Peitnfns pliCiiu v ggltiliiL __ LiubHana, sobota 30. oktobra 1920. Štev. 248. ■»■■Bill T flfliBi ™opm‘- lfwr wPwl I I s£He HJv H B ^-1 r"Za Ljubljano mesečno 7 H k$o A H a a Hr Ul B Za Inozemstvo mesečno R12 — i!b& bbA hA H Ufe ■ v H Hal I JLhB B JIH W^m J^k Hopitarjeua št. 6 wBBO mM&maafi att Jram OBA Bttm fflB ^Se BBSr lIPRrln Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Cene po pošSi: za celo isto . H 8t‘-za po! ista . H M*— za četrt leta. K Zr— zai mesec. . H 7-Za Ljubljano mesečno 7 K Za inozemstvo mesečno H 1Z‘— Uredništuo in upraua: Kopitarjeva ulica št. G Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Stranka kapitala. Da imajo liberalci denar, to vemo; da )e njihova stranka delala za tiste, ki imajo 1 bone, je tudi jasno. Zato je pa čudno, zakaj se ta gospoda sedaj naenkrat ne upa da je kapitalistična.S stališča po- * !cne morale je obžalovati, če si kdo na-eva drugo lice kakoršno ima v resnici, avadno takemu postopanju pravimo hinavščina. Kakor bo morda znano, so liberalni apitalisti v četrtek imeli shod svojih za-^Pnikov v Ljubljani. Na tem shodu je gJ-trff‘1 ^r' ^erjav 0 »malem človeku« ter r “i da bo njegova stranka ščitila »male-sa človeka«. Navzoči bankirji in drugi ka-j isti so se brez dvoma morali zelo lu-it!!0 sP°žIedavati, češ: »Od kedaj pa nas a Za male ljudi?« Toda dr. Žerjavovi hipnosti se je posrečilo, da je njegovo stušalstvo radevolje prevzelo nase vlo-2° fm^lega človeka« in da. so ti potem dr. ■j- r,ava izvolili za svojega — kandidata. - andidat bi bil gotov zmage, če bi imel so a Vljenih za sv°i° stranko dovolj gla-ip • ^mpak v tem tiči ravno težava. Dr. /iav ni prišel v zadrego in je proglasil, jji 0 on ljudstvo branil pred davki, ki mu hoče naložiti ljudska stranka. S tem žeSj°p — ie tnenil dr. Žerjav -— se bo u.jelo oltko glasov, kolikor jih je treba, m pri tem poglavju se moramo danes r0v°e. usta.viti! Program S. L. S. je na zbo-meV njenih zaupnikov razlagal in ute-SR Gosar. V njegovem govoru htevj Žlede davkov predvsem dve za- ^ržava naj uvede enoten progresiven doh°dninski davek! (j0j, ; .Prvi vrsti pa naj se obdavčijo do-tr i premoženja samega (za katere ni ltapY jdela). kar se imenuje zemljiška in j svojega težkega dela. Liberalci pa se pro-| tivijo spremembi davkov, ker se boje, da bi oni v bodoče kot agrarni kapitalisti ne morali plačevati, kar mora danes težko plačevati mali kmet. Liberalci hočejo obdavčiti kmeta, mi pa agrarnega kapitalista! : Zato ne gremo vkup! Liberalci po dr. Žerjavu trde, da bi po programu S. L. S. bil udarjen mali obrtnik. Obrtniki naj sami razsodijo, če uživajo j svoje dohodke res brez dela, le iz kapitala! Mi pa zahtevamo: Velepodjetnik, ki živi od svojih delnic lepo brez dela, naj plača, da se zmanjšajo davčna bremena obrtniku, ki ga velepodjetja že itak uničujejo. Liberalci varujejo kopo labriških ka pitalistov, mi pa pravimo, da bi te kaše lahko malo pripomogle v olajšanje davčnih davčnih bremen! V tem smo si tudi na-| sprotni mi — in liberalci. na renta, > f socialna zahteva, ki je tu izražena v c| ?Sramu S. L. S., je, da se dohodki brez j ,a obdavčijo, da se dohodke od a razbremeni. Proti tej zahtevi je na-2dr. Žerjav. To ni nič čudno, saj on i s °pa tisti sloj, ki temelji na dohodkih „ikZ osebnega dela. Toda bivši predsed-aiu Slovenije se je tu poslužil sredstva, ki sm0 ni v čast. Mesto, da bi priznal: »Mi tal tei zahtevi S. L. S., ker bo kapi- £ udar,en in obdavčen,« pa kliče, da je oh t • Pr°ti malemu kmetu in malemu tak način političnega boja pri re 0 uglednih možeh kakor je dr. Žerjav s običajen, u vso javnost pa je stvar jasna. Li-ratci se protivijo davku na dohodke iz Urj °!°zenja, ker bodo kapitalistični žepi jj ar)eni. Ali naš mali kmet res uživa ka-l?ernljišk° rento? Pojte se solit! Naš 1 kmet ne živi od rente, marveč od Konečno bi liberalci radi zvrnili davke na pleča delavca, od čegar dela bogate velike banke in delniške družbe. Mi zahtevamo: Davčna bremena naj se delavskemu ljudstvu odvzemo ter nalože tistim, ki bogate od žuljev tujih rok! Tu gremo zopet narazen! In tako še v mnogih stvareh! Ogenj in voda! Toda pošteno bi bilo, ko bi si upal vsak svoj program tako jasno povedati ko mi! Stranka liberalnih kapitalistov pa igra tu zelo klaverno in hinavsko vlogo, kar med visoko in bankirsko gospodo ne bi smelo biti v navadi. Bojimo se pa, da bomo od te denarne elite doživeli še več razočaranj, ki v delavskem ljudstvu podirajo še tisto trohico zaupanja v moralno sposobnost »boljše meščanske« družbe. Slovence prodajajo! Včeraj smo porčali, da je liberalna stranka na Štajerskem sklenila: boj avtonomiji Slovencev! Že pred časom je dr. Žerjav hotel slovensko Prekmurje odstopiti Hrvatom. Današnja številka dr. Žerjavovega glasila pa nam naznanja, da hočejo liberalci celo Štajersko, z Mežiško dolino in Prekmurjem vred ločiti od ostalih Slovencev ter priklopiti hrvatski varaždinski županiji. Ker je tod in v Medži-murju vpliv židovstva še precej velik, se to pravi, tirati del Slovencev pod judovsko komando. Slovenski živelj hočejo liberalci iztrebiti popolnoma. Liberalci hočejo onemogočiti, da bi si slovenski delavec in kmet mogla kedaj gospodarsko odpomoči. Česar niso zmogli Nemci, Mažari in Lahi, česar ni storila niti stara Avstrija, to hočejo sedaj liberalni kapitalisti: Slovence raztrgati na drobne delce in jih potem s pomočjo belgrajskega centralizma uničiti. Kdor je Slovenec z zdravo pametjo, pojde s SLS v boj za avtonomijo Slovencev! Delavci morajo na cesto radi carinskih predpisov. Mesto zakona „o redu In radu“ za delavce naj se izda zakon /a red in delo carinariev In ministrov! Osješka »Hrvatska Obrana« poroča: »Tukajšnja tovarna za žigice je odpovedala delo do 50 delavcem, ker nima papirja za izdelovanje lesenih škatljic. — Dne 10. avgusta, torej pred 2 in pol meseca je dobila tovarna 15.000 kg slamnatega (žol-tega) papirja, in to najslabše vrste v 56 jnm in 42 mm širokih zvitkih, kakor jih tovarna za svojo fabrikacijo pač potrebuje. Tukajšnja carinarnica je povodom za-carinjenja izjavila, da tega papirja ne more zacariniti, ker spada pod blago, za katero je uvoz prepovedan ter je teh 15.000 kg papirja spravila pod zaporo v tovarniškem skladišču in zapečatila z uradnim pečatom. Tovarniška uprava se je 12. avgusta obrnila ha carinsko ravnatljstvo v Belgradu z vlogo, ki jo je njen uradnik osebno izročil in prosil za nujno rešitev. Načelnik carinskega ravnateljstva je obljubil, da bo stvar preiskal ter pripoznal, da je ta papir za tovarno brezpogojno potreben; zagotovil je uradniku, da se to vprašanje tekom kratkega časa povoljno reši. Začetkom oktobra je prejela tovarna od osješke carinarnice obvestilo, da se je njena vloga nepovoljno rešila. Tovarna se je tedaj potom osješke carinarnice ponovno obrnila na carinsko ravnateljstvo, a tovarniški ravnatelj se je osebno napotil v Belgrad. Tam je iz aktov dognal, da je carinski svet sklenil, da vlogi osješke tovarne ne ugodi. Ravnatelj je na pristojnih mestih energično protestiral in dokazal, da bo morala tovarna svoj obrat polagoma polagoma omejiti in končno povsem ustaviti. Nato so mu obljubili, da pride stvar še enkrat pred carinski svet in da se bo ugodno rešila. Rešitve pa dosedaj še ni kljub neposredni urgenci in urgenci potom trgovske in obrtne zbornice, a tovarna je začela odpuščati delavce. Zaloga papirja za švedske vžigalice že tudi poteka in ako tovarna ne dobi nove zaloge, bo morala nad polovico delavstva odpustiti.« Tako se dela pod vlado »reda in rada«, Volivnf boj. b Pritožbe katoličanov v Jugoslaviji. Dr. Korošec se je v svojem govoru na osješki županijski skupščini Pučke stranke med drugim dotaknil krivic, ki se v zadnjem času češče dogajajo katoličanom. Minister je rekel: »Obžalujemo, da se v zadnjem času v naši državni upravi dogajajo stvari, s katerimi se morajo iz upravičenih razlogov baviti politične stranke in za katere moramo odločno zahtevati, da se popravijo. Ministrstvo za prosveto je v Vojvodini vrglo veronauk iz vseh višjih razredov srednjih šol. To je za nas katoličane nazadovanje, odločen korak na slabše, ki se mora popraviti. V Somboru se je letos odvzela šolska zgradba tamkajšnje katoliške občine in se na ta način uničila zasebna katoliška meščanska in trgovska šola. V Pečuhu je politična oblast kršila klavzuro ženskega samostana, ki jo spoštujejo vse kulturno in nekulturne države celega sveta. V Zenti se hoče katoličanom zabraniti nadaljevanje zgradbe katoliške cerkve, ki se je že začela. Obsojamo tako postopanje, zahtevamo remeduro in pričakujemo, da nas bo ob takih izgredih državne uprave solidarno podpiral ves versko-zavedni del našega naroda. Tudi pravoslavni in muslimani!« b Društvo propadlih kandidatov se snuje na Slovenskem. Štelo bo s propadlimi namestniki vred točno 23(1 članov. To bo edina organizacija na Slovenskem, v kateri bodo liberalci igrali odločilno vlogo. Že sedaj se v liberalnih vrstah vrši srdit boj za predsednika te stranke. Dr. Žerjav in dr. Kukovec se potegujeta za to odlično mesto. Gospod Ribnikar baje sploh ne namerava vstopiti v to cenjeno organizacijo, zato bo njegove posle prevzel gospod Vojska. b Muslimanska kandidatna lista. Muslimanska organizacija je že sestavila svojo kandidatno listo; nosilci liste so: V banjaluškem okrožju Muftija Maglajlič iz Travnika in dr. Spaho iz Sarajeva; v bihačkem okrožju Muftija Maglajlič in Džaferberg Kulenovič; v sarajevskem okrožju dr. Spaho in dr. Hrasnica; v mostarskem okrožju Sakih Korkut in dr. Ilemdija Karahmedo-vič; v travniškem okrožju Sakib Korkut in dr. Hrasnica; v tuzlanskem okrožju Muftija Maglajlič in Osman Vilovič. . L s ST E Kvišku! Sv • ^a^ nasprotniki so organizirali vse K sile proti nam. Vsi se strinjajo v eni p. ■ IlcllU. vat O K. 31A111JCIJU v r T®ni: Kako uničiti ali vsaj občutno po- v . 1 pri bodočih volitvah katoliško idejo pem življenju. Znajo pa vsi prav di-matično prikrivati svoje temne namena) za one, ki ne utegnejo ali nočejo G ll stavri do dna in se raje oklepajo estečih fraz. l . *sa čast našim nasprotnikom v nji- je Vl sPecialni stroki — frazerstvu! Kdor Ij Pazno čital visokodoneče fraze v vo-laM Programih nasprotnih strank, se je u a° prepričal, da bo marsikdo šel na nji- * Ve limanice v dobri veri, saj se mu obe-Vse mogoče, b i- zunaj samo lepe fraze o svobodi, -'^bodočnosti... Pa poglejmo njihovo laično delovanje v neposredni pretek-Lp njih največji interes je bil, ribariti v hr nem! In sredstva za to? Zasejali so ezdno korupcije v vse naše javno življe-tet’ yave-dajoč se, da bo v strasteh razvne-jsi a 'n fanatizirana masa kot hipnotizirana ga a.a sovražnika človeške bede tam, kjer k bodo sugerirali režiserji za kulisami. Poleg strankarske demagogije nasprotnikov katoliške ideje moramo vpo-števati vsesplošno korupcijo moderne družbe, ki je plod stoletne borbe proti krščanskemu svetovnemu naziranju. Delo Voltai-reja, Rousseaua, Zole, D’Annunzia in cele falange korifej sistematične gonje proti Cerkvi Kristusovi je rodilo svoje žalostne posledice: korumpirano, propalo, v strasteh se naslajajočo družbo ... Proti tej organizirani falangi naših nasprotnih strank je treba postaviti disciplinirano armado bojevnikov katoliške ideje. Ne ozirajmo se ne na desno, ne na levo — poglejmo možato nasprotniku v obraz, da prodremo v njegovo dušo in spoznamo njegove tajne cilje. Pustimo na strani vse malenkostne ozire, ves ozkosrčen separatizem — dolžnost vseh, ki so še ohranili vero v večno veljavna katoliška načela, je, da udarimo z združenimi močmi na sovražnike katoliške ideje! Proč vso neodločnost in pogumno na delo, da zmagamo! Z zmago nad sovražnikom katoliške ideje pa še nismo izpolnili vse svoje dolžnosti. Čaka nas še drugo vele važna, da, glavno delo naše dobe: rekristiani-zacija moderne družbe. Tudi tu ne bomo smeli stati prekrižanih rok ter gledati indiferentno, kako razjeda našo družbo moderna skepsa, moralna propa-lost, podivjanost, korupcija . .. Če hočemo rekristianizirati moderno družbo, bo treba začeti velikopotezno reformo vsega javnega življenja. Tu bo treba rešiti važne probleme: 1. Poglobitev versko-nrav-n e izobrazbe. — Svetovna vojna je pokazala žalostno dejstvo, da naš rod nima več globokega notranjega prepričanja o istinitosti krščanstva. Vse presojamo površno, vse gledamo skozi materialistična očala, nikjer ne pridemo stvari do dna. Manjka nam fundamentalnih pojmov, na katerih bi šele mogli zgraditi trdno stavbo neomajnega verskega prepričanja. 2. S poglobitvijo verskega študija moramo združiti reformo notranjega življenja. Saj opažamo tudi tu, da nam manjka kristalno čistih značajev. Vse išče uživanja, naslade, da bi ne bilo treba poslušati najzvestejšega voditelja človeškega življenja — svoje vesti. Mocjerna duša je prehlodila vse kotanje temnih strasti . .. Čas je, da posvetimo večjo pozornost prenovitvi in reformi notranjega človeka! 3. Prepotrebna je naša socialna borba, da se uveljavijo krščanska načela v javnem življenju; da postavimo na- sproti egoističnim izkoriščevalcem ljudske bede naš krščansko socialni program: ja- sen, konkreten, ne več samo načelno poudarjanje etičnih principov krščanske ljubezni in pravičnosti, temveč preustroj človeške družbe v smislu zahtev zdravega krščanskega socializma. 4. Vzporedno z našo krščansko socialno politično akcijo moramo delovati i na karitativnem polju. Socializirajmo najprej človeško družbo, da se bomo gld-dali indiferentno ■ tolike socialne bede. Boj vsakemu razkošju; pozabimo vse ma-terielne dobrine, ki jih ne rabimo neob-hodno za svoje življenje, svojim bednim bratom v prid. Udejstvujmo misel velikega Leona XIII., da ni prepuščeno naši samovolji puščati bedne v njihovi zapuščenosti, temveč da je naša stroga dolžnost, da jim pomagamo. Pokažimo v dejanju, da ni res, kar je trdil francoski socialni demokrat Guesde: »Če bi katoliki udejstvovali svoje nauke, bi ne bilo ne socialnega boja in ne socializma.« 5. Živimo v dobi socialnega dela. Reforma lastnega življenja je sicer conditio sine qua non zaslužnega socialne- ga delovanja, vendar ne smemo omalova- ževati načela sv. Gregorja Velikega: Mi- nus est mala non agere, nisi etiam quisque studeat et bonis operibus insudare (S. b Delavstvo gre proč od socialne demokracijeI Pri zadnjih volitvah v Avstiiji so socialni demokrati v vseh votivnih okrajih strašno nazadovali. Samo na Dunaju so v ondotnili 7. voliv-nih okrajih izgubili okrog 90.000 glasov. Še hujše je bilo na deželi. V Nižji Avstriji (4 volivni okraji) so izgubili nad 55.000 glasov. V skoro čisto delavskem okraju Dun. Novega mesta so izgubili socialni demokrati celo 15.439 glasov, krščanski socialisti pa so tam pridobili nanovo 21.229 glasov. To je tipičen vzgled, kako delavstvo zapušča socialdemokracijo povsod. Komunisti niso zmogli več ko kakih 15.000 glasov v celi republiki! Delavstvo se zaveda, da je njegova rešitev v krščanskem socializmu! Na delo, da zmaga ta tudi med našim delavstvom! b Županijska skupščina Hrvatske ljudske stranke v Osjeku dne 24. t. m. se je izvršila z najlepšim uspehom. Navzočih je bilo nad 400 zastopnikov Se-ljačkih demokracij. Kot prvi je govoril dr. Korošec, ki je poročal o notranjepolitičnem položaju in o programu ljudske stranke. Za njim sta govorila kmet Luka Barišič, ki je predsedoval skupščini in predsednik Pučke stranke Stjepan Barič, čigar govor je žel viharno odobravanje. Nato so izvolili odbor županijskega sveta ter je bil za predsednika izvoljen kmet Pavel Mandič, za podpredsednika pa dr. Ivan Neubauer v Osjeku in Florijan Culek, obrtnik v Našicah. Potem je kandidacijski odbor predložil kandidatno listo, ki je bila z navdušenjem sprejeta. b Kandidatna lista Hrv. ljudske stranke v virovitiški županiji je sestavljena takole: Nosilec liste Stepan Barič, predsednik Pučke stranke in urednik »Seljačkih Novin«; I.uka Barišič, kmet iz Levanjske varoši (Djakovo); Anton Illek, kmet iz Jo-šave (Našice); Pavel Wranka, obrtnik v Osjeku; ostale kandidate določijo okrajni sveti, ki tu še niso zastopani. Kot kvalificirana kandidata sta na listi dr. Matija Belič, odvetnik v Osjeku in Franjo Pipinič, kapelan v Sladojevcih. b Dunajsko krščansko socialno žen-stvo je pri volitvah za narodno zbornico največ pripomoglo, da so zmagali krščanski socialci. Odtod jeza židovske socialne demokracije. Tudi naše slovensko krščansko ženstvo mora poseči v volivni boj in vplivati na može in fante volivce, da volijo edino krščansko stranko v Sloveniji namreč SLS. Proč z vsemi svobodomiselnimi strankami! Muslimani v volivnem boju. Na sestanku zastopnikov Muslimanske organizacije dne 19. t. m. je označil dr. M. Spaho državnopravni program stranke tako-le: »Mi smo za edinstvo flržave, toda istočasno za široke avtonomije. Mi smo za monarhijo in za narodno dinastijo Karadjordje-vičev, kakor je to ugotovljeno tudi v našem narodnem programu. Nasprotni smo plemenskim avtonomijam, smo pa za pokrajinsko avtonomijo po dosedanjih zemljepisnih mejah. Mi smo za en parlament, ki naj rešuje vprašanja, ki so skupna za celo državo, in za pokrajinske sabore, ki naj rešujejo ostala vprašanja in katerim naj bodo pokrajinske vlade odgovorne. Do-sedaj so bili načelniki pokrajinskih vlad absolutni gospodarji in so izdajali nared-be o vprašanjih, ki se morejo po splošno priznanih načelih reševati samo zakonskim potom. Bolje je, da ta vprašanja rešujejo po ljudstvu izvoljeni predstavniki pokrajin, nego ljudstvu neodgovorni faktorji.« — Demokrati skušajo tudi med muslimani loviti v kalnem in snujejo dve novi muslimanski stranki: eno demokratski poslanec Šefkija Gluhič, drugo Šerif Arnautovič, ki je začel v Saraievu izdajati lastno glasilo pod naslovom »Domovina«. Demokratskega duha je tudi muslimanska Težačka stranka. Vse te stranke skupaj pa niti od daleč ne dosegajo Muslimanske organizacije okolu »Pravde«. Proč s centralisti! Nesreča slovenskega ljudstva bi bil centralizem, ki ga hočejo uvesti liberalci na celi črti. Proti centralizmu se med Slovenci bori z vso odločnostjo edino le Ljudska stranka. Da izpeljejo centralizem, hočejo Slovence razdeliti med razne hrvatske županije. Štajersko hočejo dodeliti varaždinski županiji. Ker je Kranjska še manjša, jo bo doletela podobna usoda: postala bo del zagrebške županije! S tem hočejo centralisti Hrvate in Slovence med seboj razdvojiti, da bo bel-grajski centralizem ložje vladal nad obema da bo eno pleme nadvladalo Hrvate in Slovence! Kdor hoče, da Hrvatje in Slovenci med seboj žive v bratstvu in prijateljstvu, ta bo za načrt avtonomije, ki jo zagovarja SLS. Samostojneži in komunisti so tudi centralisti! Socialdemokrati so pa tudi bolj za malo avtonomijo, ki ne bi mogla ne živeti ne umreti. Kdor hoče samoupravo in resnično svobodo Slovencev, bo centraliste pognal med staro šaro! V boj za avtonomijo Slovencev v vrstah Ljudske stranke! Proč z izdajalci lastnega rodu! Greg. P. slom. 13 in ev.) — malo je ne delati slabega; moramo se potruditi tudi dobra dela izvrševati! Isti metafizični pomen ima Kristusova prilika o lenem hlapcu: obsojen je bil, ker ni delal! 6. Vrzimo raz sebe stanovsko ozkosrčnost ! Razredni boj, ki je bil v preteklosti vsaj deloma upravičen radi enostranskega stanovskega egoizma in nadutosti, se mora ublažiti in počasi izginiti. S socialno dolžnostjo dela moramo zavreči stanovsko domišljavost. Vsi stanovi .so potrebni za socialno dobrobit človeške družbe. Naš,neizprosen boj veljaj samo socialnim trotom! 7. Odveč se zdi poudarjati, da mora vse naše delo težiti za bratskim sodelovanjem z našo duhovščino. Toda ker nas svet le vedno razdvaja, manifestirajmo ob vsaki priliki, da z duhovščino naše delo uspeva, brez nje pa pade! 8. Najtežja borba je borba za ideale. Svet opazuje na idealnem človeku vsako malenkostno napako z povečevalnim steklom, in da zamori glas svoje vesti, očita mu vedno le grehe in hinavščino. Idealen človek se zaveda svoje slabosti, a vendar teži višje in višje, zakaj Dieu benit 1' homrne, Non pour avoir trouve, mais pour avoir cherche. (Victor Hugo.) Bog blagoslavlja človeka ne zato, ker je našel, temveč zato, ker je iskal. J. B. PLEBISCIT V VILNI. LDU Varšava, 29. oktobra. (DKU) Na včerajšnji seji kabineta se je razpravljalo o predlogih zveze narodov glede litvanskega vprašanja. Poljska vlada se je izjavila za plebiscit v Vilni pod nadzorstvom zveze narodov, vendar pa je stavila pogoj, da se vrši plebiscit samo na ozemlju, ki ga ima zasedenega Zelnikov. ZRAČNA POŠTA MED BUDIMPEŠTO IN SUBOTICO. LDU Budimpešta, 29. oktobra. (MKU) Po naredbi prometnega ministra se vpostavi z 28. novembrom dnevni zračni poštni promet med Budimpešto in Subotico. Za sedaj bo prevažala zračna pošta samo pisma, dopisnice in časopise. Za navadno pismo do 60 gramov znaša pristojbina 12 kron, za dopisnice 8 kron in za časopise po eno krono. Politične novice. + Mednarodno zborovanje katoličanov v Rimu je sklicalo katoliško ljudsko društvo od 13. do 15. novembra. Ta veliki shod, na katerega pridejo katoličani raznih držav se bo bavil tudi s socialnimi vprašanji. + Krščanski socialci v Avstriji prevzeli vlado. Dne 27. t. m. je krščanskosocialna stranka v Avstriji prevzela vlado. Oh tej priliki se je v parlamentu pred doprsnim kit om dr. Luegerja vršila spominska sv nost, na kateri je govoril strankin predsednik Leopold Kunschak obljubo, da bo stranka delala v Luegerjevem duhu. Pred Lueger-jev kip so položili venec. Pred to slovesnostjo v parlamenu se je v votivni cerkvi vršila spominska sv. maša, katere so se poleg pi’edstaviteijev stranke udeležile tudi prosvetne organizacije z zastavami in mnogobrojno občinstvo. + Helfferich za monarhijo. V Hannovru se je te dni vršil zbor nemško-nacionalne stranke. V zvezi s tem zborovanjem se je vršil javen shod, na katerem je govoril bivši državni tajnik dr. Helfferich. V svojem govoru je med drugim rekel, da spada med trajne cilje stranke upostava monarhije. Svoj govor je končal z besedami: »Prepričan sem, da mora priti dan, ko bo nad Renom zopet plapolala črno-belo-rdeča zastava.« Nad tem govorom se zgraža sedaj vsa nemška javnost, ne izvzemši konservativcev. Večina je sicer s Helfferichom enakih misli, toda predobro vedo, da danes ne smejo izzivati entente. Zato ni dvoma, da bodo vladni činitelji Ilelffericha javno zavrnili.« Dnevne novice. — Osebne vesti. Avskultant Anton Šavlja je imenovan za sodnika. — Davčni ofici,al Franc Košar v Ptuju je postal davčni upravitelj. — Pisarniški pomočnik Anton Intihar je sprejet za računskega praktikanta pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve. — Invalidi v Tržiču. Zadnjo nedeljo smo priredili v hotelu Lončar invalidi veselico s srečelovom V naše veselje nas je posetilo obilo občinstva, tako da smo tudi v gmotnem oziru dobro opravili. Hvala vsem, ki so pripomogli do vspeha. — V letu 1920 je umrlo 54 nadškofov in škofov po svetu. To število je izredno visoko. — Pogajanja radi južne železnice, LDU Budimpešta, 29. okt. (MKU.) Kakor se govori, odpotujejo jutri delegatje madžarske vlade in južne železnice v Pariz, da se posvetujejo s francoskimi interesenti južne železnice. Posvetovanja se prično prihodnji' teden. K temu popotovanju so izpodbudili Francozi, ker so lastniki prioritet južne železnice in bančne skupine, ki so v stiku z železnico, zahtevali pojasnila glede prometa in dobička madžarske proge. — štrajk v zagrebški tovarni za kože še vedno traja. Delavci zahtevajo 50 % zvišanje plač, ker z 2000 K mesečno ne morejo preživljati sebe in družino. Ministrstvo za socialno politiko se še ni zganilo, da bi se o stvari poučilo in posredovalo. Kakor je znano ,so se ravno tovarne za kože v vojni na račun delavskih žuljev preko vse mere okoristile. — Važna katoliška prosvetna ustanova v Avstriji. Kakor posnemamo po »Reichsposti«, se na Dunaju v drugi polovici novembra t. 1. otvorijo katoliški ljudski vseučiliški tečaji. Denarna sredstva za 1. 1920/21 so že zagotovljena. Predavale bodo o vseh predmetih prve znanstvene sile. Tečaji bodo brezplačni. Za rektorja je izvoljen prof. dr. Wessely. Sčasoma se tečaji preosnujejo v stalno ljudsko vseučilišče. Ljudske vseučiliške tečaje osnujejo tudi po manjših mestih. — Denar ne igra nobene vloge! Dokler se delavec, uradnik ali drugi uslužbenec kakega kapitalističnega podjetja poteguje za višjo plačo, tedaj ima gotova gospoda vedno izgovor; Odkod denar? Da pa ljudje, ki so po vojski tako nenadoma obogateli, niso v skrbeh za denar, se vidi n avseh koncih in krajih. Pri nas se preveč veseljači, toda takozvana »boljša družba« denar meče na cesto. Z Dunaja poročajo, da je v znanem zabavišču Apollo sluga našel 3 bankovce po 1000 kron. Drugi sluga je isti večer našel dva bankovca po 10 tisoč kron. Denar sta poštena najditelja izročila policiji. Lastnik pa se do danes --medtem je preteklo že več mesecv — _e ni javil. Očividno ni občutil te izgube preveč težko, ali pa sploh vedel ni, da je izgubil kaj. In to v času, ko se milijoni ljudstva bore za obstanek! — Narobe svet. Razgovori o Rusiji: Dva Rusa se razgovarjata. »Ako grem na trg kupovat, imam težjo košaro, kakor kadar grem s trga.« »Kako neki? No, tedaj hodite na trg pravzaprav prodajat, nikakor pa ne kupovat?« »O, ne, v istini hodim kupovat. Ali na trg nesem zavoj bankovcev, a s trga — trohico drobnarij, ki jih tamkaj še na srečo dobim.« »Ali veste, da si N. N., naš skupni znanec, prižiga smotke s storubljev-kami?« »Mar je mogoče? Kaj, tak zapravljivec je postal?« »Ne, da bi dejal. Ali je bolj poceni ko užigalice.« * »Cujte, spravili ste v ognju klubu-jočo blagajnico 300.000, pa ste jo pozabili zapreti « »Ne, nisem pozabil. Ampak bojim se blagajnico zapirati.« »Čemu neki?« »Bojim se tatov.« »Ne umejem Vas.« »E, pa je vendarle res: ako zaprem blagajnico in pridejo tatje, se spravijo nanjo in mi jo pokvarijo, a takšna bla-gajnica stane dandanes 4 milijone. To-rejo je vsekakor bolje, da vzamejo iz nje tistih 300.000 ... — Židovski trgovci z dekleti. Iz Budimpešte poročajo dunajskim listom o naslednjem slučaju: Lanske jeseni sta pribežali iz Sedmograške v Budimpešto dve sestri in si tu poiskali službo. Šestnajstletna Ana je dobila službo pri judu Samuelu Friedmannu in je tu ostala. Minuli teden je prišel k Friedmannovim neki sorodnik i/. Amerike in ta je začel s sijajnimi obljubami pregovarjati služkinjo Ano, naj gre z njim v Ameriko. Dekle se je dalo pregovoriti in je pustilo službo. Na srečo jo je kmalu potem prišla obiskat starejša sestra, kateri je židovska gospodinja povedala, da je Ana odšla z agentom Engel-mannom, ki jo odpravi v Ameriko, kjer se ji bo sijajno godilo. Židovka je nago- varjala tudi sestro, naj gre z Ano v A®e riko. Bistro dekle je stvar takoj preže dalo in se potajilo. Rekla je, da je PrlPr?'ti ljena iti v Ameriko in si dalo pov*®, agentov naslov. Židovka jo je Pos‘ ,i. agentu Hirschmannu, kjer je dekle naS že osem deklet, med temi svojo se* , Ano. Dekle je reklo agentu, da ona v Ameriko. Agent ji je dal 1000 ji naročil, naj pride naslednji dan točno določeni uri na kolodvor. Dekle je se hitelo naravnost na policijo, kjer je Pav® dala, kaj je doživela. Policija je na^j 2. jutro poslala na kolodvor večje števdP tektivov. Ob določenem času je prišlo dotično dekle in našlo pet judovskih a g«8 tov; Friedmanna, Hirschmanna, t®*. _ manna in še dva druga s krdelom 14 ® dih deklet. Stopila je k njim, na-^.. 1 skupino obkolili detektivi in jo odvedi) policijo. Tu so Židje priznali, da so nari dekleta po naročilu nekega amensK«8 miljarderja, ki se tačas mudi v BudifflP® ‘ Dekleta so nameravali odvesti v Amen ^ Zločinske židovske trgovce z dekleti zaprli. .Jia — Tihotapstvo na debelo. vanski Lloyd« poroča; »V zadnjem čas®^ je že malo slišalo o tihotapstvu, boa1*1 je tihotapstvo ponehalo, bodisi da so » tapci nastopali oprezneje. Zadnje so zopet zajeli neke tihotapce, ki so or nemara preveč skopi napram . pravice. Pred par dnevi je namreč o1>d1®' oblast na Verdu zasačila pri treh tihotaP cih Lowyju, Alkalayju in Fleischmannu ^ veliko lejev in zlatov v vrednosti nad ;vrf? jejo samo posamezniki, marveč tudi milijonov kron. No, tihotapstva ne & jejo samo pos ne inštitucije Uprava državne razre loterije je pred kratkim prevzela v UfA cu tamkaj naročene nove srečke. Sre . so prevzeli upravnik loterije Antuj*,, gradniki Manak, Ramadanovič in o1®) Blago so sprva spravili v dva vagona ® sta ta dva vagona došla v Zagreb, je novana komisija dala svojo pošteno p® do, da se v zabojih nahajajo samo srečke. Radi tega se je carinski opustil. Drugi dan pa je došla anoni® ovadba, da se nahaja v zabojih tudi dj v blago. Ko so izvršili natančen prefl^jj, zabojih se nahajajočega blaga, se dož® „ da se v njih nahajajo mesto srečk etn* . za lekarno Jankovič, akcije nekih bejfl,. skih bank, cigaretni papirji, razgled®b ženski svileni solnčniki in drugo maflriL turno blago. To blago je vredno 25 deljo dne 31. oktobra, ob 11. uri dol ^ dne pevska vaja v Glasbeni Matici ^ vse pevce. Pridite vsi točno! —- Od i lj Stanovanjska beda se odp*aVeir V Zagrebu, ne pa v Ljubljani! Za£ ška mestna uprava je na sejmiStU .j, čela graditi hiše za mala stanova y Temelji se že kopljejo, napeljuje 9 r vodovod in plin. Sredi stavbišča je sto zgradilo novo cesto. Pri nas P^ pridemo nikamor naprej. In župa11 jr spod dv. Tavčar kandidira na ‘v,eld j]j'j mokratske liste. Glasovi onih 47. jonarjev so mu zagotovljeni. V lj Prvenstvene nogometne tekm®- jj, deljo ob 10. uri Hermes : Primorje; 0 jO uri Primorje : Šparta; v ponedeljek 0 ^: uri Hermes : Primorje; ob 13. uri ŠP® Jadran. Vse tekme se vrše na »Ilirije«. Odgovorni urednik Jože Rutar-Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Lj*1