Inseratl ne sprejemajo in velji triatopnu vratu: H Kr., £• nu ti«k» lkr*t, it h n i» * ii n ii ii i» 3 i, Pri večkratnem tiskanji sen* primerno cmaiij&a. Rokopisi n« vračajo, nefriuikovHnii pisma «e no sprejemajo. N iroinino prejema oprarniStvo (mlivnistracija) in eks|ediuija iin 8'arom trgu h. fit. l(i. Pilititii list za slovenski nni Po poiti pre|omin velja': Z h celo leto . . 10 gl. — itc tU pollutH . . 6 „ — „ f «h četrt let» . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. cii pol leta. . . 4 „ 20 „ kr četrt let* , 2 ,, V Ljubljani n* dom poftiljan veljA 60 Ur. več. n* leto. VredniStvo v UilSerjevi ulic Stev. «. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Zaracl praznika izftfo prihodnja številka „Slovenca" v torek 5. novembra. Ciiovor poslanca klima o novi Šolski postavi vil. seji dež. zboru. (Dalje.) Drug slučaj. Bil je učitelj na neki službi provizorično nastavljen. Ker ni bil pripraven in 80 otroci še to pri njem pozabili, kar so znali, prosila je občina, naj se služba razpiše in naj se jim pošlje drug učitelj. Ali občini se ni vstreglo, marveč jo dobil učitelj iz praznih izgovorov oproščenje od učiteljskega izpita, katerega bi imel napraviti pred dvema letoma, in vsled tega se je razpis te učiteljske službe odloži). Pred nekaj časom je ta učitelj v javno pohujšanje vse fare svojo ženo z otroci vred spodil iz hiše , ker ni dobil denarja za popivanje in občina se ga ne more znebiti, čeravno je provizorično nastavljen, ker se okrajni šolski svet zanj poteguje in ga okrajni nadzornik protežira. Brati je bilo o nepriličnostih v Kočevskem mestu, in kaj je bil nasledek? Občina je želela, da se kaj zgodi , pa dotični krogi niso preiskovali, ali so prizadeti krivi, ampak preiskovali so, kdo je to svetu naznanil. Občina takih učiteljev nikdar ne bo v službo vzela, če jih ima ona nastavljati, kakor dosedaj. Ko se je prerešetavalo imenovanje učiteljev, smo mi nasvetovali, naj se saj dovoli trojica, ali „ternovorschlag", da si izbere občina tri učitelje, katere bi potem priporočila v po-trjenje. Toliko smo dosegli, da ima občina res pravico, trojico sestaviti, ali kaj pomeni ta temo, če se je ta pravica v prihodnjem para grafu tako omejila, da se deželnemu Sol kemu svetu ni treba ozirati ne na terno, ne na ugovore, katero ima občina proti enemu ali drugemu kandidatu. Zakaj se je to vzelo občinam, slišali smo iz ust enega govornika nasprotne stranke, namreč zaradi tega, ker so občine prej imele zdr-žavati šole, pozneje pa je prišlo to na deželni zaklad, da toraj občine sedaj nimajo skrbeti za učitelje, ampak da gre to iz normalno-šol-skega zaklada. Dobro. Mi če hočete dosledni biti, morate tako sklepati: Če normalno-šolski zaklad učitelje zdržuje, naj tisti, ki ima za ta zaklad skrbeti, učitelje tudi imenuje, ter naj se to imenovanje deželnemu odboru, ne pa deželnemu šolskemu svetu izroči. Pravijo sicer, da deželni odbor ima tudi govoriti pri imenovanji učiteljev, ker ima dva zastopnika v deželnem šolskem svetu. Gospod baron ApiuHrem ntnn je še rekel, da bomo enkrat, če zopet v večino pridemo, veseli, ker smo dosegli, da bodo pravice deželnega odbora v deželnem Šolskem svetu zavarovane. Iz teh besedi g. barona Apfaltrerna bi zamogcl soditi, da se Vam dozdeva, da ne boste dolgo časa imeli večine, da pa hočete zapraviti vse pravice, katere je dežela uuela. (Pohvala na levi in med poslušalci.) (Deželni glavar pozvoni: Prosim poslušalce, naj bodo mirni) Posl. Klun (nadaljuje): Vi ravnate, kakor posadka, ki takrat, ko mora trdnjavo zapustiti, vse uniči, kar se tam nahaja. Ko smo v odseku razne pomisleke zastran občin navedli, reklo se je: to ne bo mogoče, da bi se občinam godila krivica, saj živimo v ustavni dr-že.vi, imamo postavne določbe, in te vsiik spoštuje. Koliko se spoštujejo postavne določbe, pokazale so volitve v to zbornico, pokazale so raznotere druge volitve, kaže se pri marsikaki drugi priliki, katera ljudem daje povod, da se morajo z gosposko bojevati za postavo in ravno od gosposke zahtevati, naj postavno ravna, od gosposke, katera bi imela nad postavo čuvati. To je veljavo postave strašno omejilo. Kdo bo potem spoštoval postavo, če jo tisti ue, ki bi jo imeli varovati. (Dobro! — na levi.) Ko smo povdarjali, da zgubi'; občine zdaj te pravice, reklo se je, da šolstvo s tem pridobi, ker velike zapreke so se dosedaj pokazalo pri šolstvu vsled dosedanjega imenovanja po občinah. Zgodilo se je , da so nekatere občino skupno enega in istega učitelja prezentirale, da je bil tedaj imenovan od štirih občin na enkrat, in ker ni mogel nastopiti vseh služb, so tri ostale brez učitelja in to je občinam na kvnr. Co je to nepriUčnost, kar pripozn&vam, naj se drugače odpravi, kakor s prenaredbo postave. Zaukažite učiteljem, da naj vsak na prošnjo zapiše, da prosi tudi za to ali ono službo, potem se bodo občine že dogovorile, katera ga bo izbrala, da ga ne boste dve pre-zentirali, Tudi se je reklo, da občine niso j>a-znale kvalifikacij učiteljev in da bodo šolski svet bolje razsodil zmožnosti in vedel pravega možu postaviti na pravo mesto. Ali temu so lahko v okom pride. Le zaukažite, da naj deželni ali okrajni šolski svet, če kvalifikacijo bolj pozna, pridene prošnji, kedar jo pošlje krajnemu šolskemu svetu, kvalilikacijsko tabelo, naj zapiše, kako so vredjeni, potem bo prilika dana, izbrati pravega, in občine bodo že vedele, kako in kaj. ltekel sem, da se občinam nakladajo silno velika bremena, da se jim pa ni pustila no- Hadži Loja. V Sarajevom so se že pričele sodnijske preiskave proti ujetemu uporniku Iladži Loji, ker je pred bosenske Turke ščuval proti ce-Barskej vojski in pritiral celo do krvavega boja. Zaradi tega bo zanimivo pogledati životopis tega sicer prostega, a vendar nevarnega človeka. Črtice, koje hočemo podati o Iladži Loji, posneli smo za „Čchom" iz „Boscnsko Hercego-vačkih novin" v Sarajevu izhajajočih, ki popi-pisuje življenje imenovanega okrutnika dosti natnnjko in jasno. „Salih Loja" rodil se je v severnem delu Sarajeva, kjer je bil njegov oče „iman" (manjši knez) blizu džamije ali molitvenlce. Akoravno pa sta on in njegov brat Mustafa že kot mladeniča imela dosti moči in jakosti, se vendar nista hotela lotiti nobenega trudapolnega dela. •Svoj kruh prisluževala sta si s prepeljavanjem blaga na konjih po Sarajevu, bila sta toraj za jedno stopinjo više, ko nosači, ki blago na lastnem hrbtu prenašajo. Šalili imel je „iluma", t. j. znal je nekoliko arabskih molitvic deloma brati, deloma na pamet; zato je bil 1111 prošnjo očetovo sprejet vjmolitvenico, ko ,.hodža mekte-ba," t. j. učitelj Šole. Vredno je omeniti, dasev Asakej turškej molitvenici nahajajo šole, v katerih se uče molitve za službo Božjo. V nekaterih takih učilnicah podučuje se, akoravno redkeje, tudi v pisanji. Vendar to ni izključljivo potrebno pri teh šolah, če tudi „mekteb" pomeni toliko, ko pisarna. Šalili Loja postal je tedaj, ne znajoč pisati, učitelj dotične šole. Vsak Mohamcdan, ki ume koran na pamet, zove se „hafiz" po naše varuh, zaščitnik. Ilodža Šalih Loja dokazal pa je, da mu je koran popolnoma znan, in dobil je zato častni priimek „halk". To ime in njegova verska resnost, pripomogla sta, da so se jeli Mohamedani zanj zanimati , kar je bilo povod , da se jo odrekel dosedanjej službi. Pri Mohamedanih mora hoditi vsako dete nekoliko let v šolo, ali no kakor pri nas pred polnilnem in popoludue , da bi se tamo učilo, marveč samo da so uči moliti. Deček gre v šolo zjutraj za eno ali dve uri, a vrnivši so domov bavi se z rokodelstvom ali pa pomaga pri domačih opravilih. Takim šolam pravijo „mahalski mekteb" ali kvartalska šola. Šalih Loja bil je uajpoprej učitelj tako šole; po končanem uku pa je hodil na delo s svojimi gojenci. Ko je postal „haliz", nehal je delati in je postal „ulem" ali literat. Naposled posrečilo se mu je še potovati v Meko i Medino, za kar je dobil še častneje ime „luidži" kojo pripada samo onim , ki so omenjena Turkom sveta mesta obiskali. Šalih Loja imenoval so je tedaj s polnim imenom; Iladži Ilafiz Šalih Loja. A kedaj je postal popularen? Ne mislimo, da je Iladži Loja postal takoj popularen , ko se je pokaral mej svojimi rojaki ko „hnfiz" in „hadži", hafiz in hadži-jev jo v Sarajevu toliko, da se malokdo zanjo zmeni. Popularnim velja pri Mohamedanih lo oni, ki pokazuje posebno versko navdušenost z vsakojakim strastnim postopanjem proti dru-govercem — gjavrom. A Iladži Loja vedel si jo popularnost kmalu pridobiti. Prvi čin, s katerim jo jela rasti njegova popularnost, zgodil se je letu 18(>3, bena pravica. Kdo bo hotel tedaj Se zastopnik občin v krajnem šolskem svetu biti ? Kdo bo hotel postati načelnik krajncga šolskega Bveta? To je gotovo, in zato ni treba imeti preroškega duha, da se bodo ljudje temu poslu odtegovali; za to je pa že prvotni načrt po skrbel, da se občinski možje ne bodo mogli več upirati tej volitvi s tem , da se jim bodo naložile strašanske globe, ki zamorejo uničiti vsacega, še tako premožnega kmeta. Ni omenjeno v načrtu, kolikokrat se smo dotični kaznovati, kako daleč se sme seči, ampak diktiralo se bode popolno po samovolji predsednika okrajnega šolskega Bveta. Da so pravice občin jako prikrajšane, pri-poznal je tudi zastopnik ljubljanskega mesta, g. dr. Schrey, Bara. Ko smo dodelali posvetovanje predloženega načrta, je rekel , da smo pravice ljubljanskega mesta jako skrčili. Jaz mu odgovorim, da ne samo ljubljanskega mesta, ampak skrčene so pravice vseh občin po deželi. Mislim, da ravno mi, ki nismo zastopniki c. kr. vlade, ampak zastopniki občin , ravno mi bi pa ne smeli pritrditi postavi, o kteri moramo po svojem prepičanji reči, da krati pravice občin, in ne vem, kako bode g. dr. Schrey, če bode za to postavo glasoval, to opravičil pred svojimi volilci. Ilekel je, da tu gre za princip; ali ravno pri tem principu vas hočem prijeti, ravno načelo je napačno. Gospoda moja, če bi vlada, ki je danes na krmilu, bila od naše stranke , vprašam vas, ali bi imel t a princip toliko veljave, da bi do takih predlogov prišli, b katerimi izročimo vladi vse Bvoje pravice? Jaz mislim , da bi se vi zagrozili in slišali bi razburjene klice: kaj mislite, kako hočemo vse svoje pravice zapraviti! (Klici na levi: čujtel) Še ostreje, kakor z denarnimi globami, kaznujejo se tisti, ki nočejo v krajni šolski svet, s tem , da se zaraore ta v slučaju , ko bi ne hotel ali ne mogel po mnenju okrajnega šolskega sveta izvrševati svojega posla, razpustiti enkrat, dvakrat, trikrat ali kolikorkrat drago. Potem se nastavi šolski administrator, ki ima vse tiste pravice, kakor načelnik kraj-nega šolskega sveta in občine bodo imele nove Btroške, ker ni določeno, da se mora ta admi nistrator vzeti iz domačih ljudi, ampak zainore Be poslati od drugod in dana mu je pravica, da si sme zaračunati stroške. Seglo se je tako daleč, da se mu je hotela priznati celo remu-neracija, in to se je le vsled našega ugovar- janja opustilo. Ko smo nad vsemi temi določbami izrazili svoje začudenje in smo vprašali, od kod da so vzeli te paragrafe, odgovorilo se je, da nekatere določbe imajo veljavo v Istri, nekatere na Koroškem, da taka postava velja že sploh v sosednih deželah. Ali, gospoda moja, če gre tako naprej, pridemo še tako daleč, da bomo rekli za opravičenje kacega paragrafa: tako je na Turškem, toraj mora biti tudi pri nas. (Dobro 1 — na levi.) II. Mislim, da sem gledč prve točke dokazal, da načrt, katererega imamo pred Beboj, ni na korist občinam, ampak njih pravice uničuje. Jaz pa nadalje trdim, da ta načrt nasprotuje tudi koristi cerkve. Meni nič, tebi nič, ne da bi bili dotično mesto vprašali, spremenila se je točka, katera govori o deželnem šolskem svetu, cerkvi na kvar. Obžalujem , da velečastitega knezoškofa ni tukaj, da bi se potegnil za pravice cerkvene , katere ta postava krati. Jaz sicer nimam mandata od njega (velika veselost — na desni), ali vendar v6m, da so vam bo naravno zdelo, če že kot duhovnik to opomnim in dokažem. Poprej je bilo določeno, da imata biti v deželnem šolskem svetu dva zastopnika knezoškofijstva. V dotični postavi je rečeno: „welche iiber vorschlag des ordinariates vom minister fiir kultu* und un-terricht dem kaiser in vorschlag gebracht \verden." Toraj po predlogu ,,vorschlag", ordi-narijata imenovala sta bo dva zastopnika cerkve. Nova postava je to prenaredila tako, da namesto „vorschlag" pravi: „der minister fiir kultus und unterricht bat vor erstattung seines antrageB beziiglich der beiden katholischen geistlichen das filrstbischoll che ordinariat an-zuboren." To je pa velik razloček od poprejš-nega. Prepričali smo se o tem že enkrat, ko je šlo za enako določbo, ko se je ravnalo za pravico deželnega odbora gledč njegovih zastopnikov v deželnem šolskem svetu. Priča kali so se, kako naj se postava tolmači , in naravno je bil pomen postave v našem smislu povdarjen od g. vladnega zastopnika samega. Vendar je začelo ministerstvo prezirati pravice deželnega odbora in imenovali bo se udje v deželni šolski svet, ne da bi se bilo oziralo na predloge deželnega odbora. Koliko laglje se bo to zgodilo glede dveh zastopnikov škofij-stva vsled § 20 postavnega načrta. Vlada se bode obrnila na škofa, in ga „vprašala": povej, katerega misliš ti? če ji bo dotični ljub, ga bo imenovala, če ne, ga bo zavrgla, in na pritožbo se bo odgovorilo: „wir haben dich ja angehort — saj smo te vprašali; to pa ne stoji v postavi, da bi se morali tvojega predloga držati." To, gospoda moja, bo toliko časa dobro, dokler med cerkvijo in vlado ni nasprotja. Vzemite pa primerljej, da nastane nasprotje: škof bo dva nasvetoval, vlada bo imenovala dva druga, škof jima bo prepovedal, udeleževati se deželnega šolskega sveta; prišlo bo do take razprtije, kakoršna je bila na Tirolskem , kjer je moral tudi neki zoper voljo škofa od vlade imenovani dekan izstopiti iz deželnega šolskega sveta. (Konec sledi.) ItnzglaM. Njihovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo so blagovolili premilostljivo razglasiti naslednje najvišje ročno pismo do gospoda minister-skega predsednika: Ljubi knez Auersperg! Ko so politične razmere v teku tega poletja prouzročile delno mobilizacijo stalne vojne, vojaškega mornarstva in deželnih hramb, bili so zdaj prvokrat j»o občnej vojnej dolžnosti udje iz vseh stanov in poklicev sklicani pod orožje, da spolnijo kot državljanje najtežjo Bvojih dolžnosti. Jaz moram s popoluo zadovoljuostjo pripoznati, da so k vsem vojaškim kardelom prav naglo in točno prišli reservisti, deželni brambovci in namestne reserve, vsled česar je bilo mogoče hitreje, kakor se je pričakovalo , mobilizovati večja vojaška krdela, jih pripraviti za vojsko iu na ta uačin bistveno skrčiti čas operacij. Ta razveseljujoči nasledek je nov dokaz živega dolžnostnega čuta, požrtovalnosti iu domoljubja vsakega posameznega državljana, katerega je zadela občna vojna dolžnost, spričuje pa tudi o dobrej volji iu delavnosti občin, kakor tudi o koristnem sodelovanji vseli političnih upravnih oblastnij in uradov, — in z veseljem se čutim prisiljenega, Vam zaukazati, da i/rečete Moje popolno priznanje in Moj o zahvalo celemu prebivalstvu, kakor tudi občinskim uradom iu političnim uradom, ki so pod Vašim vodstvom. Pri tej priložnosti ne morem zamolčati, kako dobro d6 Moje m u srcu, ko vidim, da se je v vseh delih monarhije z nova pričelo živo udeleženje za Našo vrlo armado, ki se kaže pred vsem neomejenej požrtovalnosti in skrbi za družine reservistov, vzlasti pa v skrbi ko so jeli zidati v Sarajevu novo pravoslavno cerkev. S sultanovim ,,hatišerifom" proglašena je bila verska svoboda uemohamedanskih pod-ložnikov Porte. Itazun tega označeno je. bilo v posebnem fermanu, kje iti kako visok naj bo krščanski hram božji. Zdaj so jeli liujskati fanatični hodži mohainedansko ljudstvo, da bi tako zaprečili zidanje hiše božje. Mej takimi kričači bil je najljutejši Iladži Loja, kajti pri vsakej demonstraciji bil je on prvi, tako da ga je tadašnji poveljnik liosne Osman Paša pregnal v Novi Pazar. Ondi živel je Iladži Loja do I. 1871, ko se je zopet vrnil v Sarajevo. Leto 1871 je za turško državo jako zna menito. Takrat umrl je tedanji veliki vezir Ali Paša in takoj po njegovej smrti pojavile so se po vseh krn j i It zmešnjave; stanje prebivalstva seje povBodi shujšalo. Od te dobe vživalje Iladži Loja mnogo več svobode nego poprej. Skoraj vsaki dan slišale so se pritožbe razžaljenih, kajti Iladži Loja delal je krivico temu ali onemu kristijanu, če je le mogel. Slednjič (1875) vsplamtela je vstaja v Hercegovini, potem v Krajini in na Drini. Spolnila se je Bosenska bajka, ki pravi: „Potrese se turška careviua, začudi se sedam kraljevina." Zdajci razširi se po Sarajevu vseobčni strah; zdaj bi bil čas, da bi bil Iladži Loja pokazal svojo gorečnost, a vsakdo je mislil, da ga ni v Sarajevu. Ne mislimo, da bi bil odšel na bojišče ; ne, on je ostal v Sarajevu, samo, da seje malokdaj očitno pokazal. Ko je začela turška vlada priganjati bašibozuke šiloma v vojsko, skril se je Iladži Loja neimajoč poguma podati se na boj. Kadar pa bo se turški redili in bašibozuki zbrali okoli Tuzle in Bjeline , pokazal se je Iladži Loja, med zadnjimi stražami teh nečloveških vojnikov, ko trgovec, ter jo ondi kupoval in prodajal vkradene konje, blago, duhau in drugo imetje oropanih kristjanov. Videč, da mu vlada vse privoli, postajal je vedno smelejši in drz-nejši; ropajoč po selili , delal je tako zločine da je. bil konečno pozvan pred sodnijo. A Iladži Loja je utekel, ter se skrival do H. julija 1878. Odkar je bil proglašen kot lupežnik , govorili so nekateri, da je odšel v Albanijo, drugi pa so rekali, da je v Bosni »krit pri bvojiIi prijateljih, — iu zadnji so imeli prav. Dne a. julija t. 1. zvečer bile so v Sarajevu džamije polne ljudi in tu se je zvedelo , da ima drugi dan vsak Mohamedan z orožjem priti pred džamijo. Dne 4. julija prišlo je istinito nekoliko oboroženih Mohamedanov pred džamijo, največ pa jih je bilo brez vsakega morilnega orodja, hoteč iti potem na delo. Na enkrat jamejo hodžovi kričati po trgu „zapirajte", in v trenutku zapro se vse prodajalnice. Raznesla pa so je vest, da je prišel Iladži Loja, da mu vlada ne Bine nič storiti, da je ud revolucionarnega odbora, ki se ima poprijeti vladnega krmila. Tak strašen lupežnik tedaj in poznan fanatik smel se je kretati svobodno, in učiniti, karkoli se mu je zazdelo. Iladži Loja sestavil si je kmalu oboroženo spremstvo, dosegal je, da so se prodajalnice zaprle, ter naganjal, naj vsakdo sleče evropsko obleko, ter naj se oborožuje proti gjavrom Avstrijanskira. Itazuiuneji prebivalci pregovarjali so nekatere, rekoč: „1/,ženite od sebe tega hajduka, on vas bo storil nesrečne I" Večina fanatičnih Turkov pa je vpila: „Ne storimo za ranjence in bolnike. Jaz zaukazujem Vam, da tudi v tem obziru uže zdaj izrečete prebivalstvu Mojo cesarsko zahvalo. G o do 11 o, dnd 19. oktobra 1878. Franc Jožef 1. r, Z odkritosrčnim veseljem naznanim s tem vsem to najvišje ročno pismo , prepričan, da se bode po blagem cesarskem priznanji čutil osrečenega vsak, ki je marljivo in požrtvovalno spolnjeval svoje težke dolžnosti, ali ki je, držeč se srečnega nagiba, z dobrotami prinašal svoje žrtve resnobnemu času. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1878. C. kr. deželni predsednik: Franc vitez pl. Kallina 1. r. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 30. oktobra. 41 miiiistn-ski krizi se tudi zdaj še nič določnega ne vd. Naši vradni listi o njej molčč in kar o tej zadevi pisarijo, posnemajo večidel iz madjarskih vradnih listov, ki se potegujejo, se ve da, za dosedanjo vstavo-verno večino, ker le predobro čutijo, da bode z gospodstvom te stranke v Cisli, odklenkalo tudi madjarski hegomoniji v Transli. Državni #.lior bo:ie pričel obravnavo o nasvetovatii adresi do presvitlega cesarja, ki je stala že včeraj na dnevnem redu inzaktero se ima voliti poseben odsek. — Med zborovanjem delegacij, ki se prično 7. novembra, bode državni zbor prenehal. Nekteri pa menijo, da bode razpuščen, če ne bode mogoče sesta viti parlamentaričnega ministerstva. Levi klub, na kterega se je še Pretiš najbolj zanašal, se je jel rušiti in njegov ustanovitelj Ilerbst s 24 tovariši je iz njega izstopil. Kterega kluba se bodo sedaj poprijeli, ali pa bodo osnovali nov klub, to se Še za trdno ne \6. l/Vliom in l"oljukoiit priporoča Krakovski „C^as", da se morajo zediniti, če hočejo kaj vspešnega doseči iu zlasti zabraniti, da panslavizem (?) ne bode povzdignil svoje mo gočne glave, ki bi se obrnil v prvi vrsti proti Poljakom. — O Riegerju poročajo listi, da je te dni prišel na Dunaj in da je bil pooblaščen naznaniti, da bodo Cehi prišli v državni zbor, če se sestavi nad strankami stoječe minister-stvo. Eni listi trdijo, da je bil češki voditelj na Dunaj poklican, pa kakor razmere sedaj še stoje to ni prav verjetno. t'£, Ho.mic se nam piše, da je general Filipovič izdal ukaz^generalbefehl), vsled kterega se ima Bosna smatrati za domačo deželo als Inland.) G. dopisnik tudi toži, da tam nimajo skoraj nobenih listov. Le Btari „W. Tagblatti" in „Frera1enblatti" Be valjajo tu in tam, pa še teh ni lahko v roke dobiti. Že 14 dni, pravi, ni bral nobenih novin. "V O^erskciu zboru se je pričelo pričkanje med raznimi strankami. Simonyi je nasvetoval, da naj se volitev odsekov odloži do soBtave novega ministerstva, pa Tisza mu je krepko ugovarjal in večina je sprejela njegov predlog ter volitev odsekov izvršila. V nanje države. Anglija se čedalje bolj huduje 'nad Rusijo in skuša vse velevlasti spraviti na svojo stran, da bi jo potem prisilile k izvršitvi berlinske pogodbe, ktero po mnenji Angleške samo Rusija (?) zadržuje. Tudi Turčija začela se je pritoževati nad Rusi in jih dolži, da so oni krivi vstanka bolgarskega, ki se je pričel v Rumeliji in čigar namen je Rumelijo združiti z Bulgarijo ne je pa pustiti pri Turčiji. Stanje Turkov v Rumeliji, pravi Turčija, jo nestrpr-ljivo. Turški trinogi bi vedno radi zatirali druge ljudi, iu ker tega ne morejo, kričd, da jim ni obstati. Kaj bi še le porekli, če bi jim kristjane merili z enako mero in jih tlačili, kakor so bili skoz f>00 let oni tlačeni in zatirani od Turkov ? Kalija je začela bolj prijazna biti proti Avstriji, odkar se je avstrijski poročnik povrnil v Rim. Nemčija je zopet prepovedala nekaj tiskovin in razrešila nekaj društev. Iz Rima poroča „Corr. Bur.", da je vatikan duhovnikom nemškim naročil, da naj v tej zadevi vladi ne nasprotujejo, ter le čisto cerkvene družbe sku šajo ohraniti. Izvirni dopisi. I -r IVIelliAke^a okraja, 28.okto bra. (Z a s a č e n i ta t.) Vjel se je v lisičjo past; kdo? Ne lisica, ne lesijak, ampak 18 leten uzmovič. Nek gospodar v J. je spoznal da krompirja le prehitro zmanjkuje in če bo tako šlo, ga utegne kmalu zmanjkati vklub obilnemu letošnjemu pridelku. Gospodar bi tatu rad v pest dobil. Kako? Nekega večera nastavi lisičjo past. Okoli desete ure pride tat, stopi v klet, o joj, ostri zobje se vsadc v nogo. Si | huje, tat hoče nogo neprijetnega oklepa ojiro-[stiti, pa se pri tem delu še za roko vjame tako, kajti on je naš Garibaldi 1' ln ko je konečno Iladži Loja s svojim spremstvom prišel do vladarske palače, ter ga je guverner s častjo sprejel in obdaril, zdelo se je marsikomu, kakor da bi bil Iladži Loja zares vladar Sarajevski. Brez odloga jel je zbirati darove, denar, konje, orožje , obleko i. t. d. Naj gorečuiši pomočniki bili so tukaj naseljeni Nikšičanje. Vstaški odbor Iladži Loja, kakor se vidi, ni visoko cenil, ker mu je dal t>amo povelje „juzbaše" (stotnika). Ali kmalu bo je pokazalo, da še tega ni zaslužil, kajti vsa njegova delavnost kazala se je edino v kalenji javnega miru. Mesto da bi bil odšel na bojišče, Ostal je še vedno v Sarajevu, zbirajoč darove. Slednjič ko so mnoge tožbe dohajale vstaški vladi, primorali so ga k udeležitvi boja. Poklicavši ga zaradi tega v konak (vladarsko palačo), do-šel je jahajo na konji v dvor in idoč po stopnicah, sprožila somu je slučajno puška, ter ga ranila v nogo. Zatim zajaši zopet konja, ter odide domov. Znano je, da so ga njegovi pri jatelji zdravili nekoliko časa v Sarajevu, a ko se je c. k. vojska približevala mestu, pobrisal jo je lopov drugam. Pred tednom dni iztaknil ga je poročnik Stipetič i dovel pred sodnijo. Ker bi bili zdrav niki radi, da bi Iladži Loja hitro svojo nevarno rano izločil, prinesli so ga za to v bolnico, kje so mu vneto nogo hoteli odrezati. Iladži Loja pa o tem ni hotel nič slišati. Zdravniki pravili so mu sicer, da mu zarad vnete rane in ska žene krvi žuga gotov pogin , a vse ni nič po moglo, on je ostal pri svojem sklepu. Sodnij ska obravnava pričela se je, kakor že rečeno proti njemu; brez dvoma nam bodo poznejše vesti bolj natanko odkrile vsa njegova zločin stva. (Graški „Tagespošti" se poročil, da ga ne bodo ne ustrelili ne obesili, ker mu nemo rejo dokazati nobenega umora. Vred.) Zdaj začne kričati, ljudje se zbude, ter hit<5 gledat, kaj je. Neljubega gosta odpeljejo v občinsko ječo, drugi dan ga pa izroče metliški sodniji, ter le to žele, da ga tam dalj časa pridrže iu ga prav občutno podučd, da ni pri-puščeno, na Btroške drugih živeti. %u|»aiijca v Hercegovini, 19. okt. (Iz privatnega pisma) Dolgo zaželeno vstanovanje za naš polk pričelo se je 5. t. m. v Livni. Dvema stotnijama pa je došlo 7. t. m. povelje, da odidete drugi dan in za-sedete za negotov čas 6 ur oddaljeno Ilerce-govinsko mesto „Županjac". Prvi dan t. m. jo namreč šla vsa naša brigada v dva marša oddaljen „GIamoč", kjer smo za gotovo mislili, da se bomo zopet „pod lajbčem za knofe." Ker se je pa mesto prostovoljno udalo, je šel naš polk b 4 topi zopet nazaj v Livno, 10. lovski bataljon v Glamoču za posadko pustivši. Zdaj bo, hvala Bogu, vendar enkrat bivakovanje nehalo; čas je že, ker kar smo iz Ljubljane, smo samo trikrat spali pod streho in še takrat je bilo le provizorično. Opomniti moram še, da so prišli Dalmatinci s črnim vinom in belim kruhom, kteremu Brno dobro dali po ušesih. Pot iz Livna v Župaujac peljala je čez kain-nitne hribe, bila je steza po špičastih kamnih, torej zlo težavna. Ob 2. popoludue 8. t. m. dospeli smo pred mesto in se vtaborili. Stotnik pošlje patrolo z enim častnikom na čelu, da izvabi „kajmakana", to je po našem kot okr. glavar, kteremu je bilo najpred treba vediti namen našega prihoda. Ko odmenažiramo, pride omenjeni gospod v družbi kapitana turških žandarjev, razkolniškega popa, dveh mestnih starašin in katoliškega patra kapucina, kteri je tolmačil potrebne reči. Iz tega je razvidno, da bo v mestu, ki komaj 5000 prebivalcev šteje, tri vere. Ko se dogovorijo zarad stanovanj in ru/.ih potreb, da stotnik povelje za vhod v mesto. Pri vhodu ravno pred razkolniško cerkvijo, od ktere nekoliko oddaljena je tudi katoliška , pričakovala nas je šolska mladina z učiteljem s slovensko in belo zastavo, ktera nas je pozdravljala: Živili Fraujo Josip car avstro-ogerski in njegova hrabra vojna, živila ! med tem ko so zvonovi obeh cerkva mestu naš prihod nazuanjevali. Prišedši v stanovanja, se je zarad varnosti pred napadom najpred skrbelo, ker Turčini so nas, se vč, pisano gledali. V ta namen so se postavile krog mesta straže in za mesto kotnandirale so se patrole, ktere bo vsaki dan opoldne po vojaški menjajo. Da ne ležimo brez skrbi in posla, vsak lahko sprevidi — še ekserciranje so nam navezali, kar bi se lahko slobodno opustilo. Največa slovesnost tukaj je bila v nedeljo 13. t. m. Imeli smo namreč vsi službe prosti vojaki sv. mašo v katoliški cerkvi. Da bi se bila ta slovesnost šo bolj povzdignila, sostavili smo čve-terospev pod vodstvom g. nadrednika Povšeta in smo peli: ,,1'red stolom ," „Upaj Srce" in „Cesarsko". Vojakom je prav dopadlo, ker marsikdo si je domišljoval, da je v domači (urni cerkvi, ko je slišal znane pesmi. Še bolj pa je osupnilo petje v velikem številu pričujoče katoličane, kteri se ve, kaj takega še slišali niso. Mod sv. mašo prečital je g. pater tudi „proklamacijo'' in potem še posebno razložil namen našega prihoda, da namreč nismo prišli kot sovražniki, temuč iz usmiljenja do njih; resno in ginljivo jim jepokladal na srca, da smo zapustili dom, starše, brato , Bestre, veliko njih tudi žene in otroke itd. in prišli semkaj branit njih pravico iu imetje; kak ne-hvaležuež torej, ki bi se predrznil se nam zo-perstaviti. Da bi tako besede tudi moliomeda-uom kdo dopovedati mogel! Kar cerkev za- dene, je revna, kar le more biti; VBaj drugačne do sedaj tudi pričakovati ni mogoče. Ima sicer tri oltarje, ali komaj se pozna, da so oltarji, tudi tla primanjkujejo. Kor je do pol cerkve in ]e prostor za ženske. Moških ne sme nobeden gori, kakor ženska ne dol, ako je zgoraj prostor. Zagotavljal jim je sicer gospod, da se bo za olepšanje cerkve in slovesnost službe Božje za naprej skrbelo — oh Bog naj da da bi se tudi vresničilo — da bi se sad našega truda iu trpljenja naše krvi in življenja vsestransko pokazal. Domače novice. V Ljubljani 31. oktobra. (Za Bleimeisovo svečanost) dne 19. novembra delajo se po vsem Slovenskem velike priprave. Mnogo občine ga hoče imenovati za častnega srenjčana, kar je izvrstni rodoljub gotovo zaslužil, ker ga ni na Slovenskem, ki bi bil toliko storil za povzdigo kmetijstva, da ne govorimo o drugih zaslugah, koje narede našega očeta Bleiweisa neumrljivega v spominu slovenskega naroda za vse prihodnje čase. Slovenske občine in ves narod hoče na dan 19. novembra pokazeti, da je hvaležen možem, ki se za njegovo korist potegujejo. Dramatično društvo in narodna čitalnica sta ga sinoči iz volila za častnega uda. (Tabora v Dolini) vdeležilo se je v nedeljo okoli 10000 Slovencev iz Trsta, Gorice, Primorskega in Kranjskega. Sklenila se je adresa do presvitlega cesarja in protest zoper naklepe „Italie irredente." Tudi se je sprejela resolucija o zedinjenji deželnih zborov goriš kega , tržaškega in parentinskega, o vstano' vitvi slovenskih šol. Došlo je tudi mnogo te-legrafičnih pozdravov , med njimi eno od poslanca Nabergoja, da ne Italijani, ampak Slovani morajo biti gospodje Primorskega. Cesarju in Avstriji so doneli navdušeni Živio-klicil Več prihodnjič. (Učiteljska spraševanja) so bila pismena 21., 22. in 23., ustmena 24., 25. in 20. prak tična pa nekaj že 2G. in potem 28. t. m. K spraševanji je bilo prišlo 2G učiteljev in 3 učiteljice. Med temi je bilo 9 že bolj postarnib in starih učiteljev. Eden je delal izpit samo iz slovenščine. Spričevalo II. stopnje je dobilo G učiteljev in 1 učiteljica, spričevalo III. stopnje 14 učiteljev in 2 učiteljice, med njimi l učitelj samo za slovenščino, spričevalo IV. stopnje pa C učiteljev. (Deželni odbor) je v seji 25. t. m. nastavil učitelja v Studencu in defiuitivno potrdi provizorični učiteljici v Kočevji. Dalje je dolo čil povrnitev bolnišničnih stroškov, podporo za Šolske potrebščine, dovršitev uove turjaške ceste , in nekterih drugih cestnih in osebnih razmer. „Tagblatt" povdarja, da občinstvo radostno na znanje jemlje urno poročilo o od borovih sejah, med tem ko so prej le,,Novice" bile tako srečne izvdeti skrivnosti" sive hiše." Mi k temu dostavljamo, da je sedaj ravno narobe. Prej je po „Novicah", „Slovencu" in „Narodu" izvedela množina slovenskega naroda o razpravah deželnega odbora, in če„Tagblatt" tega svojim bralcem ni poročal, bila je to njegova krivda. Zdaj izve o sejah deželnega odbora le Tagblatt, ki to naznanja svojim jiar naročnikom. Večina naroda pa bi ostala brez vse vednosti, če bi mi tega bornega poročila po „Tagblattu" ne posnemali. Če tedaj ta listič trdi, da prebivalstvo dežele Kranjske to hitro poročilo radostno jemlje na znanje, zdi se nam ta baharija Tagblattova kakor ponašanje konjskih lig, ki so drzno klicale: „Nos poma natamus!" Poziv. Podpisani odbor je sklenil, da priredi dnd 18. novembra banket slavnostnih gostov. Naznanjaje ta sklep, prosi odbor tiste rodoljube, kateri mislijo udeležiti se omenjenega banketa, naj se oglasč osebno ali pismeno do 6. novembra pri gospodu Franju Bu Čarju (na Marijnem trgu, pred frančiškansko cerkvijo). Cena za kuvert (z namiznim vinom vred) je določeua na 5 goldinarjev, kateri naj se blagovole plačati pri oglašanji. V Ljubljani, 29. oktobra 1878. OllllOlt za slavnost o dr. Jan. Bleiiveisovej sedemdesetletnici. Razne reči. — Javna zahvala. Domorodnim go-spicam Ljudmili Kapusovej pl. Pichelsteinski, Nežki, Ani in Terezi Šušteršičevim izrekamo najiskrenejši zahvalo za velikodušno darilo, dragoceno krasno slovensko zastavo, ki bo jo poklonile čitalnici Kropinsko-Kamnogoriškej. Ona bo društvu ponos, odboru in udom pa spodbuda k ustrajnemu delovanju v dosego našega namena. Odbor. — Zlata maša. VAmeriki je v Cin-cinati G. oktobra, to je roženkransko uedeljo, svojo zlato mašo obhajal sploh znani misijonar in izvrstni pisatelj o. Frančišek Ksav, We-n i d i; c r reda Jezusovega vpričo preobilnega ljudstva in s posebno svečanostjo. Misijonar ta je doma na Štajerskem, rojen na večer pred vsemi Svetimi I. 1805 blizo Maribora (v graj-ščini Wildhaus). Ob času vladarskega shoda je v latinskih šolah bil v Ljubljani, in tam ga je spoznala cesarica Marija Avgusta, vzela na Dunaj, kjer je roženkransko nedeljo I. 1828 obhajal svojo novo mašo. Dr. E. Veith mu je pridigoval. Z Dunaja je šel \Veninger v Gradec, kjer je poznej na vseučilišču učil je-zikonaustvo pa bogoslovje, vstopil k jezuitom, I. 1848 z mnogimi drugovi potegnil jo iz Evrope v Ameriko, kjer deluje pod posebnim varstvom Božjim vzlasti na misijonskem in pisateljskem polji, in Bog daj, da deluje še muogaja leta 1 — Otroci imajo angelja varha. Mala dekle se je naslonila na vrata v vagonu. Vrata pa niso bila priprta, se odprejo, in otrok pade iz vagona. Na krik potnikov je vodja vlak ustavil, in glej deklič je nepoškodovan za vlakom tekel in prihitel v narečje prestrašenega iu zopet razveseljenega očeta. To Be je zgodilo blizu Beljaka. — Utonil. Iz Semiča 29. oktobra se nam piše: V Kotu pri Semiču je 21. t. m. 2'/a leta star otrok po nesreči v domači vodnjak padel in utoni 1. — V tem mesecu umrlo je tudi G ljudi, katerih starost znaša 438 let. Eksekutivne dražbe. 2. novembra: 3. Drganoc s Cerovca v Metliki. 3. Cerne iz Smlhcla, 3. Mejak iz Goric, oba v Senožečah. 2. Zontur iz Virmažev, 2. Jugovic iz Puštnla, 3. Eržen z Srcdncga brda, 1. Arhar z Dolenjega brda, vsi v Loki. 2. PovSo iz Dobruškc vasi in 2. Dohanič iz Cirkelj v Krikom. 2. Kovan iz Belo v Vipavi. 2. Sinerdu in Cepirla iz Kala, 2- Žabec iz Šele, 2. Kapelj iz Staro Sušico, 3. Lenarčič iz Nadajnega sela, 2. Nagode iz llraš, 2. Doles iz Orelika, 2. Simončič iz St. Petra, 1. Fideti iz Nove Žičo, vai v Postojni. 3. Grašie in 2. Bukovnik a Priinskovega, 1. Kcrn iz Predanelj, vsi v Kranji. 2. Hočevar, 2. Škorl, in 2. Milavecr ii Cirknice, 2. Mihevc z Martinovega hriba, 9. Homovc iz Garčarovca, 2. Nagodu iz Gorenje vasi,' vsi v Logatcu. 2. Tanko in Kaplan \t Kakitnicer 2. Cvar z Brega, 2, Bambid z Hriba, 2. Primšar iz Žlebiča, in Andolšek vsi v Ribnici. 3. Bile iz Bistricc, 2. Benčič iz Jurefiča, 2. Hafner iz Zagorja, 3. Sever iz Trnovoga, 1. Nemec W. Bitinja, 2. Novak iz Knjcžaka, 2. Abramič iz Trnovega, vsi v Bistrici. 2 Germ iz Zagorice, 2. Praznik iz Dvorske vasi, 2. Žnidcršič iz Podpcč, vsi v Lašičah. 2. Zupančič v Kadollci. 3. Novak iz Malo Kačne v Ljubljani. Umrli so: Od 20. do 28. oktobra: Terezija Wolf, vrad. v. 07 1., Marijana Snštcršič, zaseb. 98 1., obe zii mrtudom. Johana Tomazin, nadz. o. za duvico. Marija Zesehko, tovaruarskega vdul. o. 43'., 1., zt* davico. Blaž Kasp, hiš. pos. o. 4 u. vsled slabosti. Telricrnllrn* dfii»nir mir JO. oktobra. Papirna renta (10.— — Hr,r. Mora-ovo zdravilo zopor mrzlico pomHga pri tej bolezni neiemotljivo, stoklenica velja 80 kr 3. Malinčnl uok (Flimberabgiisa) iz domaČih, gorskih malin, v steklenicah, ki drJ.6 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki več kupi, So cenejo. 4. Anaterioiiia iinJii« voda, steklenica Velja 60 kr., in zobni prah, škatlica po 40 kr. 5. Prah za pokončanje bolli, Ščurkov in drn-zega mrčesa iz pravili dalmatinskih rož, paket, po 10 kr. 6. Ilomeopatičiia apoteka, popolnem ured-jona po prof. ltaager-ju: l steklenica jagodic volja 10 kr. 1 steklenica tinkture velja 20 kr. Vaško naročilo so natanko po naročilu pripravi v zahtevaubj stopni močno. 7. l>orscli — ribje, olje, se rabi zopor »kro-foljo, Skrofelnastno kostne bolezni, sušico, kašelj itd., steklenica velia 60 Itr., z železojodiirom 1 gl. Gospod O. Piccoli, lekarričar v Ljubljani. Kašelj in teška sspa sta me hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri meneč« x>v»5Av»l Vti&e DorsvbftV« ribje «lje r. iolezo-jodiirom. — Že po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko olajšanje, ■— zdaj pa se imam samo izvrstnej zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kaSelj čisto odpravil , in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dno 9. septembra 1878. Janez Kilar, trnovski kaplan. 1'ismona naročila z naslovom: ii. 1'ireoli, lekarna v Ljubljani, so točno izvršujojo proti po-štenenm podvzetju. (3) J. Dogan, mizar, priporoča svojo »aio^o doma izdelanega liiAncKa orodja v Šelenburgovi ulici (v Kozlerjevi hiši zraven čitalnice). — Tudi Bprejema vsa HtavhciiA ini/ai-ska