasovanja od 13. aprila, ki je potrdil sklep narodne skupščine v Atenah za proglasitev republike v Grčiji, je italijanska vlada priznala novo obliko vladavine na Grškem.
To je izjavil ustmeno grškemu ministru za Zunanje stvari italijanski odpravnik poslov v Atenah kom. De Faccendis. To stališče italijanske vlade je sprejel grški tisk z velikim zadoščenjem. Enake korake sta že podvzeli tudi Fraaicija in Anglija ter se pričakuje,, da bo v kratkem sledila tudi Anglija temu zgledu.
Veliki fašistovski svet
Moč fašistovske stranke - Novo vodstvo
RIM, 24. O sinoćnji seji velikega faši-stovskega sveta je bilo izdano uradno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo imenovano novo vodstvo fa&istovske stranke, ki sestoji iz 4 uglednih fašistov: Rober-to Forges-Davanzati, Cesare Ros si, Gio-vanni Marinelli in Alessandro Metchiorre. Prvotno je bil baje stavljen predlog, da bi vodstvo sestejalo iz 7 ali celo 9 mož; toda Mussolini je na predlog on. Giunta skrčil število na 4. To imenovanje mora potrditi narodni svet, ki se bo sestal v juniju.
Na podlagi poročila glavnega upravnega tajnika MarinelK-ja je bilo do 12. marca izdanih 371.457 fašistovskih izkaznic. Od 12. marca pa do 22. aprila je bilo ustanovljenih 40 fašjev, tako da je danes vpisanih v stranko 474.581 mož. Veliki svet je bti zelo zadovoljen s tajnikovim poročilom o napredovanju fašizma Da se poplača trud in znoj med naporno volilno borbo za zmago faš. liste tudi onim, ki niso vpisani v stranki, je on. Acer bo stavil predlog, naj se sprejmejo v fašistovsko stranko vsi oni, ki so se izkazali za časa volitev. Predlog je bil sprejet.
Danes zvečer bo veliki fašistovski svet nadaljeval svoje delo.
Ministrski svet
Preuredba ustanov javnega varstva in novi ukrepi na Šolskem polju RIM, 24. Davi ob 10. uri se je sestal
ministrski svet pod predsedstvom Musso-linija. Kot prva točka dnevnega reda so bile sprejete nekatere spremembe k pravilniku za oborožene sile javne varnosti. Po novem načrtu se točno določajo naloge kr. karabinerjev na eni in civilnih agentov na drugi strani, katerim poslednjim pripadata predvsem zaščita varnosti oseb in lastnine in ki imajo preprečati in zatirati zločine z nabiranjem dokazov ter skrbeti, da pridejo zločinci v roke pravice. Zbor civilnih agentov mora tudi paziti, da se bodo točno izvrševali državni zakoni in pravilniki ter odredbe javnih oblastev; nuditi mora tudi svojo pomoč v .slučaju javnih ali zasebnih nezgod. Zbor civilnih agentov odvisi od notranjega ministrstva.
Nato je poročal minister za prosveto on. Gentile o izpitih na srednji šoli. Načrt za tozadevni pravilnik, o katerem se je že ugodno izrekel državni svet, vsebuje 150 členov in se deli v tri glave. Prva glava
se tiče učencev, ta sioer vpisovanja, Šolskega obiskovanja in disciplinarnih kazni. Drugi del vsebuje nove dokrf&e za izpite na srednjih ftolah, tret£ pa se bavi s Šolskimi pristojbinami. Prt sprejetju tega načrta je ministrski svet odobril nekatere ukrepe, ki se tičejo novih pokrajin, tako glede zavoda za porodništvo in državne knjižnice v Gorici ter goriškega konvikta «Dante Alighieri», kjer se bo ustanovilo 60 brezplačnih mest. Sprejet je bH načrt za ukaz za znižanje lokalnih prispevkov za vzdrževanje kr. tehničnih zavodov v Puli in v Rovinja, kr. gimnaztje-tičeja v Kopru in nadaljevalne šole v -Malem Lošinju. Ministrski svet je na predlog Oeatileja odobril načrt za poseben natečaj za izpite za učitelje-bivfta bojevnike. Drugi načrti, ki so bili končno Se odobreni, so bolj finančnega ^^jf le se tičejo srednjih in visokih ioL Ministrski svet se je raztel ob 13.15 ter ee ho jutri aspeft sestal ob navadna uri. __________
KomtmtstKno gibanje
- 19
TARANTO, 23. V občini Massafra prišlo do hudih izgredov. Ha glavni trgu se je zbralo ofcoB 100 komunistov pod okriljem rdeče zastave. H komunistom je pristopilo več fašistov ter jih pozvalo, naj se razidejo. Kar se komunisti niso hoteli odzvati, se je vnel med njimi in faiisti pretep, med katerim sta bila ranjena dva fašista z nožem. Komunisti so se razšli, toda pozneje so skušati uprizoriti novo demonstracijo. Policija jih je razgnala.
NAPOLJ, 21 Fašisti so izvedeli, da se je včeraj v neki tukajšnji Soli vršil sestanek komunistov z dovoljenjem šolskega voditelja. Policija je takoj dala ustaviti zbrane komuniste, med njimi tudi Šolskega voditelja. Nato je preiskala vse prostore in iztaknila kraljevo slika, ki je bila vsa raztrgana. Na robu slike je stalo zapisano «smrt!». Spričo tega je policija aretirala vseh 19 komunistov.
Proces proti upravnemu sveto
d! Sconto»
RIM« 21 Danes ob 131 uri se je pričel v senatu, ki ee je sestal pod predsedstvom sen. Tittonija kot visoki sodni dvor, proces proti bivšemu upravnem svetu bančnega zavoda «Baaca stalians cfi Sconto*. Visoki sodni dvor je sestavljen iz 110 senatorjev« Na današnji seji je bila pre&taaa razsodba
vstrajnost v tem vprašanju ter se bomo sami znali podvreči potrebnim žrtvam v notranjosti države za vzpostavitev državnega gospodarstva a svojimi lastnimi sredstvi.»
Predsednik CooMse sooorll
o zunanji politiki Amerike
NEW YORK, 24. Včeraj je predsednik CooHdge o priliki letne pojedine «Associa-ted Presa» imel zelo važen govor, kjer je ozirom na notranjo politiko izjavil, da bo z največjo strogostjo nastopil proti funkcionarjem, ki bi zlorabili svoj položaj za osebne dobičke. Glede zunanje politike se lahko izlušči iz njegovega govora sledečih petero točk:
1.	Predsednik je ponovno nastopil proti vstopu Z edin jenih držav v Društvo narodov ter dal na najjasnejši način razumeti, da smatra to svojo odločitev za končno-veljavno.
2.	povdaril je, da je ostala ameriška politika v vprašanju zavezniških dolgov napram Zedinjenim državam neizpremenjena, ter potrdil svoje nasprotovanje proti razpravljanju tega vprašanja na gospodarskih konferencah.
3.	izrazil je nado, da bo poročilo izvedencev Dawesovega odbora omogočilo rešitev vprašanja reparacij ter se izrekel za soudeležbo Amerike na posojilu, predvidenem za vzpostavitev nemškega finančnega stanja.
Romunsko-bolgarski dogovori.
SOFIJA, 24. Bolgarsko-romunska komisija v Bukareštu je podpirala juridično-sodnijsko konvencijo in dogovor za medsebojno izroče-vanje ubežnikov med Romunijo in Bolgarsko.
/«Iasaryk v Švici
PRAGA, 24. Včeraj je predsednik republike Masaryk odpotoval v Villeneuve v Švici, odkoder se bo podal v Taormiiu* kjer ostane z vso družino nekaj tednov.
Albanska cerkev uvedla gregorijanski koledar
TIRANA, 24. Narodna pravoslavna albanska cerkev je te dni uvedla ^ egorijan-ski koledar. To zna postati prvi korak za ujedinjenje krščanskih cerkva v Albaniji
Za norveško-rusko trgovinsko pogodbo.
KRISTIANfJA, 24. Norveška vlada namerava imenovati v kratkem dclegacijo, ki bo vodila ž Rusijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Za načelnika te komisije je določen ravnatelj Harr.ld Dedersen.
Sneg v Jugoslaviji
ZAGREB, 24. Po poročilu iz Hrvatskega Primorja je začelo včerai snežiti v Hrvatskem Primorju. Na Sušaku in Cir-kvemci je padel lahen sneg. Včeraj je vladala v Primorju močna burja. Po poročilih iz Sarajeva sneži tudi v Bosni in Hercegovini	__
Italijanski parnik se potopil
BREST, 24. Pomorska prefektura naznanja, da se je italijanski parnik «Urania» potopil 20 milj od Ouessanta. Posadka se je rešila na švedski parnik «lnvestitur». Zdi se, da je treba pripisovati vzrok ne-sreče megli.
DNEVNE VESTI Ne lin Jene flaute!"
V neki občini v Julijski Krajini imajo izrednega občinskega komisarja. Takih dragih — v pravem pomenu besede — funkcijonarjev, ki naj nadomestujejo občinsko avtonomijo, je precej natrosila po deželi — rimska modrost. Tem funkcijo-narjem so naložene velike naloge' in skrbi, posebno povodom političnih volitev. In izredni komisar, ki ga imamo mi v mislih, se je ob zadnjih volitvah z vsem ognjem lotil te svoje naloge. Da je pri tem večkrat smuknil mimo svoje dolžnosti in pravice, mu ne smemo šteti v zlo. Dober namen posvečuje tudi to sredstvo! Opravičujeta ga vnema, da bi zadovoljil svoje gospodarje, in pa skrb, da bi on igral «lepo. figuro* pred ^imL Kaj hočete: kruhek, je le kruhek I Četudi ga moraš uilvati v skromni slovenski občini!
Ker pa so slovenski volilci trde butice, ki ne vedo prav ceniti skrb — dragega komisarja, da bi on igral «lepo figuro*, so mu prekrižali račune in so vo£ls drugače,
[nego bi bil hotel on. In sedaj je hud, prav zares hud. Huduje se: Kaj ste mi storili!
Obljubil sem toliko in toliko glasov, sedaj pa tak uspeh! Ali ne veste, kako «figuro» igram sedaj — jaz! Vmes jim gromi: Boste že videli, še kesali se boste! Zapomnite si« jaz, izredni komisar, ostanem tu! To diši sicer po nelepi grožnji, ki bi je ne smel izrekati občinski komisar, ki naj čuva koristi občinarjev, ne glede na to, kako so glasovali na volitvah! Trdoglavi in zakrknjeni volilci pa ga le nočejo razumeti, ker mislijo v svoji duševni omejenosti, da ustavni instituciji volitev je namen, da pride na nfih do svobodnega Izraza volje državljanov, ne pa namen, da bi kdo igral «lepo figuro»! Nezgodi, da komisar ne igra zaželjene «lepe figure*, je torej vzrok v nesrečnem dejstvu, da so trdoglavi in nepoboljšljivi volilci imeli v rokah — glasovnico! Zato naj imajo gospodarji pametno spoznanje in naj g. komisarju odpustilo nelepo »figuro*! Njegova volja je bila najboljša, slaba je l5la le — volja" volilcev! Ce bi bil on imel glasovnice v!
rokah, črtal znake na njih in jih metal v pridržal nek zneiek, ki ga je prejel za neko volilno žaro — bi bil uspeh glasovanja prav gotovo nekoliko drugačen in on,
jf.. kodisar, bi bil Igral «lepo figuro*. Naj se potolaži: ni bilo usojeno!
Davek na najemninsko vrednost
Do 30. t. m. morajo naznaniti vsi tisti, ki so podvrženi davku na najemninsko vrednost (novemu hisno-najemninske-mu davku, ki je bil uveden v tržaški občini s 1. januarja 1924), III. oddelku tukajšnjega občinskega urada (Palestra civica, Via della Valle) znesek čiste najemnine (brez doklad za vodo, razsvetljavo itd.), ki so jo plačevali 1. Januarja 1924. za dobo pred tem dnevom, za poznejše najemn. pa znesek, ki so ga plačevali ob začetku najema. Naznanitev se napravi na na naznanilnih listih, ki jih daje brezplačno občinski davčni urad v gori omenjenem III. oddelku občinske uprave. Gospodarji, ki stanujejo v svojih lastnih stanovanjih, naznanijo znesek, ki bi ga morali plačati, ako bi imeli stanovanje v najemu.
Novemu najemninskemu davku so podvržene vse osebe, društva, krožki itd., ki prebivajo na ozemlju tržaške občine in imajo na tem ozemlju na svojo razpolago hišo ali stanovanje. S tem davkom so obremenjena stanovanja in njih neposredne pritikline. Davek se mora plačati tudi tedaj, ako je hiia ali stanovanje prazno in tudi če je en del leta brez pohištva.
Davek od stanovanj in sob, ki jih gospodarji dajejo v najem neposredno in s pohištvom, plačujejo gospodarji sami; za stanovanja in sobe, ki se dajejo v podnajem, pa plačuje davek prvi najemnik, bodisi da so stanovanja in sobe opremljene ali ne. Kot neposredne pritikline, ko so obdavčene obenem z glavnim stanovanjem, veljajo prostori, ki tvorijo z glavnim stanovanjem eno celoto, ka^ kor n. pr. vrti, konjišnice, seniki, skednji itd.
Proste davka na najemninsko vrednost so: 1) hiše in stanovanja, ki so vedno skozi vse leto brez pohištva; 2) kmetijske hiše, katere služijo za stanovanje izključno kmetovalcem samim, naj že bodo koloni ali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, dalje prostori, ki služijo za hleve za živino ali za shrambo poljskih i pridelkov; 3) prodajalnice, hoteli, industrijski in trgovski zavedi s skladišči, trgovske in stanovske pisarnice, hiše ali deli hiš, ki so namenjene izključno za izvrševanje kakega poklica, obrti, trgovine ali služijo kot zaloga biaga; 4) cerkve in vsi prostori, ki so namenjeni za bogoslužje; 5) javni uradi, zavodi,
Iavne in zasebne šole, podporna društva, do-»rodelne ustanove kakor n, pr. bolnišnice, sirotišnice in otroški vrtci; 6) palače in letovišča krone in prinčev vladarske hiše; 7) stanovanja konzulov, podkonzulov in konzularnih agentov tujih držav, ako niso italijanski državljani in ako uživajo italijanski konsuli v dotičnih državah isto oprostitev.
Niso oproščena stanovanja ni sobe, v katerih stanujejo ravnatelji, upravitelji, uradniki, učitelji in posli, ki so v službi pri uradih, zavodih itd., tudj če ne plačujejo nikake stanarine.
Davek se odmerja po sledeči tabeH: Razred Letna najemn. vrednost
dek>, ki je bilo izvršeno v klep&rni. Giaschi mu je radi tega ponovno očital, da si je neupravičeno pridržal denar. Moža sta se ob takih prilikah vsakokrat prepirala. Včeraj se
je prepir ponovil; to pot je bil posebno hud. Konečio se je Marcel Grasso navidezno pomiril ter odšel.
Okoli 14. ure, ko je Giaschi skupno z nekim delavcem delal v kleparni, je nenadoma vstopil Grasso, ki je bil videti zelo razburjen. Šel je naravnost proti Giaschiju ter se začel z njim prerekati; prerekanje je trajalo le kako minuto. Silno razjarjeni Grasso je nenadoma potegnil samokres, gfa nameril na prestrašenega Giaschija ter ponovno ustrelil. Ubogi mož se je smrtnozadet zgrudil na tla. Streli so vzbudili pozornost ljudi na ulici; nekateri so prihiteli v delavnico ter skušali podati kako pomoč Giaschiju, ki je ležal nezavesten na tleh v luži krvi. O dogodku je bila obveščena telefonično rešilna postaja, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa na prvi pogled uvidel, da je vsaka pomoč zaman; Giaschi je bH že mrtev; bil je zadet na več mestih v prsa in glavo.
Po strašnem dejanju je Grassi skočil iz delavnice ter se spustil v beg. Nek policijski agent, ki se je slučajno nahajal v ulici Ghega, je stekel za njim ter ga po kratkem zasledo^ vanju aretiral. Morilec je sledil agentu na policijski komisarijat v ulici M. R. Imbriani. Mladenič je bil ves iz sebe. Ko se je nekoliko pomiril, je izjevH, da je izvršil zločin v bipu silnega razburjenja Šel je k'Giaschiju, da bi se pobotala glede nekih del ki so bila izivrfena v kleparni, od katerih bi moral tudi on dobiti svoje plačilo. Giaschi pa ni hotel o tem nič slišati; jel mu je groziti z železnim drogom ter ga hotel spoditi iz delavnice. Tedaj mu je Šinila kri v glavo; v slepi jezi je potegnil revolver ter ustrelil proti Giaschiju.
Pozneje je bil morilec ponovno zaslišan na kvesturi, nato je bil odveden v zapor v ulici Coroneo.
Truplo nesrečne žrtve je bilo po oblastvenem izvidu prepeljano v mrtvašnico mestne
bolnišnice.
Krvava tragedija je spravila v nesrečo in obup številno družino, ki ji je bil Giaschi glavar.
Premeten slepar opeharil tržaško foščilaico riža sa 93.000 lir
Pred par tedni je prišel v pisarno ravnatelja tržaške luščilnice riža »Prima pflatura tri-estina di riso» lin gospod, ki se je izkazal za
42-letnega Josipa Ferletto,
1)	U.. 300 lir
2)	od 350 do 800 lir
3)	od 800 do 1200 lir 4}	od 1200 do 1800 lir
5)	od 1800 do 2800 lir
6)	od 2600 do 4000 lir
7)	od 4000 do 5000 lir
8)	od 5000 lir dalje
Ker rok za naznanitev kmalu poteče, opo-
zastopnika nekega veletrgovskega podjetja v severni Italiji. Ponudil je ravnateljstvu luščilnice dobavo 200 stoto v žita po zelo ugodni ceni. Ravna telj-; stvo je sprejelo ponudbo s pogojem, da plača protivrednost blaga po sprejemu istega. Cena je bila določena na 93.000 Ur; dalje je bilo določeno, da se del tega zneska — 20000 lir — položi pri banki «Bane a Trevisiana* v Treviso kot predplačilo, ostali del pa izplača omenjeni zatvod, ko prejme potrdilo, da je bilo blago edposk.no.
Kak teden po tej kupčiji je dospelo iz Tre-visa kupljeno žito; toda količina je bila precej drugačna kakor je Ferletti obljubil; name-, sto 200 vreč, sta dospeli samo 2: Ravnartelj-sivo luščilnice se je obrnilo na * Ban ca Trevi-giana* za pojasnila. Odgovor je bil presenetljiv: benka je ie izplačala vseh 93.000 lir, ker je Ferletto predložil železniške dokumente o izvršeni pošiljat vi 200 vagonov žiLal
RaATiateljatvu kiščilndce se je zdela zadeva zelo Čudna in sumljiva; naznanilo je stvar varnostnemu oblast v u, ki je ukrenilo potrebne korake, da reši uganko. V prvi vrsti je bik) treba izslediti Ferlettija. To pot je bila poli-
4% 5% 8% 9% 10% 11% 15% 20%
zarjatno prizadete, da pravočasno poskrbe na- i ^^im agentom sreča mala. Izlakni* so pre-znsniteT, ker zapadejo drugače globi. Za vse * tTeznega zastopnika, ki je stanoval pri neki poznejSe naznanitve velja čl. 10 pravilnika o \ tjru£jni Y „Ji^ Bernini it. 8
davku na najemninsko vrednost, ki določa: ♦ Rok za naznanitev traja 30 dni računajoč od dneva, ko je kdo prevzel hišo ali stanovanje, ki ga prej ni imel aH ga irf imel na svoge ime.»
Pri zaslišanja na kvesturi, kamor je bil odveden, je Ferletto po kratkem obotavljanju priznal, da j« c si epa ril ravnateljstvo luščilnice, in sicer na zelo enostaven način. Ponare-
.». * .v , , , iti	i dil je potrdfio, ki ga je predel od železniške
Očistite hi§e od lepakov« Tukarsnn ob- t uprar^J% poi*jaWi dveh vreč žita, na sledeči činski urad objavlja javni poziv, da se ,	fe jteviBci 2, ki je značila množino vreč,
morajo pročelja hiš v mestu in okolici čim pripisal ničli; na isti način je iz dveh prej očistiti od lepakov in proglasov, ki ftejtov napravil dhresto so bili prilepljeni v času volilne borbe. Ako se prizadeti ne odzovejo temu pozivu, bo postopalo županstvo v smislu zakonov, ki so v veljavi. Mestnim stražnikom je nah>-ženo, da prizadete ovadijo radi prestopkov proti tej naredbi.
Društvene vesti
Pevsko društvo «Dfrija» ima danes v navadnih" prostorih redno pevsko vajo, in sicer ob 20.30 ženski zbor, uro kasneje pa moiki zbor. Potrebna je polnostevilnost in točnost, —
Odbor.
M. D. P. — Sv. Jakob. Danes, v petek od-borova seja ob 20.30 uri. — Predsednik.
Podružnica «Sol. društva* pri Sv. Jakobu opozarja sL občinstvo in vse dobrotnike £ol- i ske mladine pri Sv. Jakobu, da se gotovo ; udeleže občnega zbora, ki se bo vržil v ne- j deljo 27. t. m, v dvorani -Del. Kons. Društva pri Sv. Jakobu» po že naznanjenem dnevnem redu. Popoldne istega dne se vrši otroška veselica z nastopom gojencem in gojenk otroškega vrtca s sodelovanjem gospice Almire Kette. Prepričani smo, da bodo vsi Šentja-kobčani storili svojo dolžnost!
Šentjakobska »Čitalnica« priredi v nedeljo, aae 4. majnika, velik izlet v Velike Žablje na Vipavskem, keteiega se lahko udeleži vsakdo. Vožnja s korijerami tja in nazaj, s kosilom vred, stane 20 lir na osebo. Prijave za izlet se prejemajo vsak večer od 19—21. ure Vpisovanje se zaključi najbrž že prihodnjo nedeljo, zato je potrebno, da se vsi tisti, ki se želijo udeležiti izleta, Čimpreje prijavijo.
Rg tržiikeii živSienia
Krvava drama v kleparski delavnici - Radi neznatnega zneska denarja ustrelil svojega družabnika
Včeraj popoldne se je v ulici Ghega odigrala krvava drama. Mlad klepar je iz sovraštva, katerega ozadje so bile gmotne zadeve, ustrelil svojega družabnika.
Pozorišče žalostnega dogodka je bila kleparska delavnica, ki se nahaja v ulici Ghega It. 3. Glavni lastnik delavnice je bil 56-letni klepar Anton Giaschi, stanujoč v ulici Porta št. 3; solastnika sta bila nek Grasso in njegov »in Marcel Grasso, star 26 let, stanujoč v uH-ci Enrico Toti St. 5. Giaschi ni bil v dobrih odnošajih s svojima družabnikoma. Vzroki tega nasprotja niso še podrobno znani, zdi se pa da so tičali v dejstvu, da je hotel Giaschi, kot glavni lastnik kleparne, največ ukazovati, kar pa ni bilo po volji družabnikoma. Nasprotja so bila posebno ostra med Giaschijem in Marcelom Grasso; slednji si je baje pred kratkim
Pri aretaciji je imel Iznajdljivi »zastopnik* pri sebi znesek 25.000 lir« ostali denar je zapravil pri veseljačenju. Menda možu ni za njim prav nič žal. ker bo sedaj, itak živel precej časa brezskrbno na državne stroike, seveda ne tako udobno, kot je žtvel s tujim, prisleparjenim denarjem.
Truplo novorojenčka so našli včeraj popoldne otroci, ki so se igrali na nekem zemljišču za mestno plinarno. Truplo je bilo zavito v cunje in papir.
Orožniki, ki so bili obveščeni o stvari, so dali malo trupelce prenesti v mrtvašnico mestne bolnišnice. Varnostno oblastvo zasleduje brezsrčno mater.
Padla pri nabiranju drv. Včeraj popoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 37-let-na Marija Gerlanc, stanujoča na Kontovelu št. 116. Žena je imela nevarno rano na glavi. Zdravnik, ki jo je preiskal. je dognal, da ima žena na}brž prebito črepinjo.
Ranjenko je spremljal njen mož, ribič Mihael Gerlanc, ki je povedal, da je njegova žena nabirala drva na neki strmini v bližini Kontovela. Pri tem pa je padla s par metrov visokega zida; pri padcu je udarila z glavo ob kamen ter se pobila na omenjeni iačin.
PonesreČenko so sprejeli v kirurgični oddelek.
Gospodarstvo
Tirjatve in dolgovi med avstrijskimi državljani in italijanskimi državljani novih pokrajin
Italijanski overilni in poravnalni urad (Ufficio di verifica e compensazione) javlja, da so stopile dne 8. t. m. v veljavo pogodbe sklenjene med italijansko in avstrijsko vlado o dolgovih in terjatvah med avstrijskimi državljani in italijanskimi državljani novih pokrajin, dalje istotako pogodbe med italijansko vlado na eni strani ter osrednjo banko nemških hranilnic na Dunaju (Cen-tral-Bank der Deutschen Sparkassen.) in zavodom za zemljiški kredit (Boden-Kre-dit-Anstalt). Vsled tega so bile izdane s kr. odlokom od 15. marca 1924., št. 331 določbe za pečatenje vrednostnih papirjev ^občinskih obligacij in zastavnih pisem), katere imajo italijanski imetniki izročiti uradu za overovljenja in poravnave, da postanejo deležni dobička, ki bi nastal iz terjatev, katere so omenjeni denarni zavodi odstopili imenovanemu uradu. Imetniki označenih vrednostnih papirjev naj jih izročijo najkasneje do 31. maja 1924. podružnicam Bane a d'Italia v Tridentu, Go-
rici, Trstu, Puli in Zadru. Imetniki vrednostnih papirjev (Fizične ali jtzridične osebe) morajo dokazati, da. so v njihovi posesti od 4. novembra 1918. in da ao bivali 10. avgusta 1921. na ozemlju pokrajin, ki so bile priklopi jene k Italiji in so prej pripadale Avstriji Dalje mora imetnik dokazati, da so bili ti vrednostni papirji svoj čas pravilno prijavljeni v smislu okrožnic glavnega civilnega komisarijata za Triden-tinsko Benečijo od 8. aprila 1921, ter odlokov civilnega komisarja za Julijsko Krajino od 4. decembra 1921. in civilnega komisarja za Zader od 24. decembra 1922. Glede vrednostnih papirjev, ki niso bili prijavljeni, morajo imetniki dokazati, da so jih posedovali pred 4. novembra 1918. To lahko storijo s potrdilom o nakupu, s potrdilom o vložitvi papirjev pri kakem kreditnem zavodu ali s	drugim
dokumentom, ki ga italijanski urad za po ravnavo v sporazumu s prizadetimi zavodi prizna za zadosten dokaz. Poleg tega naj imetniki predložijo tudi potrdilo županstva, da je imetnik prebival (ali ako gre za juricSčno osebo, da je imela svoj sedež) y dotični oibčini dne 10. avgusta 1921. Italijanska banka pritisne na predložene vrednostne papirje pečat z označbo datuma izročitve ter izda pretfiožilcu potrdilo o sprejemu.
Izročiti je treba sledeče vrednostne papirje:
A.)	1. 4% Pfandbrief der Ceniral-Bank der deutschen Sparkassen.
2.	4Plandbrief der Ceniral-Bank der deutschen Sparkassen,
3.	4% Bank-Schuldverschreibung der Central-Bank der deutschen Sparkassen.
4.	4Vi% Bank-SchuJdverschreibung der Central-Bank. der deutschen Sparkassen.
5.	4% Kommunal-Schukiverschreihunć der Central-Bank der deutschen Sparkassen,
6- 4 V2 % Kofnmunal-Schtddvcrschreibung der Central-Bank der deutschen S par-
B.)	1, 5% Siaats-Domfinen-Pfandbriefe Cm. 1866.
2.	4% 50 jahrig-Pfandbriefc in Gulden Em. 1881.
3.	4% 50 jahrig-Pfandbriefe in Gulden Em. 1888.
4.	4% 50 jabrig-Pfandbriefe in Gulden
Em. 1893.
5.	4% 50 jabrig-Pfandbriefe in Kremen Em. 1906.
6.	4% 65 jahrig- Pfandbrief e in Kremen Em. 1910.
7.	41/2 % 65 j&hrig-Pfandbrife In Kronen Em. 1912.
8.	3 % Pramienschuldvarschreibungen Em. 1880.
9.	3 % PrSmi enschuldverschreibungen
Em. 1911.
10.	4% Kommunalschuldverachreibungen Em. 1911.
11- 4J/s % Kommtmalschaldverschreibun-gen Em. 1912.
12.	4% Kom m un a Ischuld versehreibungen in Kronen und Francs Em. 1912.
13.	4^2 % IndustriekredttobKgationen Em. 1912.
14.	4V2 % IndustriekredttobKgationen Em. 1914. .
F arija ^Jadranske banke v duuavsldm trgovačkim
Ker se oahija precef&aj« Število delnic «Jadranske banke v Beogradu* v po—ti tukajšnjih Slovanov« smatramo oaMstno objavit« o njeni fuziji s «Pomenskim trgovačkim akcionarskim druMvom v Beograo«* naslednje vesti prejete iz zanesljivega vira.
Na seji delegatov omenjenih dveh zavodov, ki ae je vršila dne 30. marca 1934 v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da se ta dva zavoda tuzifo-eirata v eno banko pod isieooa «Jadransko-
Podunavska banka» in sicer to tako, da «Po-dunavska trgovačka akcijonarska banka* »vnese v »Jadransko banko* vsa svoja aktiva in pasiva v čistem prebitku 40 milijonov dinarjev. Istočasno se poviša delniška glavnica za 20 milijonov dinarjev. Za le-4a poviiek je pridržana opcijska pravica starim delničarjem (Jadranske banke* ter garantira za eventualno neoptirane delnice sindikat, v katerem »o: «Srbska banka, Zagreb», «Hrvatsko-sla-vocska hipotekama banka, Zagreb* in «Ban-ka i Štedionica za Primorce d. d., Sušak*. Dosedanji delničarji * Jadranske banke* ostanejo v posesti svojih delnic z isto nominalo.
Po gori opisani fuziji bo znašala delniška glavnica «Jadransko - Podunavske banke* 120,000.000 dinarjev, a rezervna glavnica 32,000.000 dinarjev ter bo ta banka postala najmočnejši denarni zavod s sedežem v Beogradu,
Fuzijo, ki je med upravama obeh vprašalnik zavodov že zaključena, imata ie odobriti nju glavni skupščini, ki sta sklicani na dan 11. maja 1924 v Beograd, kjer je sedež ene in druge družbe.
Pričakuje se še fuzija s * Srbsko banko, Zagreb*, v katerem slučaju bi se ta kapital povišal na okoli 300 milijonov dinarjev, tako, da bi «Jadranska-Podunavska banka» s svojim delniškim kapitalom priŠLa na prvo mesto v Jugoslaviji.
Borzna poročila*
ogrske krone ...........0.02	—0-03
avstrijske krone.........0.0315	0.0320
čeSkoslovaSke krone........65.15	66 50
dinar« .............27.n0	28 —
lejf ...............U.'i5	11—
marke ............. •—.—	—*—
dolarji..............2*1.#5	22JS0
francoski franki..........143.50	145.-
Ivicarski franki..........896.—	400.—
angleški fuati papirnati ...... 98.26	98.46
Ntagi ogSasl
MLADENIČ, star 24 let, trgovec, gostilničar in posestnik, v trgu na na deželi, samostojen, se želi seznaniti nujno v svrho Ženitve z gospodično pošteno, od 18—24 let staro. Cenjene ponudbe s sliko pod «Zlala bodočnost* na upravništvo.	482
SLUŽKINJA, vešča vseh hišnih del in nekoliko kuhanja, poštena, z dobrimi spričevali, se sprejme. Plača dobra. Villa Emilia, via Commerciale 353.	480
BRiVNICA* na prometnem kraju, v sredini mesta, dobro vpeljana, se proda za L 5000. Pojasnila daje A. Banfič, Fiume, Leopardi 5 brivnica.	481
I&ČEM izve^>anega vrtnarja ki se popolnoma razume pri cvetlicah, sodnem drevju, trtah in zelenjadnem nasadu. Za oskrbovanje in urejevanje vrta, nekaj ur na dan ali nekaj dni v tednu. Plača stalna čez zimo in leto po dogovoru. Ponudbe pod »Vrtnar* na upravništvo.	483
PRVOVRSTNA MOĐISTKA ima krasno zbir-ko klobukov ter sprejema popravila; cene
konkurenčne. Piccolomini __484
(SENTJlLLI & CRISMANĆIČH, via Mazzini 40, vabi na obisk v svojo trgovino, da se zamore vsakdo prepričati o kakovosti in nah, ki so edine v Trstu.	479
ZLATO, srebro, briljante, plačo po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26
SEDLARSKI POMOČNIK, dobro izvežban «« sprejme takoj. Plača po dogovoru. Franc Didič, Idrija.	477
SKLADIŠČE olja, dobro vpeljano, z okrog}« žago in zaloga zidarskega materijala, se pro^ da. Naslov pri upravništvu.	47^
DEKLE, pridno, se išče Gostilna, via Š. 'Laz-zaro 7	478
Poslano*)
PREKLIC
Jaz podpisani Josip Brne, Vrbcvo št. preklicu jem besedo, ki sem jo izrekel dn* 23. marca 1924. na naslov Josipa Grbec, Vrbovo št. 31, ter izjavljam, da ga nisenj hotel nikakor žaliti.
VRBOVO, dne 23. aprila 1924. (390)	Josip Enič.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja ur#<L aiitvo 1« toliko kolikor mu zakon velevs.
POSOJILNICA U AIDOVftiKi
reg. zadr. z neom. zavezo
sklicuje svoj
redni občni zbor
ki se bo vršil dne 3. maja 1924, ob 8. url zvečer v lastnem uradu.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
2.	Odobritev računov za leto 1923.
3.	Slučajnosti.
V Ajdovščini, dne 22. aprila 1924. 391	NAČELNJŠTVO.
Za slučaj, da bi ta občni zbor ne b:. sklepčen, se bo vršil v nedeljo, dne 4. ina 3 1924., ob 10. uri dopoldne,'v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepčen v smislu § 35. prav! ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine ¥tn GSulian! 32» Tele ion 27-66.
Priporoča se lastnik
(12)
PR. ŠTRANCAR.
Edini materijal za kritje streh. 2$ Odkl&njajte druge ponarejene izdelke. Zalega : Trst, Via MIlane štev. 12.
1

ZAHVALA
Povodom bridke izgube, ki nas zadela ob smrti naše preljube mater*, tašie, stare matere
Nirile vdove Rupeita
nam je doSlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžn: izreči z t nje najiskrensjžo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Juatn Pertotu, kateri je skušal na vse načine, on bi pokojnico redil, Konzorciju trgovcev oglja, družini Anton Bibarič, darovateljem cvetja ki vsem oaim, ki 90 spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Bog plačaj vsem. TRST, dne 24. aprila 1924.
Žalujoče družine Rupena.

B O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ O □ □□□□□O □□□□□□□□□□
ANC
Glavni
Ustanovljena leta 1905. . glavnica LH. 15,000.000-- popolnoma vplačana. Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZIA, ZdRA.
OlaJSuJe vsake trgovsko Jugoslavijo In z vshocfeifniii
€i|o K
OSflB
Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti
mhMp blaga. — Inkasi afektov In ralunav. Informacija. — Kupuje In prodaja _ vafufte. Jamstvena pisma In druga operacija po najugodnejši* pogojih.
___na hranit ne knjlllce In jih obrestuje po 4«/, letno netto, a vloge na teko« račun
po 4V/. 1 vezano vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru.
Spreiem vloge v Dinarjih ter jift obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo
p n □ D □□□□aoDOPonpppp p □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ P D □ □ □ □
□ p p □ p p
□ p p □ p p p p p| p-
p! p
p ] p
p
p p
p p p! p p p p. p

PODLISTI1
W. CoUins:
&REZ IMENA

Roman.
Dolgi obraz moža s« je nenadoma ie bo^ zategnil, Žolčastorujavo oko je srlo zlovoljno in žolčastozeleno se mu je pri&uiilo. Postal ie nemiren in izbiral beseds le bolj skrbno kot poprej.
•Ali obstoja možnost, da ae odsotnost gospe Vanstone zavleče za daijfi čas?» .
«Zavlekla se bo za tri tedne, in sedaj mislim, je bilo zadosti vpraievania», i« odvrnila brezobzirno gospodična Garth. »Bodite tako prijazni ter povejte mi svoje ime in kaj želite. Ce imate kaj sporočiti gospe Vanstone, povejte meni, ker ji bom ie nocoj pisala.*
Srčna hvala! Zame dragocena ponudba. , Dovolite, da se je takoj poslužim.«
S t no g i pogled in ostri govor gospodične ; Garih ga pač nista navdušila, pač pa njen , predlog, kar je takoj pokazal. Sedaj je žolča- | stozeieno oko prvo prevzelo iniciativo ter pri- i |azno pogledalo, a njegovemu vzgledu je sle- ; dilo rujavo. Naglo je sunil dežnik pod paz- ; duho, vzel iz prsnega žepa suknje staro črno listnico, potegnil iz nje svinčnik in papir, se nekoliko obotavljal, nekaj premišljeval, nato pa je naglici napisal na papir nekaj črk in izročil list z nafvljudnejšim poklonom gospodični Garth v roke.
«Zelo vam bom hvaležen, če mi izkažete čast, da priložite ta list svojemu pismu,» je rekel. «Ni potrebno, da bi vas ie dalje nadle-
5oval. Moje ime bo popolnoma zadostovalo, a se bo gospa Vanstone spomnila na neko družinsko zadevo, ki ji je bržkone ila iz spomina. Lepo vas zahvaljujem. Današnji dan je
bil zame dan najprijelnejfcih prcsencic-nj. Ogledal sem si zelo lepo pokrajino, vid«.; diJ-žestni hčerki gospe Vanstone in se sezr> n'' z velespoštovano vzgojiteljico družine £ Vanstone. Moram si v resnici časiitati — oprostite, če sem vam ukradel nekaj vašega t:.ko dragocenega časa — še enkrat se vam i po zahvaljujem — in vas prav lepo pozdravljam.*
Snel je z glave svoj visoki klobuk. Rujavo oko je zamežiknUo, zamežiLnilo je tudi z !or) in vzbočene ustne so se zaokrožile v sk.deit nasmeh. Nato se je obrnil na petah in p- kazal svoj mladostni hrbet. Urne ncčice so skakljale proti vasi. Eden, dva, tri — in prišel je do ovinka — Štiri, pet, gest — in izginil je.
Gospodična Garth je pogledala na list in sc zelo začudila. Ime in naslov nenavadnega ca sta bila napisana s svinčnikom takole: ♦Kapitan Wraggl. Bristol. poste restante.