PoStnina plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 29. julija 193$
z/ O«*'
N2B2I
W<.v v
K.1H
(XVL)
MARIBORSKI
Cena 1 Dir
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11, tel. 2440 ln 2455 / Ljubljana, Knafljeva ul. 5, tel. 3122, 3123, »124, 3125 in 3126. / Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. / Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tildi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun št. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din.
99
JUTRA"
Afrika se drami...
Italiiansko-abesinski spor se pretvaria v vseafriški podret črnega plemena, k® se hoče otrest bevcev. — živahna propaganda za osvobodilni boj črncev po
vsej Afriki
Pariz, 29. julija, r. »Temps«, ki piše sicer zelo naklonjeno Italiji, se bavi v daljšem članku s položajem, ki je nastal v Afriki zaradi italijansko-abesin-skega spora in ugotovlja, da je ta konflikt, ki je bil prvotno docela lokalnega enačaja, zdramil vse črnce v Afriki iz dosedanje apatije. V Sudanu, Kenejgi, Ugandi, francoski Somaliji in drugih pokrajinah, ld meje na Abesinijo, je nastalo tako rekoč preko noči živahno gibanje, širijo se fantastične < vesti ter v »e z nap?tc3‘.jo pričakuje izbruh vojne med Italijo in edino doslej šc neodvisno državo črncev. Italijansko-abe-sinsld spor jo prebudil neke vrste črnskega nacionalizma, ki je zajel v enaki meri muslimanska plemena v Somaliji in Sudanu kakor drugoverne Danakile. Ta val nac!onalizma je daleko močnejši v evropskih kolonijah, kakor pa v sami Abesiniji. V Kenejgi, Ugandi, Sudanu in Somaliji so razvili abesinski agenti zadnje tedne živo akcijo ter so pridobili za abesinsko stvar Pretežno večino prebivalstva teh pokrajin, ki so neza-dovoljne z nadoblastjo evropskih držav.
K agenti širijo svojo propagando s približno takimi le parolami:
»Poslednja neodvisna država črncev v Afriki je ogrožena od belega plemena, ki ga nazivajo »frendže.« Ko bodo »frendži« napadli Abesinijo, naj vsak črnec pomaga kakor koli more. Naj nihče ne pozabi, da gre za boj črncev proti belemu plemenu. Zato naj vsak do stori svojo dolžnost, kajti gre za svobodo črnega plemena, ki so ga doslej zatirali.«
Taka propaganda zelo vpliva na preprosti narod, ki ne pozna abesinskega fevdalnega sistema in pričakuje, da bi imel pod oblastjo Abesinije več svobode, kakor pa pod režimorii belcev. Vsa črna Afrika zaradi tega z nekako nestrpnostjo čaka, da pride do spopada z belci in v se je prepričano v zmago abesinskega cesarja, ki naj prinese svobodo črnemu plemenu. Ta Propaganda se širi tudi v francoskih in angleških kolonijah ter je zajela celo že Arabce v Jemenu.
Italijansko-abesinski spor je v par mesecih prebudil in poživel duh afriškega črnskega nacionalizma in mu dal
Fred sestankom sveta DN
Svet Društva narodov se sestane 31» julija “ Zasedanje bo kratko, ker bo glavna raxpraVa o abesinskem sporu
odložena
Ženeva, 29. julija. w. Tukaj prevladuje splošno naziranje, da bo svet Društva narodov na izrednem zasedanju, ki ‘je sklicano za 31. julij,skušal doseči samo to, da se bo obnovilo delo v razsodiščni komisiji. To delo bi se dalo obnoviti z imenovanjem petega razsodnika ali pa tudi drugače. Italija je' mišljenja, da naj bi se vprašanje spora z Abesinijo v primeru, če bi tudi razsod. 5 sodnikov do 25. avgusta ne doseglo nobenega 'pozitivnega izida, ponovno proučilo na zasedanju sveta Društva narodov v septembru. Glede na to kaže vse, da bo takratno zasedanje zelo kratko in da bo obsegalo morda samo oficielno otvoritveno sejo in nekaj dni poznejšo zaključno sejo. V presledku med obema sejama bi navzoči zastopniki vlad skušali najti v neposrednih pogajanjih primerno rešitev.
Pariz, 29. julija, »Beho de Parie« presoja situacijo takole: 31. julija bo svet Društva narodov končno določni meje pristojnosti
arbi tražnagta odibora. Mussolini je v svojem poslednjem sporočilu jasno pokazal, kako tolmači pravice in dolžnosti Društva narodov in arbitražnega odibora. V takih okoliščinah bi bilo dobro, da biee svet Društva narodov zavedal, da v tem pritme-rn ni nekako mednarodno sodišče, marveč običajna mednarodna ustanova, in bi moral vpoštevatil, da je odgovoren za usodo Društva narodov, kti bi ga mogila vsaka njegova nesrečna poteza definitivno upropa-stitl.
»Journal«, kri je biil spočetka naklonjen podrobni debati na zasedanju Društva narodov, je oči vidno prav tako spremenil svoje mnenje in pravi, da bi bilo vendarle treba v prvi vreti pridobiti na času, da bi se med tem velesile eventualno neposredno sporazumele, toda ne le glede ualualekega in sličnih incidentov, marveč celokupnega kompleksa vprašanj zaradi katerih je nastal spor med Italijo in Abesinijo.
Izjava abesinskega cesarja
Abesinija si ne da vsiliti tuje civilizacije — Morebitna vojna bi slabo končala za Italijo — Bolezni decimirajo
italijanske čete
di zanjo. V nobenem primeru pa Afoesd-nija ne bo prostovoljno sprejela tuje civilizacije. Glede na vojno nevarnost je
Pariz, 29. julija. AA. »Pariš Sodir« je objavil intervju, ki ga je dovolil njegovemu poročevalcu abesinski cesar Haiile Selasde. Med drugim je cesar dejal: Nesporna resnica je, da je Abesinija v marsičem še neprosvetljena država. Toda prosvete ni mogoče širiti brutalno in z vsiljevanjem tuje civilizacije, marveč le po lastni iniciativi in postopoma. Če bi kaka tuja sila z nasiljem skušala civilizirati Abesinijo, bi to lahko posta-
lo	usodno ne le za Abesince, marveč tu-
cesar izrazil prepričanje, da bi se vojna končala nepovoljmo za Italijo. Italijanska vojska v Eritreji in Somaliji je že zelo oslabljena zaradi vseh mogočih bolezni. Praznine v italijanskih vrstah dopolnjujejo z domačimi vojaki, o katerih lojalnosti pa je treba vsekako dvomiti, ker ni verjetno, da se bodo radi borili proti svojim abesinskim, rojakom.
Incident v newyorški luki
Washington, 29. julija. AA. il.jti poročajo: da je namestnik državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Wilborn C.arie nemškemu poslaniku v \Vashingionu izrazil obžalovanje zaradi komunističnih demonstracij ob priliki odhoda velikega nemškega prekooceanskega parnika »Bremena« iz newyorške luke. Naglasil je, da bo ameriško zunanje ministrstvo ponovno podalo to izjavo, če bi nemška vlada uradno protestirala.
Z mednarodnopravnega stališča je new-yorški incident posebno resen, ker so dc-monstrantje strgali zastavo z nemške ladje in jo vrgli v morje. Policijske oblasti v Newvorku so izdale vse varnostne odredbe da bi se taki incidenti v bodoče v kali zatrli. V bližnjih dneh odplujejo iz new-yorške luke nemški ladji »Deutschland« in »Etttnpa« ter italijanski parnik »Rese«. Ve-Nri
stražili pomole ob katerih so zasidrane te ladje.
Inozemski novinarji v Argentini pod kontrolo
Buenos Aires, 29. julija. AA. Zaradi tendencioznih poročil v tujih listih o poslednjih dogodkih v argentinskem senatu je vlada izdala uredbo o kontroli inozemske poročevalske službe- Proti tej uredbi se je takoj uprla organizacija inozemskih poročevalcev, ki je poslala včeraj svojo dele» gacijo predsedniku republike generalu Hu-stu, teT ga prosila, naj se zavzame za ukinitev uredbe, ker je protiustavna.
Ameriški Židje zahtevajo zaščito za nemške rojake
Washington, 29. julija. AA. Osrednji odbor kongresa ameriških Židov je izročil državnemu podtajniku za zunanje zadeve Philippsu spomenico, v kateri zahteva, naj vlada Zedinjenih držav zaščiti ameriške državljane. M jfh preganjajo nemšbc oWa-atf, ker ao »cip*. ,
več poleta, kakor pa bi mogla to doseči leta in leta izvajana panafriška in panislamska propaganda. Odkar je lord Kitchener leta 1898 ponovno zavzel Khartum, se je črno pleme vlado v svojo usodo in potrpežljivo sprejelo nadoblast belega plemena. Sedaj Pa je potrpežljivosti konec in črno pleme se budi, organizira in pripravlja na osvobodilni boj, ki naj prinese svobodo vsem črncem ter združi črno pleme v eno samo mogočno državo, ki bo obsegala vso Afriko.
Francija in Anglija naj zaradi tega dobro premislitia in pazita, kako stališče bosta zavzeli v italijansko-abesin-skem spoi-u, kajti ta spor se pretvarja v panafriški pokret. Položaj je zelo resen, mnogo resnejši, kakor pa si mo-ročil o konfliktu med Rtomm in Addis Abebo. Kolonizacisjko delo celega stoletja je v resni nevarnosti.. Afrika se drami in se Pripravlja na svoj veliki osvobodilni boj, ki naj prinese oSvo-bojenje in novo vstajenje črnemu plemenu ...
Kamorkoli je segla pozornost, je bijp ljudi na množice. Na pohorskih in kozjaških postojankah. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu mogočen ljudski tabor, o Čemer izročamo na drugem mestu. Več proti Mariborskemu otoku pa neprekinjeno valovanje množic. Letos je menda včerajšnja nedelja dosegla rekord. Mlado in staro. Stari pri izbornem vrčku piva pri Basletiču. mladi pa na soncu in v vodi. Vsak po svoje. Kalilo je dobro voljo mariborskega meščanstva samo divje razpoloženje na nekaterih postojankah.
V	Vetrinjski ulici so se fantje hudo spoprijeli. V mlaki krvi je obležal na tleh 21-letni elektrikar Rudolf Horvat, ki so ga prepeljali v splošno bolnišnico. Krivca so aretirali. . Horvatu je razparan trebuh, da so mu čreva izstopiia. — Tudi na Vodnikovem trgu so se poizkusili v vroči bitki. Skupil jo je 26-letni mesarski pomočnik Ivan Fajdiga, ki je zadobil nevarno bunko na nosu. da so morali intervenirati mariborski reševalci. Vroče je bilo nadalje v neki roš-poški gostilni. Odmevi so se pokazali v Spodnji Počehovi, kjer so se nazadnje vneti in bojaželjni fantje poizkusili, dokler ni obležal v mlaki krvi in z nevarnimi ranami na glavi 21-letni posestniški sin I. Golob. Za_ krivci se vršijo [»izvedbe. Kri teče po deželi. Kedaj bo prodrla treznost in sloga ter uvidevnost . . . ?
Vladimir Skrbinšek odhaja iz Maribora
Včeraj jie igralec in režiser g. Vlad. Skrbinšek podpisal angažman pr: Narodnem gledališču v Slkoplju, kamor gre za glavnega režiserja. Mariborsko gledališče izgubi z njdoi odličnega člana, nadarjenega igralca in sposobnega režiserja.
Vesela svatba — žalosten konec
V	Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici so imeli pri posestniku Francu Protnerju gostijo in svatbo. Gostija je potekla v naj-večjem miru in veselju. Navzočnih je bilo okoli 30 fantov, ki so bili ves čas prav dobre volje in razigrani. Ko je napočila druga ura zjutraj, je skupina sedmih fantov zahtevala še pijačo, čemur pa ni bilo mogoče ustreči, ker je bilo treba slovesnost zaključiti. Omenjena skupina sedmih fantov je pričela vpiti in razgrajati, nazadnje so pričeli razbijati hišna vrata, ki so jih nazadnje razbili. Hišni gospodar 9i ni vedel drugače pomagati, kakor da je zlezel na streho, od koder je pričel bombardirati razgrajače s strešno opeko. Vendar ni bilo mogoče razgrajačev pomiriti, dokler ni30 prispeli na lice mesta orožniki, ki so vzpostavili red in mir. Sedem fantov je prijavljenih državnemu tožilstvu.
Večno pogrevana laž
Že sedemnajst povojnih let opazujemo, kaiko se s strani naših severnih sosedov Nemcev, in to brez izjeme, naj bodo v Avstriji ali Nemci, socialisti, nacionalista, klerikalci alli karkoli, ponavlja vedno znova pravljica o »neosvoibo-jenam »Unterlandu«, t. j. nekdanjem Spodnjem Štajerskem. Propagandni zemljevidi, o katerih smo že govorili, ponazorujejo to laž z grafičnimi sredstvi in jo širijo med vesoljstvom nemškega naroda ne samo v Nemčiji in Avstriji, ampak tudi povsod tam kjer žive bodisi nemške narodne manjšine, ali pa le kolonisti v Evropi ter iziven nje. Razen Nemcem pa prihaja ta propaganda v roke tudi Nemcem v širokem svetu ter vstvarja med njimi vsaj do-jem, da je pripadnost tega ozemlja problematična, ako že ne direktno prepričanje, da smo Slovenci odnosno Jugoslovani tu nasilno zavzeli nemško posest. Kako učinkuje taka propaganda v tujini, smo se mogli prepričati lani ali predlanskim, ko je neki germanofilski švedski list našteval med drugimi nemškimi ozemlji izven Nemčije in Avstrije tudi - Spodnje Štajersko, katero so Jugo sloveni zesedli v povojni zmedi in uvedli strašno raznarodovanje Nemcev z za-tretjem vsega njihovega šolstva, društev itd.«
Ako je taka propaganda učinkovala tako na Švedskem, je gotovo, da je, če-tudli morda v manjši meri, učinkovala drugod .Da pa javno mnenje sveta ni tako nevažno, kakor bi se komu utegnilo zdeti, smo se prav mi Slovenci lahko bridko prepričali za časa premirja in mirovnih konferenc tik po svetovni vojni, ko smo morali postaviti v akcijo celo čsto najuglednejših znanstvenikov in politikov, da so pobijali glede našega položaja in naših aspiracij popolnoma, napačna mnenja svetovne, v prvi vrsti zapaidne javnosti. Kako težko in naporno je bilo to delo in koliko časa je poteklo, da se je to napačno mnenje vsaj omajalo, ako že ne docela porušilo, vedo samo tisti, ki so ga opravljali. Sedaj nam taka propaganda trenutno res ne more posebno škodovati, toda nadaljnjega razvoja dogodkov ne more nihče prerokovati in nihče ne ve, kdaj in kako nam bo javno mnenje sveta zopet potrebno. Zaradi tega ne bi smelii držati rok križem in gledati nia to nemško propagando brez protiakcije. Naši
merodajni faktorji bi-morala resno razmišljata o tem, kako naj se ta propaganda ali zavre ali pa pobije s proti-propagando. Pri tem bi bilo seveda treba najprej odgovoriti na važno vprašanje, ali naj se ta propaganda pobija z naše strani uradino, ali potom budi v zunanjem svetu znanih in priznanih znanstvenih kapacitet? Zdi se, da bi bila taka zasebna iniciativa učinkovitejša in tudi verjetnejša.
Pred vsem je pa treba svetu na podlagi zgodovinsko nepobitnih dejstev, statistik, aktov iltd. prikazati dejanski položaj in razbiti do konca bedasto laž o kakršnemkoli nemškem značaju bivše Spodnje Štajerske, ali kateregakoli drugega dela slovenskega, odnosno jugoslovanskega ozemlja. Tu, na teh tleh smo bili Slovenci že davno prej, kakor' se je o njih Nemcem samo sanjalo; bili smo in smo ostali, kljub tisočletni odvisnosti od Nemcev, katerih si nismo svobodno izbrali za svoje gospodarje in tlačitelje, proti katerim smo se pa bori-
li	že od prvih gospodov paganskih Kar rantancev z Bavarci in Franki preko kmečkih puntov do nacionalnih akcij prejšnjega in sedanjega stoletja, ki so-končno privedle do zmage in osvoiboje-nja v Jugoslaviji. In ne le, da Nemcem' nismo vzeli niti koščka njihove zemlje, izgubili smo v njihovo korist celo velik del svoje domovine, pred vsem zibel ko naše davne preteklosti. Ako more tedaj kdo govoriti o neosvobojenih pokrajinah ,moremo bati to samo oni!
Kar so imeli Nemci pred našim osvobojen jem na naših tleh, je bilo ustvarjeno proti volji avtohtonega in kompaktnega slovenskega ljudstva in z edinim namenom raznaroddti naš živelj in uresničiti na ta način veliki nemški sem' o »nemškem mostu do Adrije«. S tem,, da smo odstranili prejšnje nemške raznarodovalno institucije na našem osvobojenem ozemllju, nismo nikomur storili krivioe, ampak smo samo nam storjeno krivico popravili. Ozemlje bivše Spodnje Štajerske ne le ni v prav nikakem oziru nemško ozemlje, ampak na njem nM pravih narodnih manjšin ni, Ndkjer drob ci teh Nemcev niso ne nvtohtoni, ne kompaktni; niti enega samega kraja nimajo, kjer bi tvorili večino. Zafto je ža- ' loistno, da moramo to, kar bi moral vedeti vsak otrok vedno in vedno znova šefle dokazati.
Slovesna otvoritev obnovljenega vodovoda pri Sv. Duhu na Ojstrem vrhu
, Maribor, 29. julija.
Ob veliki udeležbi domačinov, sos-edov im Mariborčanov je bila včeraj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu slovesna otvoritev obnovljenega .vodovoda. Slovesnost se je pretv,Ha v mogočno nacionalno manifestacijo. Domačimi so pri hidrantu postavili gostom v pozdrav slavolok z napisom: Naša srca utripajo za vasi Najprej je bila maša, po maši pa je krenil sprevod izpred cerkve do rezervoarja, kjer je domači župnik Vinko Holzman pozdravil v imenu gradbenega odbora došle goste, imenoma sreskega načel nika dr. Senekoviča s soprogo, soprogo ge* nerala Hadžiča, upokojenega šolskega nad zomika Tomažiča kot zastopnika osrednjega odbora GMD, dr. Tominška kot zastopnika SPD, dr. Lašiča kot zastopnika obeh mariborskih podružnic CMiD, šolskega upravitelja Hrena iz Studencev kot zastopnika tamošnjih nacionalnih društev, dr. Irgoliča v imenu nacionalnih organizacij in strokovnega učitelja Robnika, ki je dela vodil In nadziral. Ko je govornik podal pregled na-
porov in žrtev za zgraditev vodovoda, Je sledila blagoslovitev, nakar 'je dr. Lašič v prisrčnih besedah izrekel zahvalo gradbenemu odboru. Sprevod je šel nato nazaj v vas, kjer je bil pred Železnikovo gostilno postavljen govorniški oder. Najprvo je govoril učitelj g. Robnik, ld je orisal vse težave, s katerimi se je moral boriti pri delu. Sreski načelnik dr. Senekovič je naglasa! potrebo štedljivositi in skrbnega čuvanja važne pridobitve, nakar je stopil k hidrantu in slovesno otvoril obnovljeni vodovod. Sledile je preizkušnja pogona vode. Učitelj Vrane iz Studencev je v šaljivi pesmi 0x1 al pregled prizadevanj za zgraditev vodovoda, šolski nadzornik g. Tomažič pa je naglasil, da CMD ne bo nikdar pozabila zvestih obmejnih bratov, nakar so spregovorili še dr. Lašič, dr. Tominšek in dr. Irgolič. Sledil' je ogled čnpalne naprave, ki črpa vodo Iz globine 203 m. Slavnost je zaključila ljudska veiselioa, pri kateri je sodelovala domača godbe.
talija gradi nov tip napadalnega letala
Pariz, 29. julija- AA. Po vesteh iz Rima, gradijo sedaj v neki italijanski letalski tvomici nov tip napadalnega letala, ki bo normalno doseglo 440 km breme na uro in se dvignilo do 10.000 m visoko.
Darujmo ud za šolsko družbo!
Huda eksplozija v Italijan1 skl tvornici
R i m, 29. julija. AA. V Tovarni streliva, ld se nahaja ob obali jezera Vare-ze v neposredni bližini z enakim imenom, je nastala v soboto popoldne okrog 14.80 velika katastrofa. Kakor se je naknadno ugotovilo, sta dva delavca baš odnesla zaboj ročnih bomb o tovarniško skladišče. Po nesreči jima je zaboj ušel te rok. Ko je padel na tla, sogra-nate vse hkratu eksplodirale. Takoj nato so se pričele eksplozije po vsem skladišču in v ostalih tovarniških objektih.
V	par minutah je Mio pol tovarne porušene. Zaradi strašne padalke med delavstvom Je katastrofa zavzela izredno velik ptaeg, čnaar M Jo Mh>	S*S4-;
nekoliko omejiti. Pod razvalinami posameznih tovarniških objektov je našlo smrt okrog 60 ljudi Dosedaj so našH le 18 strašno razmesarjenih trupel. V mestno bolnico so prepeljali doslej deset hudo ranjenih delavcev in delavk. Kakor sodijo strokovnjaki, se je bati še novih eksplozij, ker je nastal požar.
Tovarna je last italijanske družbe za razstreliva, M je članica velikega koncerna fcemfčkfh tovarn Monte Oatini.
V	tovarni je zaposlenih okrog 500 delavcev in delavk, ld so bili zaposleni v treh dnevnih posadih, tako da je bilo v trenutku, ko se je nesreča zgodita* v iatmtml ofeaMK MD
Po Mariboru sem in tja
Nad 100.000 Din za rekonvalescenta« delavce
Nad 100.000 Dta dohodkov je v ovojem prometu dosegi* Standoa za »ociatao »krb rekonvaiesceOtttUi drtavoev V Mariboru v drugem let« »vjega obstoja. Ta dobra in plemenita socialna zamisel ee je po uvidevnosti nekaterih mariborskih veleindu-strijcev iti požrtvovalnosti njlliovlh uelui-beneev, raameroma ugodno raztarlla tn dala podlago za nadaljnl razvoj Institucije. Staniča izvaja skrb nad bivšim zavarovancem OUZiD (Tmg. bol. blag. in »Merkur«) in jiffl pristopi na pomod v najbolj knitiCnean baau. ko Jtan soplalno zavarovanje odrede nadaJjdo podporo, ker so Izčrpal! najdalJSo z Zakonom dovoljeno pod-poirno dobo. Takim rekonvalescentom ozir. piravlm invalidom omogoča ta ustanova mulatpni obstoj in jih vzdržuje e podporami v narav! do okrevanja, a na žalost čestokrat tud! do groba. Zato se k ti ratorij Staniče V imenu prizadetih, ki eo In še uživajo podporo stanico, najlekre-neje zahvaljuje ustanoviteljem te do-hrodelne Institucije to sicer:	tvrdki
Doktor In drug in tvntk! Hutter in drug, zlasti gospodoma J. Hutter in drug tet Karol Fischer-ju, ravnatelju tvrrdike (Dtatitor In drug, dalje Mvšl tvrdk! Aanibro-i>M * Ba.botr, tvrdk! (Drogo Rogli«-u, Tovarni za d«Sik v Hušah, tovarni Viljem
Preund, »Zlatorog«, »Mirim« — Zalokar, Ludovlik Franc & sin, Bončina in drug,
—• »Union« društvo, —• Delavski zboraka, veletrgovini Plnter * Lenart, In tmnffik« Swaty Franca, ičnake zahvala gr« seveda tudi uslužbencem zgoraj navectartih podjetij, kt eo pri ustanovitvi sodelovati. Pozneje pa ao pristopila Se sledeča podjetja a uslužbenci m elcerib Tovarna Braun Ivana, Stanko Brena, tvrdka Belersdorf & Coanip., kavarna »Central« ga. StAcMer, primarij dr. Černič Mirko, brivzkt rafco Stefan DobaJ-a, Elektrarna Fala„ A. Ftol-ertag, pekama, g. Gusel Adažbert. mestni stavbenik g. Rudolf Kdffman, vrtetariiu-stnijolec Avgust Ldsohnigg prt sv, Lovrencu, Mestna Občina Maribor, Mestna podjetja, lekarnar Miimarak Franc, THnttrk: Financ, Mraklč AdoM, Meinel & HeaoBd. tapetmik Franc Novak, NabavflJaJna aaidru-ga državnilih nameščencev. Opekarna Evj-tonSperrk, Prsac |. Po*o)1hl4oa .Maribor, PUher Maks, (Pretoer Karol (Pihler aročko, Spes Franc, Sčherbamjn Karol, Trpflm J »Transport«, Weir«i VHko, (Po* fttefan, Pirš Vincenc, (Roener Marko, Raček Jortp. 30-wo«t Viktor, Weiiler Frano. — želeti M bilo, da M tudt ostale tovarne fifcnprate pristopile.
Drobiž iz mesta in okolice
—m Odprta no? in dan so groba vrata .. . Preko nedelje so umrli v Mariboru:	Ivan
Inkert, pomožni delavec, star 26 lot, Danj-kova 8, Terezija Kodrič, zasebnica stara 78 let, Pobrežje, Mosp. 50, Elizabeta Golob, vinlčarka, stara, 76 let, Meljski hrib 66, Josip Leyrer, posestnik in mesarski mojster, Košaki 24, Angela Tax, posestnica, stara 5G let, Košaki 5. žalujočim naže iskreno sožalj«!
—m Obrtniki oblačilnih strok v Mariboru so imeli v petek zvečer protestno zborovanj« v Gambrinovi dvorani, radi prireditve revije konfekcijskih izdelkov po tukajšnjih trgovcih. Vsi Številni govorniki so dali neprikrito izraza odporu proti takemu nelojalnemu postopanjnu fai zahtevali, da oblasti bolj zaščitijo rokodelskega obrtnika. Zborovanje je poteklo stvarno, le peščica pomočnikov je hotela motiti zborovanje, pa je zaradi nastalega razburjenja uvidela, da Je najboljše, Če zapusti zborovanje. Jako dobro obiskano zborovanje je vodil g. Krajcer Anion. Izvolila se Je 9-clanska deputacija, ki bo na merodajnem mestu zahtevala, da s« revija stavi s sporeda Mariborskega tedna. Pravtako se je tudi Izrekel protest proti nameri mestne občine da zgradi obsežne delavnice. Eksistenčni boj vodi obrtništvo do sloge, ki je V Stanovskih bojih predpogoj —m Higijena . . . Nedeljsko »Jutro je prineslo točno statistiko, ki jo je izkazalo popisovanje zgradb In stanovanj v Mariboru, kije trajalo skoro mesec dni. Iz teh statističnih podatkov je med drugim razvidno, da Je v Mariboru 9882 zgradb. To ni tako važno. Važnejše Je, da imamo danes v Mariboru le 50 odprtih smetišč in 68 odprtih gnojišč. Dolžnost nadzorne zdravstvene oblasti je, da tukaj takoj intervenira.
—m akt mariborski spomenik kraju IMmndm L Uedinltelju ao darovalk: Otapftcvalno društvo, Makole 50, Sadjar, riko in vito. društvo, Sv. Jurij ob Pesmici 60, Zdkrttonje vojmih invalidov,	Detelja
Lendava 50, Žandiannerijska atamica Rog. Start/ima 51, žamdarm. slanica Motvarjevci 90, potita Maribor I. 100, potoni urad, Cankova 68, potoni urad, Rečica 79.60, občinski urad G. Lemdaara 73,	davčna
uprava za mesto Maribor 90, žandarm atanšca, SBvnflea 90, potoni urad, Solčave, 100, oddelek filn. kontrole, RogaSevci 100, Narodna trta, Muta 130, Narodna dola, Stara eetoa 82, Narodna Soda, Oven prt Ljutomeru 114, Mrtčansfea dota,	Šoštanj
94, Narodna »Ote, Vitanje 182, utoteJtJSbvo Vurbemg pri Ptuju 50, Narodna SoJa, Hum pri Ormožu 104, Narodna šota, Vuhred 166, Žandarm. toamtea, Gormjigrad 51, oddeJek finančne kontrole, Poljčane 100, potoni tirad, Sv. Jurij ob ečavntci 78.50, Žandarm. abamtea, RogaAevct 100, državna rartraa gtemaatja 8. raaned, Maribor 74, drž. realki, gtmn. 8. d raarod, Maribor f?7, Nerodna dola, Ljubno 62 in aae. dekl. nar. tote, Apače 80 Dim.
— m Kaj je s kandelabrif Pravijo, da novi kamdei&bri ne odgovarjajo načrtom. Zaradi tega so aneetoi očetje na sobotni eeji mestnega upravnega odbora sMebiU, da se dan« v ponedeljek ob 11 v*Sl ogled na licu mesta, da ee ugotovi, al! ustrezajo novi troeveblljčni kandetabni pied»o-ženim osnutkom ali ne
—m .8'o venec« in stavka v Hosnerjev!
tvornici Nag katoliško reanicoljuibnl »Sto-venec« večkrat ginljdvo piše o delavskih pravicah in evobodčanih. Kdor hoče slišati pravo struno, ee je lahko prepriča! iz zadeve »SJovenčeviei« notdce te dni, nanašajoče se na stavko v Rosnenjeivl tovarn!. Kdo bo še kaj verje! gtnUJivten bo-dednim limonadam? Z dejstvi na dan!
—m Naknadna zaprisega vseh vctfašldh obveznikov, stanmjočilh v Maribor«, bo v petek, dne 2. avgusta 1935 ob 10. Uri dopoldne na vrtu Gaonbritnove dvorane, Gregorčičeva ud. 29. K zaprisegi marajo prt« vri vojaški obvezniki, ki še niso MU zapriseženi ta sicer vri rojen! od teta 1886. do 1914., ki ao odstučiitl svoj vojaški rok Ml niso bi« oproščeni ehižbe. Ne pridete k zapriseg! vri ort. ki ao bfli 16. decembra 1934 zapriseženi, vri ataitao ta ačato nesposobni, vri vojni tovaMdi s preko 30%> iorvalkimostjo in vsi oni vojaški obvezniki, kS so tebos odriužtfi »voj rok K zapriseg! naj prinese vod- topravo a« krik drug vojaški dokument OH domovnico, <to-tevrito knjiriro aU podobno.
delkov, katerih je vsak dan neikaj, pa tudi drugih prijav ne manjka. Tako je 'bil ovaden 24 letni delavec Alojz Globočnik, ki je na Lndranskem vrhu ukradel posestnikom panje čabei ter jih prodajal naprpj -a tnajhan de nat; 46 letni hlapec Anton Go* rišeJp pa je Ukradel svojemu gospodarju na Loka vici raane obleke in perila. Omenjeni hlapec pa je tudi drugim posestnikom v rti Mri odnesel rasne predmete, posebno Je Imel na »pik« oblefoe, ki jih je potem
Nesreča v rudniku. V rudniku Ute
central Evrope®n Mineš Ltd. v Mežici je Jb-ttril voziček za prevažanje rade in padel na 27 letna delavko Marijo Vačunovo, ki je za dobila smrimone varne poškodbe na hrbtu.
—m. Starši, pasite na otroke! Otroci imajo posebno veselje, če nagajajo avtomobilistom in številni so že slučaji, da mečejo otroki kamenje proti avtomobilom, ne zaveda-joč se, kakšna katastrofa bi lahko nastala. Teko je 9 letni pastirček RokM Trdina vrgel kamen kroti avtobusu, ki vozi na prog!
Žerjav—6ma. Koman je razbil šipo ta Šofer duhaprišoten, tako da ni agobfl bb-šoter dnhoprisotan, tako ds ni zgubil oblast nad vozilom.
—m. Na Dravskem polju je zopet gorelo. V Dobrovcih jo Izbruhnil pri posestnici Mariji Fuchsorl požar, ki j« vpepelil stanovan-eike poslopje do tal. Zgorelo je tudi neikaj živeža, ohleke ta perilo, ki ga niso mogli pravočasno rešiti. Škoda znaša preko 10 tisoč Din ta je le deloma krite z zavarovalnino. Kaikp je ogenj nastal se ne ve. Sumijo pa, de je bil podtaknjen.
—m. Kaj vse kradejo, piri tukajšnjem državnem tožilstvu se množijo prijave glede tatvin ta ne mine dan da ne bi naši orožniki ovadili JoaSnjega tata. V zadnjem čaau se zlasti množijo tatvine pol jekih pri-
GRAcJSRI KINO. Do vključno torka vele-fftm
»KA ŽANOV A 20. STOLETJA«
V glavni vlogi Maks Baer, šampion med boksarji, Primo Carflera, njegov tekmec. Film Je v nemškem Jeziku. Pride veieflbn »NANA«, po romanu Emila Zola. Globoko znižane cene !
mešetorjam prodajal. Pri nekem posestniku v (Ravni pa je rolo viomtt ter odnesel ztet-itine ta denarja v vrednosti nad 3000 Din. Orožniki eo prijavili oblastem tudi štiri tatovo, Del ao ponoči izkopali krompir ter so bi« pri tem zasačeni. So to večinoma revnejši ljudje, predvsem viničarji tn delavci. V Kamnici je neka gostita iča nke ponu jala drugemu gosttSniičarjn nekaj kilogramov postrvi po 10 D,ta za kg. tatov trenutku, ko ste sedela v gostilniški sobi zakupnika ribolova okoliških potokov. Ko sta ee zatir-rnaln odkod to žlahtne ribe, sta zvedele, da jfan nekdo »pomaga« pri Izvajanju ribiškega športe. Seveda ste to takoj prijavite orožnikom ta to tembolj, ker Je cena za postrv* 60 Din za kg. Gostilničarka Stava Kranjčeva v Rušah je naznanila orožnikom, de je izginil z natakratico tudi izkupiček prejšnjega dne, in sicer okrog 800 Din, ki ge je baje natekrariaa od gostov kaeirala. V La-koneth pa so neznani storilci vdrli v stanovanje posestnika Ivana Pinteriča ter mu odnesli razne obleke ta zlatnino v vrednosti okrog 9600 Din. Tudi posestnik Anton Boc je tmel nezaželjen obisk. Nekdo mu je ukradel obleke in prekajeno meso, taiko da ima Bae nad 2000 Din škode.
—m. Ker sto slabo ravnala z rejencem eo orožniki v Račah ovadili državnemu tožilstvu žel. delavca Riharda R. tn njegovo ženo Marijo. Zakonca sta imela na hrani 9 tetinega Antona Horvate, ki jima je že večkrat pobegnil, ker baje slabo ravnajo S njim. Tudi sosedje eo potrdili izpoved tant-fea, teko da se bosta morala Rihard in Mh-rija R. zagovarjati pred sodiščem.
—m. »Iz usmiljenja«. Tezenak: orožniki so prišli na sled neki ženski, (ki je v okolici Maribora odpnavljela raznim ženskam teleemi plod. Pri zaslišanju je brezvectna ženska izpovedala, da to ni delala obrtoma, marveč samo iz »usmiljenja«, kljub temu pa je vsakokrat zahtevala po 100 Din.
—m. Eni ta kopljejo, drugi kradejo. Trgovinski pomočnik Vladimir Orel ta Poljčan to je kopal v Dravinji. Na bregu je pustil obleko, v kateri je imel denarnico. Ko je čez nekaj česa stopil n vode tn se nameraval obleči, je ugotovil, da mu je nekdo izmaknil denarnico, v kateri je tart okrog 900 Dfta.
jrjo bolezenske kaKT Dan za dnevom, (teto to latom, ob pouka prostih dnevih- majhnih in velikih počitnicah, vedno boš tam videl Vsa okna skoraj »hermetično« zaprta to njimi m p* varuje tista smrdljivi, okuženi, nezdravi šolski zrak. Uboga mladina! Na eni strani ti skrbno prekuhajo kozarec. Ir katerega boš pila, da ne bi se okužite, na na drugi ti stoji pripravljena kupica strupa!
Slovo M konzula inž. Žovčika
— Sirotek lo soboto zvečer Je fodl pri »Or-!««• pertavidm! reber, kd ga Je priredila Jm-goekrvanskoče6koek>vaška Ega v Maribora na čast kooauihi čahasjovažfce republike v IduMtf&n! «- ta*. SevCntitai, ki je pet to* (teldVBfl tn«l »ovenci ta M odhaja sedaj na svaje novo stažbemo mesto v (Drago. VeOera so to udeležili predstavniki BtearaJ vseti tmrtanataih. fcultttrnSh ta go-spodanskSh orgaindiaacij, posebno močna pa te Mia »stopama mar »sraka deffita kr> torttte-b V Imenu JSS-dige Je iKmctravS dragega gosta minister v. p. dr. V. Kukovec, k! Je v svojem govora zlast! poudarja! VBrto ta uopešno delovanj* ta*, ševčitea meld Stoveool V Itoeou mariborske meati-ne občine je spregovori! podžupan g. Go-tauh, ki je padčTTtavai prijateljstvo med no»0 idritovo ta G9R, U traja to oljaJetja. Konzula so le paždi-aviH gg. Ferdo Pioter v Imena našega trgovotva, prod. dr. A Dolar. dr. Ftvfco, stdtad kanomtk. dr. Mtrt ta oAratrtk dr. Ropotoc. 'Vtoam se Js to-bvalfl v tapiSh besedalh g. taž. ševčUk, M se te zahvalil m ta lep večer, kil te bil zelo antantran ta neprteiHjem Včoraj dopočdine ob 10. Je g- inž. ševčiig napraviti oflcielen portosrtatai obtok pm mestni občtafl, kjer ga Je sprejel podžupan g. Ooionb. Ob 11 se Je «. kooaul odpeljel s svojo soprogo v Ptuj.
b Celja
Kaj pa Šolska poslopja ?
Prejeli smo s prošnjo za objavo: V četrtek 25. t.m. smo brali v časopisih, da m bodo morale dati družine, ki sprejemajo dijake na stanovanje, preiskati na pnoti-tuber* koloznem dispanzerju, kjer bodo ogotoviH, če kdo izmed teh družinskih Članov boleha na odprt! tuberkulozi. Kdaj se pa bodo preiskala šolska poslopja, kjer se skrbno go-
—c Vojni minister general Peter Živkovtd je prispel včeraj dopoldne z avtomobilom ta Rogaške Slatine zopet v Celje in ee udeležil v pravoslavni cerkvi sv. Save umečže-nja celjskega, protojereja o. Manojte Godiča, ki ga je izvrSB zagrebški metropolit Doeitej.
—e 61 »ni Vodnikove družbe nafl po možnosti takoj poravnajo letošnje članarino v tujsko prometni ptlsairnl pri kolodvoru. S tem prihranijo nepotrebno zakasnitev v dostavi društvenih knjig.
— Regulacija Suinice na ozemlju okofiške občine se pridne zopet prihodnji teden. V mestnem območju regulirajo zdaj Sušnloo od mostu pri Glazi ji do korica Ipavčev« nttoe.
— Salezijanski mladinski dom namerami graditi salezijanska družba v bfižšni We*t-nove tovarne v Gaberju-
—c. Napad s kolom. V Hiastešku pri Dramljah je neki moški napadel 39letno dninarjevo ženo Morijo Prevolnikovo in Jo 9 kolom poškodoval na Črtu. -Prevolnikov® se zdravi v bolnici.
—c. V celjski bolnici so umrle V petek 68-letna preužitkarica Ana Kosova te Tmovrtj pri Celju, v soboto pa 371 ©tila žena jefcni-škega paznika Josiipina Makova Iz Celja In lOtetna Marija Skorjančeva, hčerka tesarja i* Ostrožnega pri Celju.
—e. Nedeljski nogomet. Včeraj popokta* so celjski Atletiki na igrišču pri Skalni kleti v kvaltfScacijski tekmi premaga« krški SK v raaamerju 12:0 (5 :0). Atletiki »o biH v vsakem pogledu boljši In so ves čas prevladovali. Gostje so igrali sicer požrtvovalno, a brez sistema. Tekma ni bila posebno zanimiva. Sodil je g. Veble objektivno. Dopoldne je SK Hrastnik v prijateljski tekmi premagal SK Jugoslavijo v razmerju 2:1 (0 :1). V predtekmi je rezerva Jugoslavije premagala rezervo Atletikov z 2:1. Na Glaziji je mladima SK Celja popoldne premagala mta-dtno ASK Primorja te Ljubljane v razmerju
4:2(1 .-Oj. V predtekmi je 14. mladina Jugoslavije premagala II. mladino SK Celja v razmerju 3:2.
Iz Laškega
— Avtomobilisti, pozori Zaradi ce9t.n0-gradbenih del na banovinski cesti Trbovlje-Marija Reka bo ta cesta v odseku Marija Reka—prelaz nad Podmejo od 1. avgusta do 30. septembra zaprta. V tem času bo v omenjenem odseku onemogočen prehod za avtomobile ter težke vozove.
—.Nov grob. Nenadne smrti je umrl v sredo tukajšnji posestnik in pekovski mojster g. Friderik Vivod. Pokojnik je bil star šele 47 let im svoj čas prijeten družabnik ter vniet čten zelene bratovščine. Zadnje, Sase pa se ga je pričela lotevati melanholija •ter se je družbi sploh odtegnil.
— Tujski promet v Laškem je letos prav, zadovoljiv, doslej smo imeli že 192 poset-nikov. Od teh je 168 Jmgoslovenov, 12 Avstrijcev, 5 Čehov, 5 Nemcev, 1 Italijan ter 1 Američan. Radioaktivni vrelci in lepota kraja privabljajo od leta do leta več leto-vJSčarjcv v Laško. Živahno vrvenje v večernih urah po mestni im Miasairykovi promenadi, godba in tajinstveno žuborenje Savinje ustvarjajo idilo, 741 katero bi nas lahko zavidala tudi večja mesta.
§okoi
—o Sokolsko društvo Maribor M. Pod-
brežje iona na Pohrežjiu v Sokolski ulic! htifesn Drave svoje lepo letno telovadišče. Že agodaj v pomladi se začne tam živahno vrvenje- Telovadci in telovadke -vseh oddelkov ee sJblrajo tam oft> redni! in prosto-voijta! teftorvaJdbt, da z vztrajnim delom krepijo svoje trto (ta <taha. Mareikateni izmed telovadcev Je ves dam opravi Ja! težika telesna dela, a Idjiifb temiu ga vidto zvečer,
kako teka, skače, meče, telovadi itd.  
Dne 4. avgusta t. 1. bo pa naše telovadi, šče tapremeoilo svoje običajno 14ee. Iizpre-imemiilo se bo v lep sončem vrt, ki bo s svojo znano gostoljubnostjo privabil naše brate, sestre, znance ta prijatelje teir jim nudi! jpmtanenneiga razvedrila s plesom, godbo, zabavnim programom ta vsem najboljšim za žejo ta tek. Torej na svidenje dne 4. avguste olb 16. mri na našem »letnem« na Ftabreate- — Bdravo!
Mariborski šport
Krasen uspeh SK železni* čar)a v Sisku
SR železničar je včeraj gostoval v Sisku, kjer je porazil tamo&njega Prvaka SK. Stavijo z rezultatom 7:1 (»tl).
Športni dan v Laškem
Športni klub »Laško« priredi v nedeljo
dne 4. avgusta t. L svoi VI. športni dan z naslednjim sporedom: Dopoldne; Prodaja cvetlic; ob it. — štafetni tek po mestu 4 x 100 m, cfc 11.16 — tek na 1600 m; ob 11.80   kolesarska polževa dirka po mestu, od 11 do 12. pa promenadni koncert na cilju na Savinjskem trgu.
Popoldne: ob 16. — revanžna šaljiva nogometna tekma med »Suhimi« in »debeluhi«, ob 16. pa nogometna tekma med Tr-govaČkim športnim klubom in Laškim.
Po tekmah razdelitev daril tekmovalcem, nato prosta zabava na »Lavi« z zelo pestrim sporedom. V kopališču ta dan popust s prireditveno vstopnico. — Društva v okilid naj ta dan ne prirejajo sličen prireditev.
Kupujte domače blago!
MALI OGLASI
POUK
Gospodična Iliče za takoj postit v »loven»k! stenografiji (žensko moč) s perfektnim znanjem. Naelov v uprav! »Vettorntka«.	8265
STAnOVAnJA
ZRAČNO SOBO,
veliko, šolnino, oddam. Naslov v upravi »Večemika«. 3296
SOBO IN KUHINJO prazno, oddam. Primorska talca 10, Maribor. Istotam sprejmem samca v oskrbo. 3294
OPREMLJENO SOBICO
takoj oddam gospodu. Kozar, Maribor, Meljska cesta 13.
3295
ODDAM STANOVANJE,
Maribor, Tvomiška 24.	3293
Dvosobno stanovanje s kopalnico ta pritiklinami oddam. Maribor, Virbanova ulica 61.
3270
GOSPODA
enega ali dva, sprejmem v vso oskrbo. Jože — Vošnjakova ulica 19/n.	3297
v Večerniku!
■rasi
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Silan c v a
»Ttadi jas ae branim teh globin«.
»Pa te vendarle vlečejo vase. Vidii, od tod ta kaoe, ta boj med srcem ki razumom«.
»A kaj naj storim?«
*če je taiko, potem pojdi na dno. Življenje te bo že samo spet posta rilo na površino, oko bo potrebno. Akc pa ne bo, tem bolje. Doživeli bomo tudi v četrtem desetletju dvajsetega stoletja vsaj eno resnično Ljubezen.«
Sida zopet ni mogla spati. Doživljaji dneva in večera ao se podili natmo njenega spomina kakor projekcija <Mvjega filma po platnu. A čutila je le eno, da se bo naposled vendarle morala vdati čustvom in se prepustiti valovom usode, da jo odnesejo kamor ji je določeno, v tiho pristanišče ali v viharje širokega oceana.
Zjutraj je pa bila vedrejša.
»Saj sem vse neumna«, si je dejala. Doživljam ljubezen, pa »e dram 'kakor da bi hoteOa meriti čustva na mere ali tehtati na kilograme. življenje je treba živeti..«
Ta sklep ji je postal odločitev ki ljubezen med njo in zdravnikom je Šla dalje svojo normalno razvojno pot. Ko se je naposled morala Danica vrniti v Maribor, je postalo njeno življenje še bolj navezano na dr. Frangeža. Izpolnjeval ji Je vse mML da je —ranaariaia oefio
obiske pri Kas jakovih in WeUaikovth. To je bilo na Hrušici še večje potrdilo, da so se med ponosno Sido Silanov* in domišljavim dr. Danilom Frangežem spletle srčne veeL Že to «»»» je zadostovalo, da je Jasna dosti lažje pogrešala Sidrno družbo.
VT.
Jesena se Sida ni vrnila v šolo. Ljubezen, ki jo je vso premagala, jo'je priklepala na dom iti zdravnika. Oče je bil s tem brez besed zadovoljen. Niti vprašal je ni, kako se je odločila. Sicer ae je pa tudi vedno manj brigal za njo in njeno življenje. Odhajal je često z doma, in ko se je vračala, je bil molčeč in Štabe volje. V njegov prej vedri in ponosni oibraa so se vdodble ostre mr reae. Lasje so mu naglo sivrti; staral se je vidno. Delo v gozdovih in na žar gah je zamiralo. Velftn skladišča lesa so sivela. Lesna trgovina je skoraj popolnoma zastala. Po Pohorju in Dravski dottni je utihnila prej tako žrv» tar vesela pesem sekir in žag. Razsipno blagostanje se je umikalo vedno večji skromnosti in varčevanju. Na bteznl konjunkturi bogatih povojnih tet kat na tekočem pesku lahkomiselno zgrajena lesna podjetja So se podirate, druga za drugim. Možje ,Jd so Htt prej mogoč-
friJd in so razmetavali z milijoni kakor z malenkostjo ,so postajali gospodarske ničle. Nekateri so vsaj na zunaj Še varovali svoj videz, drugi pa tmdl tega niso mogli več. Iz velikih trgovcev in industrijcev so postali skromni prekupčevalci, manipulanti ali celo potniki. Stari, močno zasidrani so pa samo životarili, živeli od kopnečih prejšnjih dobičkov in s strahom gledali v bodočnost. Kriza denarnih zavodov z moratoriji jim je pa naposled zaprla še zadnje vire. Marali so ob lastnih vlogah najemati posojila celo za najnujnejše, tekoče izdatke, a še teh niso mogli dohiti v zadostni meri.
Še htuje je zadela kriza mafle gozdne kmetije brez prihrankov. Pohorci, vajeni živeti samo od gozda, ki se jim je »del večno neusahljivi vir eksistence, so čutili spremembo vse težje kakor kmetje v Slovenskih goricah ali na Dravskem polju, M jim vsaj za hrano id bito treba skrbeti Najtežje je pa udarilo (Mavce lesnih podjetij, velikih in malih. Izpolnile so se besede hlapca Andreja, da bodo Pohorci hodili za viničarje v Slovenske gorice. HodIM bi, ko bi jih sprejemali. Mlajši so dreveli v mesta, zlasti v Maribor in se v stotinah borih za vsako, tudi najslabše plačano mesto industrijskega pomožnega delavca. Borzo dleta so oblegale vedno večje množice lačnih lin brezposelnih ljudi. Vratarji tekstilnih tovaren, ki so edine naraščale, »o morali iskalce dela kor so vedeli in znali. Nekateri so kradli in sleparil, drugi beračBL Bo
bo si podajah kljuke ta roke v roko. Ker javna sredstva niso zadostovala, so se pričele ustanavljati pomožne akcije z bednostrabnd fondi. Breepo-selnosti in bedi je sledita tik za petami demaralUzacja.
s silo odganjati. Obupanci so živeli ka-
V	času, ko bi morale po gozdovih najbolj peti sekire in bi moraše hiti žage v polnem obratu, je Josip Silan odpustil še zadnje delavce. Nekdanja vesela in ponosna pesem dela je utihnite popolnoma. Solanovima je postala tiha in pusta. Dvigala se je iznad drevja le še kot začaran grad pravljične Trnjulčice.
Vba v svojo mlado ljubezen zasanjana Sida je to tišino komaj dojemala in ker oče o gospodarstvu z njo nikoli ni govoril, tudi njegove zaskrbljenosti in staranja ni razumela. Krizo je sedaj videla, saj je čepela kakor gladna zver nad vso Hrušnico in Slano vino ter glodala trde stene, a sama je še prav nič ni čutila. Se vedno je mMila, da je to nekaj, kar nje ne more doseči. B3a je v svojem prepričanju še vedno Sida Si-lanova, hči milijonarja, hči nezlomljivega magnata.
Nekega popoldneva v pozni jeseni je pa vzbudila Sidino pozornost vehka, najmodernejša limuzina, ki je bahavo pridrčaJa na Silamovo dvorišče in se ustavila tik pred vhodm v stanovanjsko in poslovno poslopje. Skozi okno svoje sobe v prvem nadstropju je opazita izstopiti iz avtomobla čisto neznana tujca. Prvi je hfl nizek debatah t
starosti okoli sedemdesetih let, drugi, dohan in vitek elegan, jih je pa moral imeti kvečjemu pet in trideset. Oba sta se presojajoče ozrla po poslopjih in napravah in se nato pozdravila s Silanom, ki jima je nenavadno uslužno prihiteli nasproti ter ju nato odpejal v svojo delovno sobo.
»Kdo sta in kaj hočeta?« je radovedno pomislila Sida, saj v zadnjem času, odkar so žage počivale in je bilo trgovine konec, tujih obiskov na Silanovini sploh ni bilo več. »Lesna trgovina?« je Ugibala in ni mogla vzdržati. Odhitela je na dvorfiče in ogovorila šoferja:
»Kdo sta gospoda, Iti ste ju pripeljani?«
»Tovarnar Adolf Rogam in njegov sin Ervin.«
»Iz Maribora?«
»Tovarnar Rogam ? čisto neznano ime.«
»Priselila sita se v Miaribor šele letos spomladi in zgradila veliko tekstilno tovarno, ki je komaj te dni pričela obratovati.« -
Po dolgem pogovoru v pisarni je Silan odpedjal Adolfa in Ervina Rogana na žago in v skladišča. Potem sta si ogledala še druge naprave ter ostala tudi na kosilu. Sida, ki ji je oče pred kosilom predstavil oba tujca, je bHa silno radovedna, čemu srta prišla in kaj naj pomeni njun obisk, »ato je skrbno pazila na vsako njuno in očetovo besedo, toda govorili so le o splošnih vprašanjih in se niti doteknlll niso drugih
8t«v. 160
Panedfeljek, 29. julija 1935.
StrR’ 3
DNEVNE VESTI
— Banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole v dravski baitevlnl, ki mora pričeti diim prej z deloan, je sestavljen L uretliio bant+k« uprav« takole:	predalnik po položaj« inšpektor strokovnih Sol Mikajlo Prešel, člani, predstavniki banovinskega sveta Rudotlf Prepeluh m Ivaa Tavčar, predstavnik strokovnega Šolstva direktor Trgovske akademije dr. Karel Pirjevec, ter profesorja Tehnične srednje čsole Ivan ZnUlariiič in ing. Viktor TurnSek, predstavniki Zbornice za TOl njen predsednik Josip Rebek, zbornični svetnik lr. OirM Pavjim in zbornični tajnik dt. Ivan Plese, predstavniki Delavske zbornice strokovni tajniki Alojrzrij LeskovSek, Vladimir Kravos im Jedko Rozman.
— Bolgarski vinogradniki v Jugoslaviji. Bolgarska vinogradna zveza priredi ekskurzijo v na&o državo, kamor prispe 30 njenih članov, da se seznanijo z nadim vi« n og radni&t voan. Bolgarskim vinogradnikom se pridružijo tildi Slani vinogradni&ke ga Saveza is Beograda, da si skupno ogledajo na<ie vinograde im vloogr&dni&ke naprave. Bolgarski vinogradnlkii s« pripeljejo V Jugoslavijo prve <'H' avgusta.
— 53,000,000 za ureditev cest okrog Zagreba. Iz mil jard e za Javna dela se bo po-rabiilo 23,000.000 za Ureditev cest okrog Zagreba. Najprej bo urejena cesta Z&sreb-Podsusefl, *a kar ee bo porabilo 8,000.0(K> Dim. Ceste bodo deloma asfaltirane, deloma pa tlakovane « kockami. Na <#wt1 Zagr^b-POfleuflefl so se dela *e pridela
— Obrtnlika Mala antanta. Na pobudo rumun«ke delavsko zbornice bo sklican letos komgtres obrtnikov balkanskih držav, M naj bi pokrenll najfclrSo akcijo t.a zbujanje obrtnikov Male antante in drugih baflkanakilh držav. Na kongresu fp bo razpravljalo turi! o ustanovitvi obrtniške mak antante.
— Poceni sardele. Na ribarnico v Splitu so prinesti v soboto ribiči okrog 2.000 kg. rib, največ sardel. Prodali eo pa zelo malo. Sardele so proda iali po dinarju kilogram, po jih kljub toredno niški ceni nieo mogli prodati.
—“Firmi KINO MATICA """
rol. 21-24	Te'	21-24
Danes ob 4., 7% la 9K uri premiera veselega filma
Težko je biti oče
Lafete UUteh, Sm«*J
Rihard Koman ovsKj zabava, petje
— Petrovaradin se hote odcepiti od Novega Sada. Znan« trdnjava Petrovaradir « krajem lateg* imen« na levi strani Huna ve je Wl« lota 1981 priključna Novemu Sadu. Kravl razlogi priključitve Se zdaj niso povsem jasni. Prebivalci Petrovaradina so zbrali že 700 podpisov za odcaplev »I Novega Sada in svojo akcijo Se nadaljujejo. Petrovaradin loči od Novega Sada samo m osi čez Dunav.
_ BivSi bolgarski minister v Splitu. V petek »večer »e J« pripeljal e parnikom iz Dubrovnika v SplM bivši bolgarski poljedelski minister v Vladi Stambuli jakega Aleksander Krlutov — Obov, ki j« bil interniran sikupno z dopisnikov »Manchester Guardlanac Haltmajerjein. Iz Splita se jo odpeljal preko Zagreba v Beograd.
— NemSki turisti v Hrvaškem Primorju. V soboto bO prispele z avtobusi lz Nemčije tri skupino nemških letovlifarjev, ki so Ae ustavili v Crlkveniet. Z avtobusom je prispe Jo na SuSak tudi 46 polkih letoviS^.rjev.
— lz »službenega li»ta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. t» z dne 27 t. m. objavlja uredbo o premestitvi sedeža c-bčine Sedlarjevo, imenovanj« žlanev v banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole, razglas o progi nun ti javu.il) del v dravski banovini in razne objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin
— Vreme. Vremenska napoved p /a vi, da bo toplo, modnost neviht. Včeraj Je zna-lala hnjvteja temiperatura v Skoplju 34, v Splitu 32, v Zagrebu 31, v Beogradu 30. v Ljubljani 80 6, v RogaHkil Slatini 29. v Ma-riboru 28, Davi Je kazal barometer v Ljub-Mani 7.^8.7. temperatura je zna&ala 18
Iz Ljubljane
—1J Pometanje cest in ulic. Ze večkrat smo slišali Iz ob«ln#tva pritožbe, da nastopijo cestni pometači z matijami zjutraj, ko ljudje že hite po opravkih, ko se okna že od-"odpirajo, da bi prišel v stanovanja svež zrak. Ulice in ceste bi bilo treba pometati navae zgodaj, ko so še prazne, da bi ljudem ne bilo treba požirati prahu, ki ga imamo itak čez dan več kot preveč. Tako ti pa praše cestni pometači pod nos. ko greš v plužbo, ali na kratek jutranji izprehod. če sl količkaj rgodaj vstal. V tem času razvažajo tudi mlekarice mleko po mestu in tako dobivamo prah v stanovanja Se z mlekom. Naj bi občinska uprava končno odredila, da se bodo ceste in ulice pometale dovolj zgodaj. vsaj v času najhujše vročine in prahu. Letos nam škropilni avtomobili itak niso posebno naklonjeni, ker so se morali preselili v Belo Krajino. Naj se nas torej usmilijo vsaj pri pometanju cest In ulic.
-ij Naš najmlajši violinist Edo Pečan« Je nastopil v soboto zvečer na vrtu restavracije ”T'nion«. včeraj proti večeru pa v hotelu Pellevtie Šestletni deček kot violinski vir-tuo? ie seveda dovolj velika privlačnost, da onorori nase celo Ljubljančane, ki se ne dajo tako lahko razgibati. Virtuoz pa mali Edo 5e daleč ni in prezgodaj bi bik) seve u<r!hati. ail sploh kdaj bo. Sicer so mo na-priili mnogo pretežak program. Bolje bi bilo fip hi bili poskusili z lažjimi skladbami. Pei'k'1 se pozna, da se mora mnogo umti, da mu je violina v rokah dobro znana. Se-
Zvooni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9% zvečer Na večji film vseh časov
ATLANTIC
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
veda tu pa tam mu izpade kaj iz not, kar je pa razumljivo, saj je star komaj šest let in povrhu Se sirota. Dobri ljudje so radi posegli v žep, da se je nabralo nekaj denarja za ljubkega dečka, ki so bili zanj posebno navdušeni otroci ■
_lj Hud karam bol v Šiški. Na Celovški cesti v Siškl se Je pripetila danes dopoldne hujSa nesreča, katere Žrtev |e postal hlapec mesarja Dolničarja, odnosno njegov voz Dolničarjev hlapec je privozil po Le* podvorskl ulici In v diru znvll na Celovško cesto, ter zavozil naravnost v nasproti vozeči tramvajski voz. Mesarjev voz se Je pri trčenju domala popolnoma razbil in Je meso padlo po tleh. Hlapec je Se pravočasno odskočil, vendar se Je precej pobil. Sreča v nesreči je bila, da Se je tudi konj odtrgal, zato se je ognil tramvajskemu vozu. Mesar Dolničar fma zaradi karambola čez 1000 Din Škode.
—li Včerajšnja nedelja je zvabila domala vse Ljubljančane k vodi. Na vse zgodaj zjutraj že so romale cele procesije na obrežja Save, na Ljubljanico, v Mestni log do Mplega grabna, v Bokavce do Gradaščice, pozneje pa z vlaki do Sore Vsi bregovi voda so bili včeraj živi ves dan. Družinica in družbe so se utaborile ob grmovjfh ter kuhale in pekle da je bilo veselje. Solnce je včeraj žgalo ves dan in hladna kopel je dela dobro starim in mladim.
—Ij Predpisi zgradarine za mesto Ljubljana za leto 1935 so razvidni tudi pri Društvu hišnih pocestnikov. Salondrova fl, od 9. do 13, ure. »Mojega doma« radi stavke v tiskarni Še ne moremo Izdati. Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani-
—1| Razne tatvine. V stanovanje šolskega sluge Maksa Iranca na Cojzovl cesti 5. «e le splazil v soboto neznan potepuh in mu ukradel iz sobe temnorjav nov suknjič, vreden 5*0 Din. Delavec Leopold Hacler stanujoč v Mestni lami. le včeraj zaspal v tramvajskem vozu. To priliko pa je hitro Izrabil neznan Žepar, ki mu je Izmaknil 4°0 Din vredno srebrno uro Tesar France Husov z Viča je v soboto spravil pod nekim kozolcem na vozu par 3fi0 Din vrednih škornlev. Odšel je za trenutek proč. kar pa te že Izrabil spreten zmikavt in izginil s škornji.
—1| Šubičevo ulico In n» Muzejski trg so zdaj popolnoma preuredili In cestišče do,-dobra utrdili. Na trdno podlago so te dpi nasuli ostrega kamenja, ki so ga še povaljali, zdaj pa bodo cestišče še zalili. Enako bodo popravili še nekatere ulice v tem delu mesta.
—Ij Vlom v gostilno. Te dni ponoči le neznan storiler vlomil v lokal gostilničarke Frančiške Pirnatove na Grajski planoti. Neznanec ie v gostilni vse prebrskal ter ukradel slednjič iz kredence 000 komadov Zeta cigaret In nekaj nad 5^ Din' gotovine. Gostilničarka je oškodovana za okrog 400 Din.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-8(1 Danes ob 4., 7 In 9 url
Vstopnina za parket 8.BO Din
Iz Skeli« Loke
— Prvi planinski peladljskl polk, ki Ima svoj sedet v »kofji U>kl, bo slavil v Četrtek, 1. avgusta slavo koit apomlnskil dan na svojo ustanovitev Služba bo*ja ln rezanje kol a 6a bo ob 11 v letnem taboru polka, letos na Rudnem polju. Popoldne bo tam voja&ka zabava. Domačin slave je poveljnik polka, polkovnik g. Mihajlo Lm-klfi.
— Za povzdlgo tujskega premeta. S strani prijateljev fckofjeloAkili planin smo Imela priliko ponovno sliiati, da bi bil oblak naieaa kraja nedvomno večji, če bi b!te proanetne zveze izletnikom pniikladnejSe. Nov korak v tem prdzadevanjiu poaneni uvedba nove avto z.veze e Poljansko dolino. Ob nedeljah in praznikih odhaja avto ia Žirov ob 6 tir ih zjutraj, tako, da pride do turistovibkega vlaka le v Škofjo Ix>ko, nakar v o zri takoj nazaj v dolino to je ob 7.40 zopet v Zireh. Pripominjamo pa, da do-»top na Rlegač ni mogoč.
— K poHepšanju škofje Loke prtpoano-rejo e svoje strani bodil dotičnii htftnd po-eeetmikil, ki eknbe, da ao fasade njihovih stavb lopo. Oa. ATbdma Jeralov«, kjer je anana Škofjeloška reetavraolja pri Oietu, Je svojo htflo docela otmovlla. Velitka adaptacijska deta teko v Homanovi httl na Me®tneim trgM. Ves kompleta etavtoe profci St. Jakoba fcngu ddbt novo Mce. t)M» viM eo dniga okm, predeta« notraaijoBt, podpll več «ten in pre*l)da*t v prvem ta drogeen nadBtiroip^n lokale v s*ainwaojB(tee prostore. Sipodaj eo ^graidMU dvoje' gani, seveda pa je dofbMa etovtoa, M prodstav«a Skofljl Lodcl njen «re>dTiJev«fi/kil e*avtxnS Kk, fcudii na zunaj leipo Moe. FekovefeA mojster Krošetj je svojo Mfto v Kapucinskean pred-meetfa fttebo remoriral DotsMnU «o m« med drugim tradil venmdo. V tovarn! Se-S*r eo podrti staro kmrflndoo ta wMaB nov kote«. Precej deta Je dal twM kapo-
več metrov vteok ta detoel M, M »o ga morali teme>t|tto popraviti, kor M ee hfflo 8*oer »Morje posulo na gtovno cesto v žeSenutlke. Mnogo prtiJnffli rolk Je M-Jo tndi v Kartovcn. kjer so MBe na ve« krajih poprav® ta potopfiajl, « vrbov® rretd.
— Se o nesreči kviett*it>. Pie jeli g|e~ da na nofcioo, objavljeno t Slovenskem Narodu 22. t m.- V nofi na petek dne 18. t m. •e je peljal ovmHki ustuibenee Vinko Ai^-bi6 s spodnjega trga bor. most proti poetejL Na ovinka, Id je konec mesta pred Roparjevo !»f9o, mu je po Manoo pr*vo*fl nasproti kleparelki pomofcrik Jožef KraJnSk, kjor Je priŠo do trčenja. Pri trčenj« je vrglo A#-b»6a ob kanton, pri čemer je dofcdl toSho ■poSkodbo samo na glavi, Krajnik pa je odletel na »sprotno stran, vendar je dofefl te malenkostne po&odbe. Najbrž je priSJo do karambola *aito, ker sta oba voefla proveC po »redi ceste, prav gotovo pa je nesrode krivo tudi to, da je A&>55 oviral rsagled po costi obok moetu. Kdo je nesrečo m-krivil, je točno te*ko ugotoviti, ker je AAšt
Ib 'vodoo	ofiSMMiCBitaOs
Cigan ostane cigan
Lijuhljana, 29. julija. Na pokopaiUMu v Dravljah Je btt v p*-tak zjutraj zamimd v pogreb 70-letive ot-
ganke Roze NUkaličeve, ki je četrtek zvečer nenadoma premintiia.
Od sv. Jakoba ob Savi ae je vobBo t četrtek na. večer več olgunov proti Smart-nemu ob Sarvi, kjer so se nameravali ustaviti in zakuriti na travniku ob vodi ogetnj. Okrog 21. pa so jih srečam na cesti orožniki, ki so cigansko tolpo ustavili. Zah-tervall so od moških dokumente, v tistem trenutku so pa vsi Štirje moški poskakali z voz in jo ubrali v beg pred orožniki, nekam čez travnike. V naglici pa so miodki suniili z voza tudi ciganko Rozo Nikodl-čevo, ki je padla kraj voza na tla la obležala Tedaj so Zenske zagnale velik vrlSč Ln krik. Orožniki sO odredeli, da so edganko naložili na vo2, nakar se Je kamr vana Jela pomikajtl dalje proti Ljubljani. Cigani so se ognili sredl&ča mesta ln krenili čez polje proti š»ki. Tamkaj so priSli nazaj k vozovom tudi pred orožniki pobegli moški, nakar Je ciganska tolpa prijavila na Šišenski stražnici, da vozijo a seboj mrtvo ciganko, Clgaml so na stražnici zgovorno pripovedali, da so jlk orožniki v Šmartnem pretepli i« Nikoličevo takarekoč ublM. Policija je odredila, da so prepeljali mrtvo Rozo NlkoličevO v mrtvašnico v Dravlje, nakar je uvedla preiskavo.
V petek popoldne je policijski zdravnik dr. Lužar obducirai trupla Nikoličeve. Obdukcija je pokazala, da si Je Nikoliče-va pri padcu z voza, ki so ga povzročili pobegli cigani, zlomila v vratu vretence. Na truplu ni bilo niikakih drugih poškodb, kar jasno dokazuje, da so si cigani, hoteč se csvetiti orožnikom, izmislili, da so jih. ti pretepali.
Mrtvo ciganko bo v petek zjutraj pokopali in so se pogreba udeležell vee ciganske Zenske iz rodVme Nikoličev z otroki vred, kd tabore ob Večni poti. Pri pogrebu je bilo mnogo joka tn stoka ter jadikovanja Mo&klh članov, pri pogrebu ni bilo. ker Jih Je policija popreje zaradi klevet aretirala. Obenem je prejela policija tudi prijavo, da Je ciganska družina družina Nikoličev dne 18, t. m. vldhilla v hišo posestnice Umn'koVe v Predoslju prt Kranju ter ji odneela za okrog 2000 Dta obleke. Cigani so pred orožniki pobegnili seveda zaradi t-o-a, kw so imeli Slabo vest.
ŠAH
Po beograjskem turnirju
Prvi šahovski mojstrski turnir v Beogradu je bil v četrtek končan. Prinesel je prvo in drugo mnsto Pircu in Kostiču, ki sta bila od vsega početka favorita. Odločitev Je padla šele v zadnjem kolu.
Za turnir, ki se ga je udeležilo 16 Sahistov in ki je trajal 20 dni, je bilo razpisanih 8 denarnih nagrad in sicer t' 6000, 3000, 2000, 1500, 1000, 800, 500, in 300 Din, Prvo in drugo nagrado si delita z 11% to0ke Pirc in Kostič, ki prejmeta torej vsak po 4000 Din. Vprašanje Sampijonata Jugoslavije bo odločil dvoboj med obema zmagovalcema, vendar termin še ni določen. Pirc in Koetič sta do«egla 76.66%. Tretjo nagrado 2000 Din sl je priboril šibeniSki mojster dr. Trifunovič z 10V4 točke. Do zadnjega kola je oetal nepremagan, tu pa ga je V osebi Tota doletela usoda in je tako Pirc edini ostal brez poraza. Trifunovič je dosegel 70%. 2500 Din in 4. in 5. mesto si delita mojstra Konig in Schreiber. Imata po 10 točk ali 66.66%. Šesto nagrado 800 Din je dobil amater Brftder, ki je dosegel 9 točk in 60%. Prejel je naslov nacionalnega mojstra, ker Je na9protl mojstrom dosegel ne samo zahtevanih 38, temveč celo 75% J Premagal je med drugim Ko-stiča, Schreiberja, Tota in dr. Dfezgo, z vsemi ostalimi mojstri pa Je remiziral. Porazil ga je edino Pirc. Tot je dosegel 56.6Wo in 7. nagrado 500 Din.
Zadnjo nagrado si delita dr. Astalofi in KoSIOV’r k' s*a 8 7% točke dosegla ravno oO%. Za simpatičnega sarajevskega profesorja je to vsekakor neuspeh, vendar Je nastopil na turnirju bolan. Od oetaHh nadonaV-Mh mojstrov Je dosegel dr. Drezga s B*/t enajsto, Nedeljkovih s 5 dvanajsto to trinajsto, dr. Kalabar pa s S točkami Šestnajsto mesto. Od amaterjev so se plastraH Petrovič s 5 m dvanajsto in trinajsto, FSHpovM s 4»/. na Štirinajsto in Avirovič s 4 točkami na pet najsto mesto. Amater Vukovič je s 7 toflka-mi zasedel 10. mesto. Dosegel je 46.66%,na-sprott mojstrom pa nad 33% to se Je s tem tom posta! nacionalni mojster.
Tabela nam kale tndi »trlmivo sliko, Kako so igrali mojstri med seboj. Dosegli *>: P*w to Kostič 7%, Sehretber 7, dr. Tri-Jnnovič 6»/,, Konig, dr, Astak* to Tot 4%, Tomov« 4, dr. Drezga Stt ta dr. Kalabar Potemtakem bi tnruligfca zmagovalca Pnre ta Koolič tn<B na turnirju samih moj-strov dosegla deBtov 1. ta 2. mesta, tretji H Ml Schreiber, četrti pa dr. Trifunovič.
Slovenci v Ameriki
CkmfeDckfci ameriSld dnevnik tPrtmt je priobči AL t. Uk na prva s*mni ««nek o slovenskem aodrafcn Franca Lavšetu, ki ga {»osi, tmj sprejme ’ kandidaturo aa oleve-kndslgegia žapnna. To j« pač lepo prirnna-n»e ameriškega tistai Slovencu. Lavfe je med Skrveooi t Oevatenda aaio priljubi jen, pa *wfi Američani ga visoko cenijo in tafa> ni izUInčeno, da hi iree zmagal pri v^itvaii ta postaj etevetendsid župan.
V Rock SprtngBu je stal nedavno Se dra-g* pred poroto Slovenec Janez Parkelj zaradi nboja Matu»8a Oblaka. Na prvi ob navnarwi je MI obsojen na dosmrtno ječo. Trdil je, da je Oblaka ustreli v silobranu in pet drogi cinmmi ao mnoge priče to potrifite. Poroka ga ponovno sposmela krivim nboje, p«wporoffih je pa sodnikom, naj ge sodijo mik). PariceJj }e bil Obsojen ne 18 tet jefle s pravico do pomilostiva po enem teta, če se bo v rje® lepo vedel.
Umrli eo v Barbartonu Angela Ambrožič roj. Nosan, stara 42 le* doma nekje od Mbotee, v Clevelandu Janez Otoničar star 78 M, doma iz Meffle, fara Bloke, Joie Ko-s.	star 00 lat, doma ta Fožtae pri 2»
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV?
»*ed Bjutraj na pmzen želodec Čašo
Franz Josefove
pefrodne
grenčice
Registrirano od mintetretva aa soc. politiko ln nar. sdravje d. Ur. 16.48B od 26. V. i»36
ž*mbaiilcu in Roeatlja JSnidarSič roj. Erfte, stara 24 tet, v Weat Flranktorta Helena Sitio-dUa, stara 40 let, doma iz Laneovega pri Radovljici. V Chicagu Jan« BoKh, star 54 l«t iti v Eveteth« Barbana Lovšin, rojena Kaprol, atam 72 let, doma 1« Klbnlee.
časi se Spreminjajo
Zakaj pa nisi vzela tega inženjerja že pred desetimi loti, saj je že takrat lazil *a teboj?
Srečna nevesta: Saj bi ga bila vzela, pa se mi je zdel prestar.
Ali so nekateri organi odveč?
Nepotrebnih organov v človeškem telesu najbrž sploh
ni
Nekateri organi v čJoveflkem telesu veljajo za nepotrebne, 6e Že ne za Škodljive. To bi pa nasprotovalo trditvi, da Je narava praktična, da deda vse »motreno. Toda zdaj smo že taJto dale«, da se upamo trditi, da tudi narava marsikaj Sede preizkuša. Taiko zvanl nepotrebni organi bi torej ne bili proti naravi. Tudi ne moremo reči, da »o bili že od nekdaj odveč, če zdaj niso potrebni naAemu telesu. Podedovali smo jih od prednikov, ki so jim bili koristni. Z razvojem je pa pridel trenutek, ko jih nismo več potrebovali. Organ je kljub temu osbal, samo da je okrnjen. Po zakonu o dednosti ostal, po zakonu o naravni selekciji je pa okrnil.
Vprašanje Je pa, ali so organi, ki jih smatramo za nepotrebne, res nepotrebni. Vnemimo aa primer bezgavke. Cim se Je zazdelo, da so človeku samo v napotje, so Jim začeli zdravniki neusmiljeno Izrezovati. Ljudje se takih operacij ne boje, saj ni videti nobenih slabih posledic. Zdaj pa prihajajo zdravniki na to, da pozneje bezgavke človeku maajkanjo. V Ameriki sodijo, da je potem človek nagnjen k nekaterim boleznim. Drugi strokovnjaki pa trdijo, da »e dajo sicer bezgavke izrezati brez tre-nutnili zlih posledic, da pa to Se ni dokaz, da bi bile odveč. Telo si potem pomaga drugače, nadomesti sl bezgavke. Bezgavke Imajo točno določeno nalogo, one Izdelujejo bela krvna telesa, tisto krvno policijo ,ki preganja mikrobe. Zato imajo hu. do jetični ljudje zelo n&jhnc bezgavke, če jih sploh imajo.
Ali pa vzemimo slepič. Da se vnetje sle. piča ne da odpraviti brez operacije, je jflr sno. Toda s tem Se ni dokazano, da je slepič v človeSkem telesu odveč. Nasprotno. Kakor bezgavke, tako je tudi slepič tkivo, ki izdeluje bela krvna telesca in zato mu pravijo nekateri želodčna bezgavka. Ce varujejo bezgavke goltanec, kdove, ah ne varuje slepič prebavnih organov? Fiziolog
Portler je izrezal slepič morskemu prašičku. žtvalioa je najprej močno shujšala, po tem si je pa opomogla, začela ms Je rediti in počutila se je imenitno. Ko si je dodobra opomogla, jo je Portler usmrtil in raztelesil . Izkazalo se je, da je postalo debelo črevo tam, kjer je bil prej alepič, zelo debelo in da se je iapremenilo. Tkivo ki vsebuje navadno v njem bala krvna telesca, se je bilo močno razgirilo. Telo si je torej pomagaio to je izrezani slepič nadomestilo. Ali bi ga pa bilo nadomestilo, 6e bi bil nepotreben ?
In kaj Sele Sčitna žleza? Zdaj ve 4e vsak Človek, da ta organ ni odveč, temveč nasprotno, da je to eden najpomembnejših organov, čeprav o njem Se ni znano vse, kar bi bilo treba vedeti. Ta organ stoji na čelu žlez z notranjo eokreedio ki nosljajo v telo hormonT Njen *£* *££ hormon tUrcccjm, j® neobhodno potr^ban, če hoče telo rasti in če se hoče razvijati tudi Človeška duša, da otrok ne postane kreten, m ni še dolgo tega, ko je veljala tudi Sčitna žleza za organ, ki je Se davno odslužil. Se leta 1835 je napisal anatom Brachet: »ščitne žleze ne moreano smatrati za aktiven Človeki organ. Smatramo jo za ostanek ribjih škrg«.
Drugo žlezo, možganski podvesek, so anatomi še pred MUett odpravljal kratko, češ, da ni dobro znamo, teaj je to da ima ta organ menda moj pomen za »vali, za človeka pa najbrž nobenega. Zdaj dobro vemo, da tudi ta organ pospešuje rast ln 6e deluje slabo, ostane čltavefc pm-tlikaveo. m o sluznici do zadnjega mtamo imeli niti pojma, čemu služi. Angleški profesor Flimt se je zadovoljil s kandidatovim -odgovorom, da je sluznica v gtaimean za to tu, da se od časa do čaea Tiapr.^
Iz tega bi se dailo sklepati, da n^pobrelb-ndh organov v človeškem teOean najbrž sploh ni, So samo organi, čajih naloga Je nam zaenkrat še prikrita, aHl pa jo poznamo le dsKitna.
Sovjetski Don Juan
V Moskvi je bil obsojen te dni na 10 let ječe ravnatelj Inturista MeSin. Državni tožilec je dvignil proti njemu obtožbo zaradi posilstva podrejenih uslužbenk, nevarnih groženj, podkupovanja in razuzdanega življenja. Njegov življenjepis v obliki Izpovedb zasllSanih prič je pokazal obto-Ženčevo dvojno življenje v vsej goloti. V uradu Je bil zagrizen komunist tn strog predstojnik, doma pa neugnan erotik, inici-ator divjih orgij. Večkrat Je povabil k sebi podrejene uradnice in udari ao se mu morale bodosl pod grožnjo, da bodo sicer odpuščene, ali pa jim je obetal povišanje. Njegovih žrtev Je Miza 100. V zapisniku so našli 806 telefonskih številk žensk, ki se je z njimi MeSin zabaval po svojem trudapol-nem delu.
Mefiin je bil ttp sovjetskega karijerista. Do boljševiškega prevrata se je pisal Sar-Ids Galustov, po padcu carizma pa Georgi j Metei. Gahistov je bil namreč leta 1907 zaradi umora poslan v Sibirijo, od koder se je čez 6 let vrnil-
V Astrahanu je vlomil in pobegnil na Kavka«, kjer je L 1916 zakrivil veliko poneverbo državnega denarja. Kazni je ušel tako,da je ukradel dokumente šoferja Medina in živel pod njegovim imenom. Povsod ■e je hvalil, kako neustraien revolucijonar je in koliko zaslug si je pridobil za revolucijo. Sovjeti so videli v njem junaka. Tako je hitro napredoval, dokler ga ni doletela zaslužena kazen. Prijatelji ln znanci so sicer vedeli za njegovo dvojno življenje, pa so sef* bali njegove osvete. če bi ga ovadili. Sele državni tožilec mu je stopil na prste in napravil njegovemu dvojnemu življenju konec.
Attilov grob najden?
Attilov grob le od nekdaj zanima arheologe. Madžarski arheologi so potrošili iz fonda za iskanje 'Attilovega groba mnogo denarja, da bi grob našli, pa je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Po nasvetu vedeževalcev naj bi bil Attila pokopan pod vodo, pod zemljo, v solnčnih žarkih in v mesečim- Njegovi sinovi so si belili glave, kako storiti to, dokler ni Attilov sin Gaba poklical italijanskih kovinarjev, ki so izdelali krsto z Attilovo podobo na pokrovu naravne velikosti, ob straneh' so bili pa razni prizori iz njegovih slavnih bitk. Potem so poklicali gotske umetnike, ki so izdelali srebrno krsto z Attilovim znakom na pokrovu, ob straneh pa z znaki 22 dežel, ki jim je vladal Attila, podaniki rimske države pa ne®o vreče z denarjem kot odkupnino Attilu. Končno so izdelali avarski kovači železno krsto, a na nji je bilo pa samo Ime Attila. Attilovo truplo so položili v krasnem oblačilu v zlato krsto, kamor so spravili njegovo orožje. Mrlič je imel na
sebi vse dragulje, tropJo ao httitmiialL da
bi oetalo ohranjeno.
Zlato krsto so položili v srebrno vi»eJi so pa napolnili z dragulji, potem ao’« do ložili obe krsti v železno. D® bi njhL m mogel lAtttlovega groba najti, ao izdelali štiri železne krste, toda tri so Ule naool njene s kamenjem. S terni krstami ao slaJB vojafike črte pod poveljavtom zan£ sljivih vojskovodij na vse strani, da so iih na raznih krajih zakopa*. Eno krsto so oo-slali na sever, drugo na j«g, tret jo na vzh^d četrto na zapad. Attilov sin Cafca je uka* naj polože to krsto pod vodo v zeanlio tam kjer se stekata dve reki. Pc je dal Čaba iz loka postreliti vse voiake in poveljnike, tako da ndti sam ni vedel k le je njegov oče pokopan-	'
Med vasema Prijekop in Turčanald Sv Martin na Čežkoslovaflkem je nenaraven grič,ki se mu že na prvi pogled no™« je delo človeSkih rok. nH£	da
MCga Izmed drugih slavnih vojskovodH TV. se je nekdaj izlivala teka Turec v Vah Okolico so skrbno zastražili, dokler L komisija ne preišče izkopnm.
Torek, 30, julija.
12.00. Razni kraji, razne pesmi (revija ploič); 13.00: čas, obvestila; 13.15; Rrzm kraji, razne pesmi (revija ploSč); 14.01): vreme, spored, borza; 18.00: Otročki kotiček — Striček Matiček; 18.45: Pri palčkih in pri lutkah (plošče); 19.10: ča«, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura: Vas ir, mesto, njih pomen in medsebojni odnos v raz mh epohah (dr. Stojadinovič ir Beogrfds); 20.00: Koncert ruskih skladb (:zvaj,a pevski zbor glasbenega društva «Slo£a»; dirijKvit Herbert Svetel, pri klavirju kapelnik Ncffm prenos te glasben« dvorane v Dvoru); 21.00: Ruska orkestralna glashr (t>lo\*e); 21.30: čas, poročila, vreme; 22.CO: Za jh-bavo in za ples (harmonika Carcnne); 22.'O: angleške plošče).
Sreda, 31 julija I 12.00: Fox na fox i>n tango vmes (ple^-n godba na ploščah): 1245: porojila. v«-me; 13 00: čas, obvestila: 13.15: Dober dan. Bog dajl Zdaj prišli smo že nazni! (radiis' i orkester):' 14.00: vreme, spored. I erz«:
Nekaj kupktov n« nloščah: IS.15- NeVai okroglih za bolišo volio (ri^t-Jr- nrVester); 1S.50: pogovor s nOjKifnlc1: 10 10 čas. 'o-ročila. cpOred. obvestila: 10 30 uia: Dijaške delovne č^‘» 'VoMsla'' Radovanovič iz Z>^greba>' ^000 koncert Mozartovih in Voneert
Kleiber) ?2.00: ?as. vre—.........■*>5ila;	22.15:
radijski orkester.
Ludvik Wolff:
59
BOGINJA DOBROTE
ROMAN
Japoncev glas je govoril: Razmišljala je in razmišljala, dokler ji glava ni mogla več objeti misli velike svetovne bridkosti in razletela se je na kose.
Preiskal je svoje žepe in ves srečen je našel cevko s tabletami. Naglo jo Je odmašil, ugasnil luč in zavžil v temi tablete. Začutil je, kako ga premaguje spanec, in pretegnil se je v prijetnem občutku, da je pripravljen. Rešitev je bila. v smrti, ki jo je tako silno sovražil. Najvišji trenutek življenja je umiranje, ki se ga je on tako bal. Zdaj je prišla ta prijazna botra, pobožala mu je s hladnimi koščenimi rokami oči in ga nežno povabila s seboj.
Harland je spal.
V sivem jesenskem jutru je odprl speči oči, topo se je ozrl v strop, poskusil je doumeti čudež svojega vstajenja od mrtvih, pa ni šlo.
Vstal je, se ozrl na prazno steklo cevko, opazil ves zbegan razbito glavo boginje Kvanon in nobene zveze ni mogel najti. Misli so mu uhajale in niso se dale povezati. Zdelo se je, da leži nad njim tenka plast spanja, ki je ni mogel prodreti.
Harland je postavil razbito Kvanon v omaro, vzel je iz kovčega vse stvari in željno je čakal zajtrka.
Lepo rejena usmiljenka ga je prijazno vprašaja: Ste dohro spali, gospod Harland? Topo jo je gledal in moflčal. Prišel je doktor Schollhom in vprašal po Harlandovem zdravju. Harland ga je debelo gledal in molčal Ob desetih dopoldne sta prišla sodni svetnik Kamnem-berg in profesor Gotteswinter.
Sodni svetnik živahen mož nizke postave je stisnil Harlandu roko in dejal veselo:: Kaj pa je to, Harland? Čudne reči slišim o vas. Na stara leta hočete zboljšati svet. Mar ste Mesija? Nasmejal sem se, da me je vse bolelo. Upam, da ste zdaj izlečeni, da vam ne roje več po glavi take misli. Vidite, to vodi, dragi prijatelj. Kdor hoče delati kaj pametnega, pride v norišnico. Umetnost! če je ves svet nor, ne sme nihče igrati vloge pametnega.
Harland je molče gledal tega dobrodušnega, veselega možica.
— Odgovorite vendar kaj, Harland. Jaz sem si zamislil stvar takole: Najprej prireditve doma foxtrotov večer in povabite nanj vso to bando, ki ste jo postavili pod kap. Potem povišate doktorju Biinteinu plačo in mu dovolite izdajati v usnje vezane knjige po osemdeset mark. Prepustite verižnikom, kaj spravijo v svoje knjižnice. Dalje naročite, naj takoj nadaljujejo snemanje filma »Sapho«, svojemu gospodu sinku pa podvojite prispevke za tekoče stroške. Ko bo vse to storjeno, nam ne bo nihče več mogel pripovedovati, da v vaši glavi ni vse v redu. *
— Zdaj pa pojdite, Harland, takoj bo vse urejeno. Obljubil sem gospodu profesorju, da bo zadeva mir n o urejena.
Harland je topo zrl predse in molčal.
— Pokonci! Pokonci! je dejala lisica zajcu, je zaklical sodni svetnik veselo, toda veselje mu ni šlo od srca.
— Rad bi ostal tu, — je dejal Harland kakor v spanju.
"— Nikar ne delajte neumnosti, Harland.
— Rad bi ostal tu. Več nista mogla spraviti iz moža, ki je bil duševno otopel.
Ko je sodni svetnik čez pol ure s profesorjem Gotteswintrom zapustil sobo je dejal iskreno užaloščen: :Tega ne razumem, tega ne razumem.
— To je manija depresivne blaznosti, gospod sodni svetnik, — je odgovoril Gotteswinter z učenjaškim mirom.
Ker je opoldne sijalo solnce, so predlagali Harlandu, naj se gre malo izpre-hodit po parku. Prvič je zagledal druge prebivalce doma in začutil je nejasno grozo, ki je pa kmalu izginila. Kratka pot ga je utrudila, da je sedel na klo-pico, kamor je sijalo solnce. Sedel je tiho in mimo ter gledal pozorno, kako pada orumenelo listje z drevja, kako niha po zraku in se počasi spušča na tla.
Prileten, toda še zelo čil mož je pri-stopical mimo njega in nekaj zamrmral. Ko se je kmalu zopet vrnil, in zamrmral glasneje, je Hariand grozeče zaklical: Okaderaka Kvanon!
Stopicajoči mož je prestrašeno zbežal.
— Kako čudne sanje, — je pomislil Harland.
V naslednjem trenutku je stopil k njemu lepo oblečen mož izredno visoke postave. Obstal je pred njim, se -zravnal, potegnil iz žepa kocke in vprašal prijazno: Ali vas smem prositi, da bi igrali z menoj partijo fon honga.
— Okaderska Kvanon, — ie odgovoril Harland, da bi pregnal to senco.
— Oprostite, tega nisem vedeli, je odgovoril prijazno gospod, ki je hotel igrati fon hong. Ih dostojanstveno je odšel.
KRČEVIT SMEH
Ingelena je sedela v čakalnici profesorja Gottesvvintra in srdito gledala bolnike, ki so Mii na vrsti pred njo. Spomnila se je imena zdravnika, ki ga je Harland često omenjal, in upala je, da bo od profesorja zvedela, v katerem zavodu je Harland.
Čakajoči so zrli topo predse. Ingelena je opazila Ropsovo »Damo s krinko« in nobene podobnosti ni mogla najti s svojim obrazom. Dragoceni čas je hitel. V-rjka minuta zakasnitve je pomenila večjo nevarnost.
Bled v tujski sezoni
Letos je sezona nekoliko slabša kakor lani, ko je bilo ob tem času na Bledu 2500 letoviščarjev
Ljubljana, 2». julija.
Težko je reči, če bi Prešeren dandanes pel o Bledu kot kinču nebeškem in če bi mu ne ušla rajši beseda o kiču. Kljub vsemu je pa Bled še vedno kinč nebeški, toda samo za nekatere. S tem sicer ne nameravamo reči, da je predrago letovišče. Tujci radi zahajajo v naša letovišča ne le zaradi naših kiajevnih lepot, temveč tudi, ker lahko pri nas zadrgnejo mošnjičke. Navadni smrtniki pa seveda gledamo tudi na letovišča in njihovo življenje s svoje, žabje perspektive. Od časa do časa le zaidemo v ta ali oni letoviški kraj, kjer nas pa ne morejo prištevati med goste in ne med tujce. O našem lepem Bledu pišejo skoraj več tuji časniki kakor domači. Zdi se, da je obdan s kitajskim zidom. Zdaj ima tudi pri nas skoraj sleherni večji kraj svojega dopisnika, Bled in Rogaška Slatina sta pa izjemi. To je vsekakor tudi naša posebnost, da smo tako diskretni glede letoviških krajev. Pišemo o Metliki, Laškem, Poljčanah, Litiji itd., o Bledu pa niti za časa velikih mednarodnih prireditev ne. Za tujski promet, zlasti v naših skromnih razmerah, menda ni vseeno, če je v nekem našem kraju nekaj tisoč letoviščarjev. Prav tako pa ne sme biti vseeno, če jih je nekaj sto več ali manj.
(Zjutraj je na Bledu vse tiho dn mirno kakor v Ljubljani ob pasjih dneh. Ceste so
pa hlastajo mrzlično za zaslužkom, kajti če ne bodo zaslužili ničesar zdaj, se ne bodo mogli več tolažiti, da bo bolje.
Tudi v kopališču ni posebno živahno. Vseh 500 kabin ni nikdar zasedenih. Voda je topla, navadno 24 stopinj ob solnčnih dneh. Vendar ne smete misliti, da je na Bledu dolgočasno in da se letoviščarji ne počutijo dobro. Tudi nekaj Ljubljančanov se je «potujčiio». Tako so se izpremenili na zunaj, da jih težko spaznaš. Nekateri se Oblačijo tako, da misliš, da so Tirolci, drugi so pa zopet bolj podobni Indijcem kakor Kranjcem. Pomešali so se med mondeni svet ter se spojili z njim. Na Ljubljano so pozabili. V Ljubljani mora biti človek tako vražje soliden, da se ne sme pokazati niti na promenadi v novi obleki, če noče, da ga vzamejo v zobe preljubi someščani, ki vodijo natančno kroniko o vserr.. Na Bledu se dame lahko vsaj pošteno našminkajo in če katera ne rabi rdečila za ustnice, greši zoper tujski bonton. Pač pa Ljubljančanke še ne znajo tako imenitno nositi hlač na promenadi, kakor letoviščarke iz Rajha in plodnega Banata. Da, hlače so letos na Bledu velika moda, točno povedano: precej široka moda. Edino po tem se še ločijo ženske od moških, .po napetih hlačah. Na promenadi flirtajo dame ter tišče roke v hlačnih žepih kakor pri nas fantje pred
prazne. Zrak je še čist. Zastori na hotelskih oknih so spuščeni. Na oknih nekaterih pen-zijonov se suše kopalne hlače. Avtoizvoščki dremljejo pri vozovih in sanjajo o sijajnem zaslužku, ki ga na Bledu ni zanje. Višaj tako pravijo v svoji skromnosti. In v resnici srečaš zjutraj na cesti med Lescami in Bledom le nekaj avtomobilov. Ob nedeljah izstopa na Lescah malo izletnikov. Včasi jih izstopi celo v Škofji Loki več. In še tisti se ne vozijo vsi. Zakaj bi ne šili peš? Cesta je za pešce dovolj lepa. Ko so jo tlakovali, je bilo precej hrupa, da bi človek mislil, da Je tlakovana s čistim zlatom. V resnici pa n1 niti asfaltirana po res solidnem načinu. To je prav za prav le nekakšno katraniziranje, ki ga je treba neprestano obnavljati. Na gramoznati pcdlagi je plast posebne katranske mešanice, ki jo posujejo z zmletim vulkanskim kamenjem. Vozovi sami utr o nasip in tako nnistane s časom asfaltna plast, ki je pa ob živahnem prometu kmalu obrabljena. Kotam i ne morejo nikdar povsem odplaviti. Posebnost te ceste je, da nima niti enega hodnika za pešce, kakor da so hoteli ustreči izvoščkom, kajti pešci, ki se nočejo voziti, morajo delati precej hudo pokoro na cesti; neprestano se morajo umikati vozilom in so često tudi v nevarnosti za življenje. Toda, kdo bi se oziral na tiste, ki prihajajo na Bled peš! Ti so vendar v tujski prometni bilanci ničle! Druga posebnost te znamenite tlakovane ceste so tudi kupčki konjskih dobrot ob robu. Toliko jih je, da bi lahko s pridom gojili šaimpijone na njih. In šampijoni so izvrstne gobe, ki bi šle v slast še posebno letoviščarjem na Bledu...
Ko torej prideš zjutraj na Bied po znameniti cesti, na prvi pogled ni nikjer nič mondenega in je le spanje pravičnega 2000 letoviščarjev letoviščarsko. Hoteli seve niso zasedeni, kajti na Bledu je skoraj več hotelov, kakor hiš sploh. Kjer pa ni hotel, je najmanj vila ali penzijon. Napisi, izveski na hišah so kaj poučni, skoraj bollj kakor tujsko prometna statistika. Seveda so vsi dvojezični, približno takšni, kakršni so bili pred prevratom, toda tedaj je bila nemščina na prvem mestu, zdaj je na drugem. Bled lahko vzameš letos ves v najem ali pa ga kupiš. Vse je na prodaj. Menda tudi hoteli. Na prodaj so parcele, hiše, vile, čolni, avtomobili ... Povsod ponujajo letoviščarske sobe, penzijone. Vse je poceni. Konkurenca je huda. Konjunktura prejšnjih let je pognala pol Bleda v zagato; povsod so st razbohotili hoteli, sezidanih je bilo nešteto vil, opravljenih toliko prezidav, da se je Bled na mah prenovil. In zdaj je tako rekoč naprodaj. Kdo da več? Letos je sezona slabša. Lani je bilo ob tem času na Bledu okrog 2500 letoviščarjev. Letos ni Avstrijcev, sicer bi bila sezona prav tako dobra. Toda Bled bi lahko sprejel še nekaj tisoč letoviščarjev in najbrž bi še ne prišli na račun, vsi ki bi radi živeli od tujskega prometa. Ogromno mrtvega, v pravem pomenu besede zamrznjenega kaoitala je v blejskih poslopjih, vilah, hotelih, penzijonih.
Šoferji povsod snemajo uslužnosfcno pokrivala že, če se približaš njihovim vozilom, ki nekatera tudi pričajo o slabih časih. Človeku se skoraj smilijo ti ljudje, ki so vklenjeni v neizprosni proces zastoja ter propadanja. V vseh pristaniščih za čolne čakajo čolnarji na delo. — Za 10 Din vas peljem na otok in nazaj! Pojdite! — že drži za vesla, eno roko pa ima pripravljeno, da bi jo iztegnil po dinarčkih. Zaslužka ni Sezona bo kmalu minila. Sicer je na B'edu nai-živabnejši promet prvi teden avgusta, ljudje
Grand hote) m Bled«
cerkvijo ob nedeljah. Nekam čudovito globoki se zde ti žepi, ker se nežne roke pogrezajo v njih skoraj do komolca. Kratkoviden ne smeš biti na Bledu, kajti sioer zamenjavaš spole neprestano, moški pač še ne nosijo kril. Ljubljančani vedo ceniti imenitno modo, zlasti, če imajo kratkovidne žene. Hlače promenirajo s hlačami — kdo ti more kaj očitati?!
Za časa čajanke je pred Park hotelom Bled res monden. Kavarniški vrt je povsem zaseden, promenada je živahna in ozračje je prepojeno z vonjavami velikega sveta. Promenadni jezik seveda ni slovenski, pač pa slišiš pogosto zagrebški žargon, kakor da si v Maksimi™, Nemci imajo večino. Vendar človek pred vsem tem nima posebnega rešpekta, kajti veliki letoviščarski svet na Rledu je vendarle precej filietrsfci. Šminka, hlače, jazz v nočnih lokalih in promenada popoldne, včasih nekaj uric kopanja — to je pa tudi vse. Naše planine so tem letoviščarjem španska vas. Vsi se niti ne povzpno na grajski hrib. Toda to so letoviščarji, kaj še hočete -več? Letoviščarji, ki so nas «počastili», ker so se «ponižali» iz velikega sveta k nam ...
Šport
— Državno prvenstvo kolesarjev. V nedeljo 4. avgusta bo na progi Zagreb-Ljub-ljana državno prvenstvo kolesarjev. Proga ni baš lahka. Razlike v konkurenci so se letos še bolj izpremenile in vse kaže, da bo cilj v Ljubljani na Tyrševi cesti res zanimiv- Naši kolesarji že dolgo žele iztrgati prvenstvo zagrebškim dirkačem. Zato se temeljito pripravljajo in uspehi sistematičnega treninga se že kažejo. Zlasti lepo je napredoval Kačič, kar je pokazal na nedavnem banovinskem prvenstvu na progi Ljubljana-Maribor. Abulnar je še vedno na višku svoje energije, prav tako krepko se drži tudi Gartner. Dobro so se pripravili tudi Oblak, Žerjal, Smrekar, Hamberger in Lavrih. Dirkači ne bodo smeli sprejemati med potjo nobenih okrepčil, razen od služ-bene okrepčevalnice, ki bo poslovala v Novem mestu. Prepovedano bo tudi pomaganje pri defektih. Prihod na cilj je najavljen približno ob 11.30.
— Lahkoatletski miting in športni dan na Jesenicah. V soboto 3- in v nedeljo 4. avgusta priredi »jiK Bratstvo« na Jesenicah svoj peti športni dan, združen z velikim nacionalnim lahkoatletskim mitingom, na katerem nastopijo najboljši predstavniki ju-goslovenske lahke atletike, večkratni zmagovalci v balkanskih igrah in naši državni rekorderji. S pomočjo mestne občine jeseniške bo mogel odbor predstaviti športni javnosti naše kandidate za berlinsko olimpijado.
—»M. K. Ilirija« nam javlja, da bo v nedeljo 11. avgusta V. jubilejna mednar. mo-tocikliška dirka na Ljulbelj. Doslej se je prijavilo že večje število tekmovalcev dravske banovine, istotako večje število inozemcev. Prijave se zaključijo nepreklicno 1. avg. Tekmovalci, ki so se že prijavili, naj dvignejo dovoljenja za trening pri klubskem tajništvu, ker bo od 29. t. m. naprej trening na progi dovoljen le proti izkaznici. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje klubsko tajništvo Miklošičeva cesta štev 15.
Po razstavnih palačah in paviljonih
Najmodernejši kolodvor — Katoliško življenje — An* glija, Francija, Italija - Manjši narodi
Ljubljana, 20. julija.
Sa sistematičen, podroben ogled razstave je bito premalo časa, zato smo pogledali zdaj sem, zdaj tja. V glavni razstavni palači, kjer se tišči tudi Jugoslavija v tesni koji skupaj z Madžarsko, je ves ogromni prostor izpremenjen v najmodernejši kolodovor. Tu vidiš, kako bi morali biti kolodvori urejeni, da bi služili svojemu namenu in človeku na-šega časa. Seveda ljubljanski kolodvor še 500 let ne bo tak, pa tudi v naprednejših državah še nimajo tako praktično in lepo urejenih kolodvorov z vsemi modernimi napravami in pripomočki za nemoteno razvijanje potniškega prometa. Lokomotive in vagoni, zadnja beseda visoko razvite tehnike našega časa, stoje tu na najmodernejših tračnicah in spodnjem ustroju železniških prog. Stopiš v tak vagon, pa ne veš, ali si v železniškem vagonu ali v razkošno opremljenem salonu. Tu bi bilo paše za železničarje oči. Kot lajika te zanima samo udobnost potovanja v takih vagonih, krasne, orjaške lokomotive in najmodernejše kolodvorske naprave. A kaj ti pomaga, ko pa veš, da na takem kolodvoru nikoli ne boš pritiskal na gumb avtomatične blagajne in kupoval voznih listkov. Mi ostanemo raje pri naših starih kolodvorih.
Stopiš iz glavne razstavne palače, pa te pozdravi na levi strani palača katoliškega življenja, zgrajena v nekem čudnem, skoraj na mohamedanska svetišča spominjajočem slogu. V sredini široka kupola, okrog nje vitki stolpi, v njih pa 36 zvonov, blagoslovljenih leta 1934 v obnovljenem, med vojno porušenem zvoniku v Ypres. Užitek je poslušati te zvonove, ko se oglasi njihovo u-brano zvonenje. Katoliška palača je na zunaj velika privlačnost razstave, v notranjosti pa kot lajik ne najdeš ničesar, kar bi bilo v skladu njeno z lepoto in obsegom. Le du hovniki utegnejo najti tu marsikaj, kar jih zanima. Večji del notranjosti so porabili za kapelico brez vsakih okraskov, samo oltar stoji v nji. V manjšem delu je pa zbranega mnogo poučnega gradiva v slikah, tabelah, kipih, grafikonih itd., vse o življenju katoliškega sveta, posebno misijonarskega iz najstarejših časov do naše dobe.
Na nasprotni strani vzbuja občo pozornost arhitektonsko svojevrstna palača, kjer prikazuje Belgija svojo veliko kolonijo Kongo.
je razstavno blago razporejeno, posebno v pariški palači, da bi se mogel v kratkem času orijentirati. Toda tudi Francija je po kazala na bruseljski razstavi vso svojo moč ter bogastvo svoje industrije in tehnike.
Italijanska razstavna palača ti pove že na zunaj, da je italijanska. Celo palače v obliki širokega belega luknjičastega stolpa še ne moti očesa, pač so pa naravnost neokusni črni, velikim zobnim ščetkam podobni nastavki spredaj, ki samo njih duševni oče ve, kaj pomenijo. Baje je to moderno. Morda Kriči ta palača na vse prostrano razstavišče, da se je sprla s solidnostjo in okusom, da je bič. A ko vstopiš, zagledaš najprej ogromno, od vrha do tal segajočo sliko fašističnega pohoda na Rim. Stvar okusa je, kaj spada na svetovno razstavo, kaj je razstavno blago in propaganda in kaj ne. To velja v polni meri tudi za našo kojo v glavni razstavni palači. Vsa italijanska razstava, aranžirana dokaj originalna obstoja skoraj iz samih povečanih fotografij, prikazujočih fašizem in njegovo delo od prvih začetkov do današnjih dni, vs • faze njegovega razvoja, vse, kar je že storit in kar še namerava storiti. Vse je seveda primemo bombastično napihnjeno in kričeče opremljeno. Italija ima pa poleg tega na razstavi še poseben tujsko prometni paviljon, kjer je zopet vse polno slik italijanske obale in drugih naravnih lepot, a največja lepota med njimi je zalo italijansko dekle, sedeče v mehkem naslanjaču takoj pri vhodu. V V oficijelnem katalogu je rečeno, da pomenijo črni nastavki na pročelju anopeju da je Duce sam odobril osnutek za italijansko razstavno palačo. V tem paviljončku bi člo vek kar ostal, če bi ne bilo čmolasnega Cerbera, ki svoj zaklad skrbno čuva Poleg teh najreprezentativnejših ali nai-bolj kičastih razstavnih palač, je seveda Se cela vrsta drugih, a vseh niti našteti ni mogoče, kaj šele opisati, kaj vse je v njih, ker bi zašli predaleč. Tudi manjši narodi so se na bruseljski razstavi dobro odrezali zlasti Cehi, Švicarji, Švedi, Luksemburžani,'Bolgari. Turki imajo ličen paviljonček, v katerem razstavljajo svoje tobačne izdelke. Bolgari so zgradili lepo kmečko hišo v strogem narodnem slogu in jo napolnili povečini z izdelki domače bolgarske obrti, da napravi na tujca najprijetnejši vtta. Avstrija ima lep paviljon, pota krasnih povečanih fotografij svojih najlepših kraji*, res vzorno propagando za svoj tujski promet Le Jugoslavija se skriva kot rečeno sramežljivo v ogromni pata« s svojimi prospekti tn ne bal nailepši-md sittami svojih bogatih naravnih topot.
i	I!^deLborao	P1** T modro-
sti tako daleč, du bomo tre«« denar tam
kjer je nujno potrebno fa kjer M se n»m bogato obrestoval. Ce so mogle mnogo manjše države postaviti na brusef^deo	lw)g
reprezentativne pavOjbne in pokazati tuj-c®n|- k*r morajo vedeti o njih, hi bffl lahko storili to tudi mi. M se to nt zgodilo in najbrž nas tudi ta tata ne ho buHta, kakor nas
ni še nobena.
Za Bežigradom
J.Z.
Italijanski paviljon Take razstave so v Evropi vedno privlačne,
pa naj človek presoja življenje kolonijalnih narodov iz tega ali onega vidika. Belgijski Kongo je prikazan na bruseljski razstavi dokaj pregledno, dasi še daleč ne popolno. Velika razstavna palača je polna najrazličnejše kolonijalne robe. Večji del prostora zavzemajo lepo izdelane kolonije domačinov v Kongu, poedini prizori iz njihovega življenja, pokrajine, gospodarske panoge, flora in favna, vse seveda v miniaturi. Mnogo je tudi statističnega gradiva. Zal pa nismo nikjer videli tabel, ki bi nam povedale, kolika je gospodarska korist Belgije v Kongu, torej gospodarsko razmerje med Kongom in Belgijo. To bi bilo najvažnejše, saj so gospodarski nagibi glavna gonilna sila evropskih narodov v borbi za kolonije. Da je v tej palači, pa tudi po drugih, kjer imajo Francozi prikazan svoj Maroko, vse polno črnih čarodejev in prodajalcev najrazličnejših drobnarij in spominov večinoma brez vsake vrednosti, je umljivo. Če te zanese pot med te ljudi in njihovo kričanje, misliš, da ne stojiš več na evropskih tleh.
Mogočen vtis napravi na slehernega poset-nika angleška razstavna palača že po svoji originalni arhitekturi, še bolj pa po pregledni, izrazito angleški razstavi. Pod mogočno kupolo,. izpremenjeno v nebosklon, se suče velik, znotraj razsvetljen globus in na njem je nazorno prikazana svetovna moč angleškega imperija. Z rdečo barvo je označena angleška posest in tu vidiš, kaj se pravi imeti kolonije. Košček svoje zemlje ima angleški narod doma, tako majhen košček, da se izgubi na velikem globusu, a daleč po vsej zemlji je razpredel svoje mreže, angleški duh kraljuje nad vso zemljo. Ne moreš se otreti misli, ko gledaš ta globus, kako si je mogel priboriti angleški narod tako veliko moč. Greš naprej in angleška moč se ti prikaže v suhoparnih, toda tembolj zgovornih številkah. Statistično in lepo po vrsti je prikazana angleška trgovina, industrija, izvoz in uvoz, gospodarstvo v kolonijah, njihova ureditev, razmerje med Anglijo in ostalim svetom na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, skratka vse, kar moraš vedeti, če hočeš poznati Anglijo in njen vpliv na svet.
Francozi imajo tri razstavne palače, Pariz svojo, ostala Francija svojo in prekomorska s pomorsko Francijo svojo. Francoska razstava še daleč ni tako pregledna, kakor angleška. Preveč je vsega in brez pravega sistema
LJubijma, 29. julija.
Za Bežigradom m vendarle precej zida. Ob Tjarževi cesti m pravkar dovršuje velika trinadstropna Mavričeva hiša, na oglu Tyrševe in Trstenjakove ni. pa je dograjeno trinadstropno mogočno poslopje restavratorja Majcna; Wa ima na obeh frontah še vogalno četrto nadstropje, tako da imamo zdaj tadi m Bežigradom svoj nebotičnik V zgradbi bo raaen večjih stanovanj tudi nekaj . apeufaMh brvafišč z vsemi pritiklinami za samca, v prittičju pa na obeh peočefjft motom kavarna. Za Bežigradom bo to pm kavama, Id smo ondotni meščani pogrešali, saj imamo preveč gostilen in že več zakotnih beznic, to katerih ae često razlega tudi ponoffl hrup in kravkanje.
Nasproti Sv. Krištofa je v sirovem stanju pravkar dograjeno vefiko trinadstropno poslopje, ki bo imelo v pritličju tudi prodajalne. V ufioi za Bežigradom je prirasla nova lična vila in v PŠeteršnlkovi ulici je priraslo par lepih in velikih vil- Zelo si želimo, da končno nastavijo ne TyTševi cesti policijsko stražnico, odkoder bi se skrbelo za večji red ta mir za vsem Bežigradom tja do Brinja. VzHc krizi ponočnih kričačev in zevačev skoraj nobeno noč ne manjka; z raznih gostilniških vrtov in dvorišč pa se vzlic policijski odredbi razlegata godba in prepevanje brez okusa in posluha pozno v noč, a vsi protesti p*»v malo izdajo, ker je premalo redarjev.
V zadnjem času si policijska stražnica na Masarykovi cesti izkuša olajšati patro-liranje redarjev ponoči s kolesi, in res je učinek zelo ugoden. Redarji na kolesih hitreje preiščejo svoj ogromni okoliš in laže zasačijo razne kričače ta kravalerje z glasbili. VendaT je posebna policijska stražnica za Bežigrad z javno telefonsko govorilnico velika nujnost. Tudi obrobnikov ob levem hodniku Tjrrševe ceste še vedno pogrešamo, dasi jih nam obetajo že nekaj let. Asfaltiranje desnega hodnika se je ustavilo, da imamo zdaj hodnike komaj napol urejene, kar izgleda precej zanikrno.
Bežigrajčan.
Moderna vzgoje.
MolK Mihec dobi novo vzgojiteljico, v treh mesecih že peto. Gre z njo na izpre-hod v park, kjer srečata lepo, elegantno damo. Duma in Mihec se smeje pozdravita in gresta naprej. — Kdo je bil to? — vpraša vzgojiteljica.
— To gospo mislite? Ta je bila nekoč pri meni mamica.
V krčmi.
Gost krčmarju:	Gospod	krčmar,	vaše
pivo je res edinstveno; tiiko bi morali točiti povsod.
Krčmar, počaščen: Zelo ste prijazni, gospod.
Gost: Da, da, in potem bi ne bilo na svetu nobenega pijanca.
Josi.fi Aupančic. — Aa »JNaroOoo tiskarno« tfraa Jezerse*. — Aa upravo ib inseratni dei Usta Uton CtmstoC — SUI kjHMjsnU