L sto XXIII., št. 169 upidtmmvu. i_|udi| .ibava < HrValk . ®Mitava * S. Pikov ..-•© St. Rušil o Ostro v t 5avH0^- 'Cl. 7l i ® \Dyinsk. LITVA Tilsit Volokolamsk Ržev o * o ____r____ V$|ogda Novgorod - Valdaj p, Ribimk Holm 3aroslavlj Voropec^l K3,mV Vel.Luki __ .... ... ,, Bjelj" .v«.— fi^v Kovno -81 "(Volock^k/ o A ° /ftVilno Vj*-*™ Moskva Ol /-./m J - ^V^Orša^Pk Medeno ] Spas-DemŠk Suk-mc^Tula Rjazanj Počep o Brjansk ■ci ca ** , ©Gomel/.^F Sievsk sw ^ Voronež ©Bialystok . ^ X'olenka oBaranovict' r^LBristUt*- ^°br°jsk f % oKovel / Korojte ° Rovnp o opbvsk Wre I 3 mL o Vi Jarostav - o ©Lvov kPnemy»l Brody Žitomiro 0 / Protkuro* ] Tarnopol f«* oVini Mogil^ eStanit/lavov /RiljsC aKursk °Konotop - . o5omi iev „ Graivoroft- J~ Priluki u % . - Harjkov » . . Poliava Cerkaj« © St.Oskol Bjelgorod Roso s Baltas e V uifrt Ploesti Galac« > gl^T.raipol Kišinjov Akermam Bolgrad . Z-novjevj^A W J ' N i c © Krivoj ^Nikolajev Hers«?n alakleja Jzjum Kremericog Slavjans Dniepro= pefrovsk i. Zaporoije o , 3 5talin: > Taganpog' Mariopolj Berdi Pcrekop % ^orošiici srad Šaht^ ~ )SI°V 'DO" Bukarešta Ko« it a) ^^erilo: ižulins - '=J1 N~Q-MO^- ^^^^S^ovorosijsk ico J50 km Velika obrabita bitka pri CMu Nemški vojni poročevalec COmelius Pfeiffer poroča meseca julija z vzhodnega bojišča listu »Volkischcr Beobachter« takole: Dvajset dni že vihra bitka na vzhodu in v teh dvajsetih dnevih je Sjvražnik izgubil nad 5.000 tankov, kar pomeni pet sovjetskih oklopnih brigad. Domovina bi morala videti 5.000 tankov, kako se pomikajo v vrsti drug za drugim, da bi pravilno mogla oceniti pomen tega uspeha- Iz številke same si človek ne more napraviti konkretne predstave. Za nas na bojišču pomeni ta vsota malo. Treba jo je razčleniti na posamezne boje. da jo človek doume do dna, za vojaka, ki jc na delu ob topništvu ali pa za oklopnega grensdirja po ima to uničenje že svoj pomen, ker tvori važno podlago za operacije v bližnji bodočnosti. Največja materi jzlna bitka v zgodovini Kaj vse se je zgodilo v teh dvajsetih dnevih? Prva faza: 5. julij s: kra'evn? btrbe pri Orlu in Bjelgorodu, začetek boljševižke ofenzive. Druga faza: 6. in 7. julija: Nemški protinapadi na tem področju; na severu in jugu so Nemci zabili globoke kline v sovjetske vrste. Tretja faza: od 8. do 12. julija: Sovjetski protinapadi na področju pri Kursku in na vzhodni strani Orla. Uspeh: ogromne sovjetske izgube spričo častnih majhnih izgub, ne da bi bil sovražnik pridobil omembe vredno ozemlje. četrta faza: Sovjetska velecfenziva za razbremenitev v prostoru na vzhodni in severni strani Orla. Razširjenje ofenzive v materijalno bitko, kakršne še ni bilo. V tej ofenzivi se ustavljajo nemške obrambne sile. Razmerje med napadalci in med obrambo je takšno, kakršnega še ni bilo niti na vzhodnem bojišču. Stalinov cilj je Orel Cilj te sovjetske ofenzive je Orel. V zaplenjenih poveljih so našli Stalinov ukaz z napotki. da je treba obiti Orel na severni strani ter ga zavzeti z zapada, torej od zadaj. Dan zavzetja je bil določen na 18. julij, toda 19. julija je bil Orel še vedno v nemški posesti. Nemški oddelki, čeprav so j'h obrambni boji utrudili, se žilavo upirajo sovražnim naskokom. Dne 23. julija, ko odhaja to poročilo na naslov li«ta v domovini, jc mesto .še vedno v nemški posesti. Spričo sovražne premoči se zdi to skoraj neverjetno, toda za človeka, ki je bil zraven. ni to nič čudnega, kajti v tej bitki se dogajajo stvari, kakršnih prej še nikoli ni bilo. Uporaba oklepnikov, letal, topov, salv, posebnega orožja, oklepnih grenadirjev, razširjenje bojišča na širino preko 200 km. stvaritev več središč ob istem času, nezaslišano nakopi-čenje materiala in trajanje bojev — vse to jc brez primere. Prav tako brez primere pa so •nemške protioperacije. Z največjim varčevanjem lastnih moči se nemške čete na podlagi boljših skušenj in poznanja sovjetskega vojnega valiarja upirajo napadom ter jih obvladujejo. (Vjviadujcjo jih v obrabni bitki, ki je prav tako brez primere kakor vse, kar sc v tej bitki odigrava. Ogromne sovjetske množice Vsako leto so na vzhodnem bojišču Nemci izvedli napad in v skladu s to navado je tudi sovjetsko poveljništvo pričakovalo letos nemško spcmladno ofenzivo. Seveda je pričakovalo. da se bo ta ofenziva sprožila na strateško najugodnejši točki pri Orlu. Zaradi tega so na svoji strani nagomilili neizrekljivo število obrambnega orožja in divizij. Potem jc prišlo presenečenje; nemške spomlndne ofenzive ni bilo. Sovjetske čete so bile v začetku popolnoma nesigurne in so se šele po daljšem oklevanju odločile in pripravile za veliko ofenzivo. Cilj ofenzive je bilo področje pri Orlu. Tukaj so premikali čete. navažali skupaj material, ustanavljali skladišča ter so bili prav sredi svojih priprav, ko so Nemci 5. julija začeli svojo ofenzivo. Nemške ofenzivne operacije so sovražnika, ki še ni bil zaključil svojih priprav, presenetile in so ga prisilile, da je porabil velike dele svojih ofenzivnih sil za obrambo v prostoru okoli Kurska. Tu so bili sovjetski oddelki v trdih borbah od 5. do 20. julija med Orlom in Bjelgorodom razbiti, zdesetkovani m uničeni. Na področju zapadno od Kurska je grozila boljševikom velika nevarnost zaradi dveh klinov na severu in jugu, da bodo veliki doli ruske vojske odrezani. Zato so boljševiki pod-vzeli razbremenilno ofenzivo. To velecfen-zivo jim je narekovala stiska, začeti pa so jo morali z razredčenimi oddelki in nepopolno pripravljenostjo. Veliki deli pripravljenih čet so bili uničeni ža pri Kursku, to. kar je estalo, pa je še vedno predstavljalo zelo močno glavnino. Kar se sedaj odigrava pri obrambi bolj-ševiške veleofenzive, ni nič drugega kakor ogromna obrambna bitka. Z veliko gibljivostjo, kakor šs nikoli prej, zajezijo Nemci boljševiške sunke z uporabo vseh sredstev, ki na moč ščitijo človeška življenja. S protisunki in obkolitvami se vsak dan povečava uspeh nemške vojske: uničevanje ogromnih sovražnikovih sil. Železni valolom Nemški grenadir je v tej obrambni bitki dokazal svojo vsestransko uporabnost. Njemu je vsa vojna umetnost v malem prstu. Napad zna prav tako odbiti, kakor ga sam izvršiti, postojanke prav tako drži, kakor mirno prenaša, da drdrajo tanki čezenj, zato, da jih potem uničuje od zadaj. Neskončni pohodi :'z kraja v kraj so tukaj nekaj povsem običajnega. To je umetnost nemškega vodstva; kakor gasilci so vojaki vedno pri rokah tam, kjer so najpotrebnejši. Primera šepa samo toliko, da ti gasilci na fronti ne gasijo z vodo, marveč z granatami, z letali itd. itd. Na področju pri Orlu naskakujejo nemške postojanke vse sile, ki so jih mogli boljševiki zbrati za svojo ofenzivo. Nemški grenadirji pa ravnajo z mlinom, ki bo zmlel sovražnika. Sovjetskih mrlieev je najmanj sedemkrat toliko, korkor je ujetnikov, šo vedno ni ta boljševiški naval zajezen, vendar pa je zlomljen in zlomil se jc ob železnem valolomu, ki so ga stvorili nemški grenadirji v prostoru pri Orlu. Pomorska fronta ob črnem mtn® Razprostranjenost Črnega morja se večinoma podcenjuje, piše mornariški dopisnik Erich Glodschev listu »Volkischer Beo-bsehter«-. Ta postranski del Sredozemskega morja ne zaostaja po površini prav nič za Vzhodnim morjem. Od vzhoda proti zapadu se razprostira Črno morje v dolžino nad 600 morskih milj, širina od severa proti jugu pa presega 350 milj in pri tem ni niti upoštevana morska ožina pri Kerču, ki loči Azovsko morje od Črnega morja. Azovsko morje pa je samo zase že precej veliko. Celokupna severna in vzhodna obala Črnega morja od izliva Donave do turške, meje vštevši Azovsko morje, je bila cb izbruhu sedanje vojn^ na vzhodni sirarn v rokah boljševikov. Ti so ustvarili deloma iz preostankov caristične mornaricc, deloma pa z novimi gradnjami ladij prav močno črnomorsko mornarico. Starejša bojna ladja, dve težki in tri lahke križarke, najmanj tri torpedne kri-žarke. približno tucat rušilcev, štiri ladje za polaganje min, najmanj 30 podmornic in še mnogo drugih manjših ladij sovjetske mornarice je predstavljalo odločujoči bojni činitelj na Črnem morju. Novogradnje v Nikolajevu ob izlivu Buga, ki so prišle nedogotovljene v nemške roke, pričajo o izmeri sovjetskih mornariških načrtov, ki pa se niso nanašali samo na Črno morje, temveč so po svojem pomenu gotovo segali v Sredozemski bazen. Nasproti tem edini cam ruske mornarice so imeli na Črnem morju nekaj ladij samo Rumuni. Razpolagali so s štirimi rušilci. z dvema ladjama za polaganje min, štirimi topničarkami, eno podmornico in nekaj manjšimi ladjami. Nemci so seveda rumunsko pomorsko moč v Črnem morju okrepili. V prvem razdobju vojne proti Rusiji so rumunske in nemške ladje sprejele borbo proti sovjetski donavski flotilji pri Ki-lianu. Ta flotilja je bila kmalu uničena. Rumunsko črnomorsko obalo so oskrbeli z obrežnimi baterijami in minskimi zaporami. Nemško mornariško topništvo ie ojačilo tudi rumunsko obalno obrambo. Ze v orvih dneh soonadi^ junija 1941, so dosegli Rumuni v skupnem sodelovanju pri ruskem nanadu na rumunsko pristanišče Konstanco lep uspeh s tem, da je bila potopljena torpedna križarka »Moskva«. Z napredovanjem nemške in rumunske vojske vzdolž sovjetske obale so se tudi povečale nomorske naloge obeh zaveznikov na črnem morju. Nemci so začeli uporabljati zasedena pristanišča v Ukrajini in na Krimu za razbremenitev železniškega omrežja. Obenem so se vršili tudi dovozi za čete po morju. Vse to je zahtevalo stalno soremljavo ladij in nemški pomorci na Črnem moriu 90 v tem pogledu izvršili veliko nalogo, ki ne bo nikoli pozabljeno. Posebno poglavje pre-skrbovalne službe tvori kubansko mostišče. katere?^ ocVrbuieio oreko morske ožine pri Kerču. Tudi tukaj ima delo nemške voine mornarice skupno s pionirji veliko vlogo. Na Črnem moriu se nemšVn mornarica Jrakor oo^od prvenstveno drži nnnad^lrie tsktike. Od ooletjp 1941 po nemški b^zi čolni pa tudi nemške podmornice v črnem morju zem. Zato pa napreduje znanost z orjaškimi koraki. Znanost goje na Japonskem na tridesetih zavodih, ki so deloma cesarske, deloma pa zasebne visoke šole. Tam proučujejo znanost popolnoma v skladu z osnovami evropskega zapada. Vsako leto izide izpod peres japonskih znanstvenikov več tisoč del. Poleg akademske kulture, katero bi lahko imenovali kulturo znanosti, skrbe za razširjenje prosvete na Japonskem šole, ljudske univerze, časopisi in radio. Japonski pa ne bi bilo nikoli mogoče doseči stopnjo razvoja, ki bi jo usposobil za tekmovanje z današnjim svetom, če ne bi imeli Japonci svojih osnov za prospeh in napredek. Te osnove so v prvi vrati japonske čednosti. Japonec trdno veruje v cesarstvo, prežet je z narodno zavestjo ter z viteškim duhom samurajev. Ti elementi so mu pomagali do zmage nad materializ-mom ter intelektuaJizmom. Čeprav sta se japonski in nemški narod razvijala vs3k po svoje, sta se vendarle v sedanji vojni znašla na skupni liniji, in ni dvoma, da bosta na tej podlagi nadaljevala svoja pota tudi po sedanji vojni. — Zadnje zime so uničile mnogo sadnih dreves v Nemčiji. Nemška revija »Wirt-schaft uns Statistik« objavlja zanimive podatke o stanju sadnega drevja v Nemčiji s posebnim ozirom na škodo, ki so jo povzročile hude zime 1939-40 in 1941-42. Zadnje obsežno štetje sadnega drevja je bilo izvršeno leta 1938, ko je bilo ugotovljeno v Nemčiji 165.4 desetine milijona sadnih dreves. Glede na hudo zimo 1939-40 je bila v avgustu leta 1941 objavljena nova cenitev, iz katere je sledilo, da se je število sadnih dreves zmanjšalo na 124.6 milijona. Nadaljnjo škodo je prinesla huda zima 1941-42. Čeprav je bila ta zima hujša kakor leta 1939-40, škoda ni bila tako znatna, ker je manj odporna drevesa uničila že prejšnja huda zima. Najnovejša cenitev, ki upošteva tudi že škodo, povzročeno v zimi 1941-42, navaja nadaljnje zmanjšanje števila sadnih dreves na 118.9 milijona, tako da se je v primeri z letom 1938 celotno število skrčilo za 28%. Pri novi cenitvi niso upoštevana ona drevesa, ki so bila v zadnjih letih na novo zasajena in bodo kmalu pričela roditi. Skoda, ki sta jo povzročili omenjeni dve hudi zimi, ni pri vseh vrstah sadnega drevja enaka. Najbolj se je zmanjšalo število breskev (za 54%) in število sliv (za 41%), število jablan se je zmanjšalo za 23%, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so najmanj trpele nizke vrste. V normalnih razmerah bi pri sedanjem številu sadnega drevja ob dobrih letinah Nemčija ne potrebovala za kritje potrošnje večjega uvoza. Da se škoda popravi, so bili izdani že lani razni ukrepi, ki gredo za tem. da se uničeno drevje čimprej nadomesti, in sicer predvsem z nizkimi vrstami dreves, ki tudi prej pričnejo roditi, kar' velja zlasti za jablane. Da se pripravi zadostno število mladih dreves, jc bilo neko veliko državno posestvo v obsegu 2000 ha določeno izključno za ureditev primernih drevesnic. Za ureditev posebne drevesnice za nizko sndno drevje, pa je bila ustanovljena posebna družba. — Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatski državni socialno gospodarski zavod v Zagrebu je objavil zanimive podatke o ustanovitvenem gibanju na Hrvatskem v času od 10. aprila 1941 do 31. marca t. 1. V tem razdobju je bilo vpisanih v trgovinskih registrih 2258 novih tvrdk, črtanih pa je bilo 1634. Največji prirastek je zabeležen pri zadrugah (418) in pri tvrdksh po-rameznikov (296). število delniških družb je nareslo za 54, število ostalih družb pa. za 147. Nominalna glavnica delniških družb se je v tem času povečala (upoštevajoč tudi zmanjšanje glavnice in likvidacije) za 110 milijonov kun in znaša sedaj 5 milijard kun. r= Novi 100dinarski bankovci v Srbij'. Srbska narodna banka je 26. t. m. dala v promet nove bankovce pri 100 din. Na sprednji strani bankovca je slika sv. Sive, na zadnji strani p.i je slika srbskega kmeta s parom volov. V desnem kotu pa jc nov državni grb Srbije. — Ugodno stanje bolgarskih državnih finznr. Na zadnji seji bolgarskega sobranja je finančni minister Bcš lov predložil zakonski predlog o dodatnem proračunu za leto 1943. v višini 5.78 milijarde levov. Finačni minister je I>ri tem pedal nekaj zanimivih podatkov o finančnem stanju zlasti v zvezi s prejšnjimi proračuni. Od leta 1938. je bilo treba kriti 20 milijard levov izrednih izdatkov predvsem za državno obrambo. Bolgarija je danes edina država, ki se trudi tudi izredne izdatke kriti v rednem proračunu. Od 5.78 milijarde levov dedatnega proračuna za tekoče leto odpade 4.4 milijarde na izredne izdatke vojnega ministrstva. Zaradi tega dodatnega proračuna se davki ne bodo povečali. Državi je uspelo odplačati pri Narodni banki 1.5 milijarde levov in se ni pri Narodni banki prav nič zadolževala. Presežki iz tekočih dohodkov zadnjih proračunov znašajo 800 milijonov levov, pri Narodni banki ima država dobroimetje 2.85 milijarde levov, v obliki neporabljenih kreditov iz prejšnjih proračunov pa je še na razpolago 1.5 milijarde levov, tako da ima država še znatne rezerve. V prvem letošnjem poletju so znašali dohodki 21.95 milijarde, izdatki pa 10.85 milijarde levov. Tako je bil zabeležen znatrn presežek 2.09 milijarde levov. Prvo obrambno posojilo jc prineslo 9.5 milijard levov; od tega je odpadlo na obvezne vpise le 1.9 milijarde. Obtok državnih bonov, ki se uporabljajo tudi kot plačilno sredstvo, znaša le eno šestino obtoka bankovcev. Novo ljudsko posojilo, ki se mora deloma obvezno vpisati, bo prineslo 12 do 15 milijard. Doslej je bilo podanih 900.000 deklaracij o premoženjskem stanju. Minister je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da bi se obtok bankovccv gotovo povečal na 40 do 50 milijard, če ne bi vlada razpisala notranjih posojil. Previdna finančna politika jc v zadnjem času omogočila zmanjšanje obtoka bankovcev za 1.6 milijarde levov. Prodaja snesa na odrezek 113 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 31. julija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka 13<-- julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mest. nega poglavarstva v Ljubljani 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. Razdeljevanje salam Prehranjevalni zavod vabi detajlLste. naj dvignejo pri tvrdki Egidi GaJbani na Blei-weisovi cesti, Figovčevo dvorišče, salame, ki jim jih je nakazalo tukajšnje Združenje trgovcev. Potrošniki bodo lahko dobili salame od 2. do 5. avgusta proti oarezku 703 navadne živilske nakaznice za avgust in sicer po 60 gramov na odrezek. Cena v prodaji na drobno je določena za debelo salamo na 38.70, za. tanko pa na lir 37.S5. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po na-redbl Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 are; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 iire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 3S5 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire, 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje). približne 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Pomanjkanje stanovanj v Budimpešti Iz Budimpešte poročajo, da je še vedno velik pritisk prebivalstva z dežele v madžarsko prestolnico. Mestna občina ne ve, k ko bi odpomog^a stanovanjski stiski, kajti na uradu za dodeljevanje stanovanj leži nnd 50.000 prošenj raznih stanovanjskih kempetentov. Na podlagi gradbenega načrta bo v d-glednem času prostih stanovanj za 2900 diužin. Zdaj so prišli magistralni činitelji na misel, da bi kazalo prirediti v 60 hižiah, s katerimi razpolaga madžarska mestna občina, podstrešna stano-vnja. Na ta način bi se dalo preurediti štiri do pet tisoč prostorov, ki bodo v korist ljudem brez stanovanja. Avstralija radonirala maslo, Brazilija pa kruh V Avstraliji, po proizvodnji masla najbogatejši državi na svetu, ki je doslej izvažala vsako leto mnogo masla, so ga mo. i ali zdaj racionirati. Ta ukrep so oblasti utemeljile z naraščajočim izvozem. Ameriški gospodarski koordinator Nelson Rockefel-ler, ki naj bi uredil medkontinentalne gospodarske stike Amerike, se je nedavno vrnil iz Južne Amerike v Washington. Iz_ javil je, da je bila letos v JttžnI Ameriki slaba letina. Tako da južnoameriške države ne boda mogle prehraniti svojega prebivalstva in zalagati z živih še severnoameriškega. 2e zdaj so nastale težkoče ▼ prehrani in Brazilija je morala kruh racionirati. Vzrok so na eni strani težave v prevozu, na drugi pa omejitev kmetijske proizvodnje. »jutro« št. —- .....trn riii KULTURNI PREGLED Rimska gledališka knjižnica Ni dovolj znano, da obstoji v Rimu ena največjih gledaliških knjižnic na svetu, edružena z majhnim muzejem gledaliških spominov in posebnosti. Knjižnica je dobila streho v starodavni palači blizu trga Argentina. Palača je bila nekoč last cere-moniarja papeža Aleksandra VI. Bucarda. ki so ga imenovali Argentino, ker je bil po rodu iz Strassbourgha. čigar latinsko ime slove Argentoratum. Ta mala palača je zgrajena v slogu, ki združuje poznejšo nemško gotiko z. italijansko rene.sanso 15. stoletja. Gledališka knjižnica je last italijanskega društva za avtorske pravice (EIDA), ki se je doslej imenovalo »Italijansko društvo avtorjev in izdajateljev«. Bogata knjižnica je nastala iz združitve posameznih gledaliških knjižnic in se je v zadnjih letih močno povečala z vsemi knjižnimi novostmi, ki se tičejo gledališča, zgodovine kostumov itd., pa s periodičnimi izdajami in redkimi tiski, pojavljajočimi se na knjižnem trgu Tu je tudi upoštevanja vredna zbirka inscenacijskih osnutkov in kostumnih načrtov, prav tako ima knjižnica poseben oddelek z gradivom za proučevanje filma. Knjižnica ima med svojimi zakladi dragocene starinske izdaje italijanskih klasikov 16. stoletja ter obsega dela vseh pomembnejših dramatikov vse do naših dni. Obilna je tudi rokopisna zbirka, v kateri so shranjena dramatska dela, ki niso dobila založnika. Prav tako se hrani v tej knjižnici obsežno dokumentarno gradivo. obstoječe iz fotografij in rokopisov v zvezi s posameznimi značilnejšimi uprizoritvam:. Knjižnica šteje več kakor 25.000 zvezkov. V muzeju so ohranjeni kostumi 7. raznih znamenitih premier ali od prvovrstnih igralcev. V vitrinah kažejo mojstrsko izdelane lutke gledališke maske vseh vrst in časov od comedie dell'arte do ferravilskih tipov. Druga posebnost je kitajsko lutkovno gledališče iz 17. stoletja. Lutke so oblečene v razkošne kostume iz kitajske svile. Knjižnica je pomemben zavod za preučevanje italijanskega gledališče. prav kakor gledaliških vprašanj nasploh. Paul Gauigrn Minulo je 40 let, kar je umrl v Atuani na otoku Martinique francoski slikar Paul Gaugin. ki je imel neki vpliv na razvoj skrajnostih smeri evrop. slikarstva zadnjega četrt stoletja, ker je zanesel v slikarstvo posebne vrste primitivizem. Gauginovo življenje je bilo pestro in razgibano. Opisal nam ga je v svojem avtobiografskem spisu »Noa. noa«. ki je izšel nedavno v lepi in ceneni italijanski izdaji; o njem pričujejo tudi številna pisma. Rodil se je 1. 184«. L. 1883 je opustil bančni poklic, ki ga ni veselil in se je z vso strastjo polotil slikanja, s katerim se je ba-vil že prej na robu svojih poklicnih opravkov in družinskih skrbi. Izprva je slikal pod vplivom Camilla Pissaroja, nato pa se je seznanil z van Goghom in postal njegov intimni prijatelj, sodelavec in slikarski somišljenik. Skupaj sta slikala v Arlesu, kjer je Gaugin tudi doživel van Goghov duševni zlom, o katerem najde bralec tako veren in lep opis v znamenitem romanu Irvinga Stonea Sla po življenju«. Van Goghova smer pa ni mogla Gaugina docela zadovoljiti, kakor se je kmalu naveličal tudi Evrope in njene civilizacije ter zahrepenel po lepoti in neposrednosti primitivnega, po vsem prirodnega življenja, kakor ga je imel človek pred svojo urbanično omiko. Morda ga je roman Pierra Lotija najbolj opozoril na blaženi tihomorski otok Tahiti. L. 1891 se je bil res preselil na ta otok in začel živeti kar se da po običajih *amo3-njega ljudstva, o čemer nam v svoji zgoraj navedeni avtobiografski izpovedi pri-prmjCSuje marsikaj zanimivega. Toda prav od tam izvemo, da je ta »vrnitev k naravi«, to pozno slikarsko rusojevstvo imelo tudi mnogo senčnih strani, kajti razvajeni umetnik iz pariškega kroga s kulturo fin de siecla pač ni mogel docela prilagoditi svoje duše in vsega načina življenja ravni primitivcev, kakor koli so ga ie-ti mikali s svojo slikovitostjo in sproščenostjo. Bivanje nA Tahitiju je močno oplodilo Gauginovo umetnost. Prav slike iz tega razdobja so mu najbolj pripomogle do med-rsazvrJnega slovesa. Gauginovo slikarstvo je vplivalo šs precej časa po smrti, zlasti na pr. na slikarstvo nemškega ekspresionizma. Umrl je 1. 1903 daleč od domovine, na francoskem kolonijalnem otoku, kjer je doživljal vse šikane francoske uprave, ki ni marala priznati v njem umetnika, marveč ga je preganjala kot čudaškega in trdovratnega upornika. Današnja kritika gleda precej hladno na 'Gauginove slikarske stvaritve. 2e Cčzanne je svoje dni zapisal nekoliko preostro; Gaulin ni slikar, marveč izdelovalec kitajskih podob«. V tem je toliko resnice, da vidimo danes v C-auginovi umetnosti prevladovanje dekorativnega in izumetničenega, prisiljeno eksotiko, nekaj, kar sicer zanima in vzpodbuja, vendar ne zadošča. Gauginovo življenje in delo sodi v sklop celotne kulture fin de siecla in kaže primer skrajnega individualizma, ki se rajši vrača v primitivnost, kakor da izvršuje v svojem zatohlem družbenem okolju nehvaležno delo povzdige in preosnove. Všclav Talich Češka kulturna javnost se je nedavno spominjala šestdesetletnice vodilnega dirigenta in reprezentativnega glasbenega organizatorja Vaclava Talicha. Ta odlični muzik, ki je na začetkih svoje umetniške poti deloval nekaj časa tudi v Ljubljani, je šef opere praškega Narodnega divadla, dirigent Češke filharmonije in profesor dirigiranja na mojstrski šoli praškega kon-servatorija. Zlasti pred sedanjo vojno, pa j tudi v zadnjih letih, je bil Talich povabljen povsod, kjer je bilo treba reprezen-tirati višino češke glasbe; o tem priča tudi njegov nedavni uspešni nastop v Berlinu. Vaclav Talich_ se je rodil 1. 1883 v Kro-merižu in vstopil 1. 1897 na Draški konser-vatorij. kjer mu je bil učitelj znameniti O. Ševčik. Po dovršitvi konservatorija je sprejel mesto koncertnega mojstra berlinske filharmonije (1903). Zdelo se je, da se bo ves posvetil violini. V Berlinu pa je spoznal dirigentsko umetnost Arturja _Ni-Itischa. kar je pospešilo njegovo odločitev postati dirigent. Od svojega 23. leta ^se ie ves osredotočil na študii dirigentske umetnosti. Na i prej je vodil pevski zbor »Smetana« v Pragi, od 1. 1907—08 je bil jiirigent Orkestralnega združenja v Pragi, i9 o li i k ci * Not direktor »Piccola«. »Piccolo« poroča, da je dne 28 julija prevzel vodstvo lista eden najstarejših novinarjev v Triestu Silvio Benco, ki že nad 30 let sodeluje pii listih ter je v pravem pomenu besede novinarski mojster. * Emo N°ci premeščen v Zaro. Vojaški kaplan gorizijskega letališča p. Noci je premeščen iz Gorizijc v Zaro. * Smrt med delom na polju. 701etnl Ger-vasio Meneghini iz Nimisa pri Udinu je te dni odšel zjutraj r.a polje. Kosilo je vzel s seboj, zvečer pa ga ni bilo domov. Svojci so mislili, da se je nemara zadržal čez noč pri znancih, toda ko so naslednji dan šli pogledat na njivo, so našli moža mrtvega na polju. Zdravnik je ugotovil, da je starca zaxlela srčna kap. * Mati in hčerka sta utonili. 361etna Emesta Furini iz Marere je hotela te dni v prekopu Cembarina pri Ferrari okopati svojo 71etno hčerko Novelo. Pri kopanju je deklica zaradi spolzke stopnice padla v vodo mati je planila za njo, da bi jo rešila, kar pa se ji ni posrečilo. Utopila se je s svojo hčerko ter so obe čez nekaj časa mrtvi potegnili iz vode. * Krava ga je sunila v oko. 651etni posestnik Miha Nedok iz Dan pri Divecciji je te dni stopil v hlev, kjer je imel opravek. Med delom ga je krava po nesreči z rogom sunila v oko. ki je tako poškodovano, da zdravniki nimajo dosti upanja, da bi oko rešili. * 100 litrov vermuta so ukradli. Marija Saksetič, trgovka v Fiume, je prijavila policiji, da so ji neznani tatovi odnesli 100 litrov vermuta. Storilci so ponoči vdrli v tr_ govino skozi okno ter odnesli vermut s sodom vred. Poleg tega so ukradii tudi več pletenk drugih pijač. Policija je uzmoviče kmalu izsledila.. * Smrtna žrtev elektrike. S svojimi vrstniki se je na domačem dvorišču v Solca-nu pri Gorizii igral 5-letnj Janezek Cibej. V neposredni bližini otrok so delavci popravljali vod visoke napetosti. Nepričakovano se je električna žica pretrgala in zadela malega Janezka. Fantek je bil na mestu mrtev. »DOLOREX« tablete proti migreni. — V lekarnah Lir 2.50. u— Nov grob. V Novem mestu je nenadno preminul državni poduradnik v pokoju g. Franc Kos. K večnemu počitku so ga spremili v četrtek ob pol 18. iz mrtvašnice Usmiljenih bratov v Kandiji na Šmi-helsko pokopališče. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Diplomirani filozofi. Na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani so v junijskem terminu 1943 dokončali diplomski izpit in prejeli fakultetno diplomo naslednji kandidati in kandidatinje: Bajt Nevcn-(germanska skupina). Držaj Saša (romanska skupina), Felicijan Jožef (izjemna skupina): a) obča zgodovina, b) francoski jezik s književnostjo in starofrancoskim jezikom, c) latinski jezik in južnoslovan-ska književnost), Janežič Marija (skupina za slovenski jezik in književnost), Kresevic Danica (biološka skupina), Oblak Jožefa s. Blanda (biološka skupina), Skrbinšek Marijan (matematična skupina). Zemljak Vi-to-mir (pedagoška skupina). Zupanič Vida (skupina za občo zgodovino). u— Vroč sončen dan je bil včeraj. 2e kmalu zjutraj, ko se je dvignila megla, je posijalo sonce in potem ves dan toplo pri-grevalo. Na bregovih bližnjih voda je bilo spet pilno kopalcev, da o Iliriji sploh ne govorimo. Meščani se hočejo natužiti sonca, ki jim je bilo letos poleti bolj skopo odmerjeno. Kljub temu pa jih je mn^go med njimi, ki imajo kožo že tako ožgano, da so bolj podobni zamorcem kakor belcem. Ker je bilo zadnji čas precej toplo, se je voda toliko segrela, da je kopanje prav prijetno. Zračni tlak polagoma narašča. Od srede zjutraj se je spet dvignil za 1 mm in je barometer včeraj dopoldne zabeležil 764.5 mm. Najvišja temperatura v sredo čez dan je znašala 27.2'J, v četrtek zjutraj pa je termometer zabeležil najnižjo temperaturo 15° C. u— Izšla je nova številka »Slovenskega čebelarja«. Pred dnevi je izšla dvojna številka »Slovenskega čebelarja«, glasila Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani. čebelarji, pa tudi vsi, k se za ,u naše čebelarstvo, bodo našli v njej mnogo pestrega gTadiva. A. B. je prispeval članka »Ali naj letos razmnožujemo« in >To in ono o prevažanju v pašo«. O ogrebanju in prestrezanju rojev je napisal daljši prispevek, ki se bo nadaljeval, Vladislav Roječ. R. L. piše o pravočasni pripravi na zaoimljenje čebel, o šolskih čeoeuijjfclh in o prep hu v panjih in okolici. Daljši članek o čebelji paši in o regratu posebej je napisal Leopold Debevec. Isti avte«- je prispeval tudi članek o škodljivcu slaninarju. Stev. 7—9 »Slovenskega čebelarja« vsebuje nadalje: Drobne zanimivosti naše Čebelarske preteklosti, Kotiček za radovedneže, Društvene vesti, Drobir in statistične podatke opazovalnih postaj za april in maj. Vs3ikdo, ki ga naše čebei&irstvo količkaj zanima, bo s pridom prebral najnovejšo številko »Slovenskega čebelarja-«. u— Kdo je prvi odskOfirj s padalom? Odgovor najdete v »Domovini« tega tedna, ki prinaša spet različne zanimive članke, črtice in veliko križanko. Gospodinjam je v pouk daljši članek o paradižnikih in njih različni. uporabi. Je pa še mnogo drugega drobiža. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, po katerem radi segajo meščani prav tako kakor deželani. Posamezna številka stane 6G stotink. u— Za dijake »n dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol otvorimo dne 5. avgusta specialni počitniški pouk iz vseh predmetov in jezikov. Namen našega počitniškega dela: temeljita priprava za dijake-inje, kj im"^ ponavljalne izpite in posebej za dijake-inje. ki želijo dobro ponoviti učno tvarino in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki po šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9-—12. jn od 16. do 18. ure. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Kongresni trg 2, II. nadstr. u— Pravkar je izšla v slov. prevodu Jana Baukarta Kiplingova Prva knjiga o džungli, ki jo bo slovenska javnost, staro in mlado, toplo pozdravila. Knjiga ima več prav posrečenih slik in nosi zunanjo opremo inž. arh. O. Gasparija. Knjigo je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in se dobi v njeni trgovini v Selen-burgovj ulici 3. u— Mestni tehnični oddelek in odsek za hišno zaščito v kresiji na Nabrežju 20. septembra, odnosno Lingarjeva ul. št. 1, zaradi snaženja prostorov v ponedeljek 2., v torek 3., v sredo 4. in v četrtek 5. avgusta t. 1. ne bosta poslovala za stranke. u— Popravni izpit boste najbolje opravili, če se vpišete takoj prve dni avgusta v učne tečaje v Lichtenturnovem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki nmajo popravnega izpita, a žele kališen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod — Ambrožev trg. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja in stenografije. Dva najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi tečaji se prično dne 7. in 9. avgusta. Počitniški pouk je posebej priporočljiv tudi za dijake-inje. Učnina je zmerna. — Informacije daje in sprejema prijave vsak dan dopoldne in popoldne: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) se prično dne 7. in 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šela: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmerna. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi za dijake-inje. — Zahtevajte prospekt; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domcbranska 15. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli v sredo spet nekaj ponesrečencev z dežele. S kolesa je padel in se potolkel po glavi 40-letni sin posestnice Martin Tur-šič z Vrhnike. Desnico si je zlomil pri padcu z voza 41-letni posestnik Franc Pe-terca iz Dobrunj. S hleva je padci in si zlomil levo nogo 61-letni delavec Anton Sušteršič iz Tomišlja. 32-letnemu delavcu Velimiru Mfinkoviču z Vrhnike je med delom padel kamen na levo nogo in mu i o poškodoval. Zaklonišče za stene Pavla Busch, žena znanega cukuškega ravnatelja Buscha. ki je lastnica treh ve- i likih cirkusov v Nemčiji, je pred dnevi | obiskala Budimpešto, kjer je pripovedovala, : da v Hamburgu gradijo ogromno podzemsko zaklonišče za njene artiste in slone. Zaklonišče za slone je tako prostorno, da lahko sprejme 9 sionov, 6 kamel, 30 konj . ter mnogo drugih eksotičnih živali. Tudi i zveri imajo posebno zaklonišče, v katerem je še dovolj prostora za krotilce, artiste in i tehnično osebje. Zaklonišče Buschovega 1 cirkusa je prvo zaklonišče svoje vrste na ; svetu in bo dogotovljeno do letošnje jeseni. : mm? Im f lTn apparecchio nemico centrato dalle batterle contraeree caduto nel centro della eittA di Messina — Sovražno letalo, ki je padlo sredi Messine na tla. zadeto od protiletalskih baterij kmalu na to pa je sprejel mesto opernega kapelnika v Ljubljani. Svojo strokovno izobrazbo je izpopolnil v Lipskem pri Maksu Regerju in Arturu Nikischu (1.910) in v Milanu pri Arturu Vig.no (1911). Od 1. 1912—15 je bil šef opere v Plznu in že tedaj sa šteli med njegove dirigentske mojstrovine »Prodano nevesto« in »Ru-salko«, dve češki operi, v katerih je Vaclav Talich še vedno neprekosljiv. S koncerti Smetanove simfonične glasbe je dosegel prve velike koncertne uspehe na Češkem. S Češko filharmonijo je bil Talich v tesnem stiku že od 1. 1918 in je sodeloval z njo do 1. 1935.. ko je bil odšel za dirigenta v Stockholm. Prav v filharmoniji je bilo največje težišče Talichovega dela in pomena. Njegovi koncerti so se vedno odlikovali s širokim in vestno izdelanim programom simfonične glasbe od baroka do sodobnih skladateljev. Njegovo podajanje Smetane, Dvorška, Suka, Novaka je bilo dolgo časa vzor. izmed nemških skladateljev je zlasti cenil Brahmsa in Beethovna. Praški festivali (1924. 1925) so opozorili nanj tudi tujino in je bil povabljen na razna gostovanja. Češka filharmonija je pod Talichovim vodstvom dosegla velike uspehe v raznih evropskih kulturnih središčih. Velikih zaslug si je pridobil Talich za opero Nar, divadla. ko je 1. 1935 po Ostočilovi smrti prevzel njeno vodstvo. Poleg Smetane in Dvoraka goji zlasti Janačkovo opero. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! ZAPISKI 350-!etnica Jakoba Jordaensa. V vseh večjih galerijah sveta imajo dela Jakoba Jorclaensa, ki sodi z Rubensom in van Dyckcm med poglavitne predstavnike ant-vverpske slikarske šole 17. stoletja. Rodil se je 1. 1593, umrl pa kot 35-letni starec v oktobru 1678. Kot sin premožne antvverp-ske rodbine je imel za tiste čase nadpovprečno izobrazbo in je dobro korespondiral tudi v francoščini. Slikarstva se je začel učiti 1. 1607 pri antvverpskem mojstru Adamu van Nootseju. Oženil se je z njegovo hčerjo, poveča! svoje premoženje in živel poslej v blagostanju. Prvo delo, ki je prineslo Jordaensu veliko popularnost, je bila oltarna slika, prikazujoča mučenje sv. Apolonija za avguštinski samostan v Ant-vverpnu. V trozvezdju Rubens—van Dyck —Jordaens se odlikuje slednji po svojem sočnem in neposrednem naturalizmu in po tipični barvitosti svoje težke palete. Iz njegovih slik. ki kažejo tedanje ljudsko življenje, diha neugnana veselost deželanov in velika ljubezen do dobre jedače in pijače. Zanj je značilna tudi bleščeča polt ženskih aktov, ki jih je slikal v okviru mitoloških motivov in jim dajal rubensov-sko polnost telesnih oblik, vendar brez Rubonsove idealizacije modelov. JorrH" je imel mnogo učencev in posnemovalcev, tako da so mu spričo pomanjkljivih signa-tur prisojali tudi tuja dela; šele v novejšem času je strokovna kritika izločila iz njegovega oe vra vse. kar je nastalo v njegovi delavnici kot delo učencev in pa kopije njegovih del, ki so dolgo veljale za pristne. Sestoje štajersko Razdelitev zastav krajevnim skupinam. Od konca tega meseca do 26. septembra bodo na Spodnjem štajerskem dnevi krajevnih skupin, ko bodo podeljene posameznim krajevnim skupinam zastave. Kmečka mladina bo imela 9. in 10. oktobra svejo prireditev v Celju, 16. in 17. oktobra pa bedo dnevi brambovcev v Trbovljah. Štajerska mladina na Bavarskem. Na povabilo Bavarcev je mladina iz Slovenske Bistrice edpotevala pretekli teden v Or-densburg Sor.thofen. Ko so Spodnještajercl prišli tja, so bile pravkar zaključne tekme Hitlerjeve mladine. Zvečer je bil nles v korist nemškega Rdečega križa, pri katerem so nastopili člani plesno skupine iz Slovenske Bistrice, ki oo peli pesmi, deklamiraii in pripovedovali pravljice. Na prireditvi so nastopni tudi gostje iz Mccklenburga in Vzhodne Prusijc, zaključila pa jo je tirolska plesra skupina. Naslednji dan je bila izročitev zmagovalnega meča najboljšim tekmovalcem. študenti iz Reicha na Spodnjem štajerskem. V svrho vedno tesnejšega slika med Spodnjo štajersko in ostalimi nemškimi pokrajinami bodo tudi letos prišli na obisk dijaki in dijakinje iz Reicha. Dve sto študentov in študentk bo porazdeljenih po posameznih okr"žnih vodstvih, kjer bodo prirejali v-":ške popoldneve, udejstovali pa se bodo tudi v otroških vrtcih ln pri pomoči družinam. Nadalje bodo zaposleni v raznih spodnještajerskih podjetjih. V Rogaški Slatini b«ido dijake in dijakinje najprej v posebnem tabedišču uvedli obvezno delo. Vojaška godba prireja koncerte. Z vzhodnega bojišča je prišla na Spodnje Štajersko godba r.eke divizije planinskih lovcev, kjer prireja koncerte v korist Rdečega križa. Pri koncertu v Celju je nastopilo 73 godbenikov. Godba je nadalje priredila koncert v Mariboru, obiskala, pa bo tudi druga mesta na štajerskem, od koder pojde gostovat na Koroško. Ne8reče. Na vožnji z atobusom je na nekem cvrtku vrglo z voza 86 letnega Jaro-mira Perkiča iz Maribora, pri čemer si je starček pretresel možgane, čez drevssnfi štor je padel 72 letn-. delavec Anton Mar* mar iz Razvanja pri Mariboru in si zlomil rebro. Ponesrečenca so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišneo. V pretepu jo je skupil. Dninar Janez Mojk in poscst-!'k Janez Ringhofer sta se pred časom dejansko spopadla. Pri tem je Mojk s palico, ki je bila na koncu zaostrena, sunil svojega nasprotnika v levo oko, ki so mu ga morali potem odstraniti. Nesreča je Ringhoferja tembolj prizadela, ker je bil na drugo oko slep. Mojk se je moral zaracV telesne poškodbe zagovarjat; pred graškim sodiščem, k er je bil obsojen na 3 lota ječe in ra plačilo 1000 mark za bolečine. Mojk in PJnghcfer sta znana pret3-pača. Prvi je b'l devetkrat obsojen zaradi tepeža, Ringhcfer pa dvakrat. Iz Eirvatske Nemško vojaško poslanstvo pri poglavniku. v navzočnosti pooblaščenega nemškega generala na Hrvatskem Glaise von Hor-srtens.ua je sprejel Poglavnik odpos'anstvo neke nemške divizije, ki se je borila pri Stal ir gradu. Sprejemu so prisostvovali tudi visoki častniki nemške in hrvatske vojske in bivat: koga prostovoljskega poka, ki se je prav tako udeležil bojev pri Stadin-gradu.. Hrvatski p°slanik pri rimskem guvernerju. Hi-vatski poslanik pri kvirinalu Nik- šič je obiskal guvernerja Rima kneza Bor-ghese in mu izrazil sožalje hrvatskega naroda za opustošenja in žrtve tc:oi i stičnega ameriškega napada na italijansko prestolnico. Odlikovani borci prOli odmetnikom. Dr- t žavni t j n i k dr. Vrančič je obiskal južne ! pokrajine in imel v Trebinju, Bileči, Gac-kem in drugih krajih skupščine. Kot pooblaščenec Poglavnika je dr. Vrančič prostovoljcem v Haslagič Kuli izročil zastavo, 90 posebno zaslužnih borcev pa je odlikoval. Diplome za svojce padlih legionarjev. Predzadnjo nedeljo so v Bihaču razdelili častne dipl« me rodbinam borcev, ki so položili svoje življenje na stalingrajskem bojišču ali drugje na prostranih ruskih poljanah. Ganljivi svečanosti so prisostvovadi razen rodom padlih borcev tudi predstavniki civi nih in voj:ških cblsistev. Najprej je nemška vojaška godba zaigrala posmitno koračnico, potem pa je poveljnik nemške vojske v Bihaču v kratkem govoru rrelo-žil nevarnost, ki je pretila Evropi z vzhoda. Po govoru je godba zaigrala hrvatsko in nemško himno, nakar so razdelili diplome. Upravitelj u*tc6kega arhiva. Za upravitelja arhiva ustaškega pokreta v Zagrebu je bil imenovan dr. Ivo Guberina, nadzornik v prosvetnem ministrstvu. Dober uspeh mature v Hrvatski Mitro-vici. »Hrvatski narod« poroča, da so bili na gimnaziji v Hrvatski Mitrovici zaključeni zrelostni izpiti. Polagalo je m8ituro 22 učencev, izmed katerih so vsi izdelali. List pripominja, da odkar obstoja gimnazija, ni bilo tako dobrega uspeha kakor letos. Predvajanje hrvatskih filmov v Rimu. V papeževem ^kulturnem zavodu v Rimu so pretekli petek predvajali pred z3stopniki 30 narodnosti hrvatske filme 3 Barok na Hrvatskem«, Straža na Drini« in »Slavje svobode«. Smrt letalskega poročnika Pindullča. Svoje mlado življenje je končal v izpolnjevanju dolžnosti letalski poročnik bombar-derske skupine Nikola Pindulič. Pokojni je bil doma iz Omišlja in je končal gimna^ zijo v Senju. Potem se je vpisal na zagrebško vseučilišče, kjer se je začel zanimati tudi za letalstvo. Tik pred izbruhom vojne je postal diplomiram civilni pilot. Ob ustanovitvi Nezavisne države Hrvatske se je takoj prijavil k letalstvu in odšel s prvimi prostovoljci na vzhodno bojišče. Za pokojnim Pinduličem žalujejo starši, dve sestri in zaročenka,. Varaždinsko delavsko naselje je dograjeno. Hrvatski listi poročajo, da so pravkar končana dela v novi delavski naselbini. Te dni se bodo sestali predstavniki delavcev in oblastev zaradi dodelitve stanovanj. Zgrajenih je 66 delavskih stanovenj. in sicer jih je tovarna Tivar zgradila 44. država pa 22. Delavsko naiselje ima ime po Stje-panu Radiču. Zagrebško gledališče je gostovalo v Karlov*'u. V Domu ustaške mladine je preteklo nedeljo gostovalo zagrebško gledališče z Mesaričevo komedijo »Gosposki otrok«. Otvoritev nove knjižnice. V nedeljo Je bila otvorjena čitalnica in knjižnica za pripadnike ustaškega pokreta v Zagrebu. Ob otvoritvi je govoril književnik prof. Zlatko Milkovič o književnosti kot izrazu hrvatske nacionalnosti. Nemška razstava ebenovine v Zagrebu. Poročali smo že; da je bila pred časom v Zagrebu odprta razstava ebenovine. Iz časopisnih poročil povzemamo, da je v prvih dveh tedjndh obiskalo razstavo 25.000 oseb. čeprav razstavljeni predmeti niso naprodaj, se vsak dan ob;skovalci zanimajo za izdelke in jih žele kupiti. GLEDALIŠČE OPERA Petek, 30. julija, ob 17.30: Mad»me. Butter-fly. Red A. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Sobota, 31. julija, ob 17.30: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir ravzdol. Nedelja. 1. avgusta, ob 17.30: Thai«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Cene od 35 lir navzdol. Ponedeljek, 2. avgusta, ob 17.30: Mrtve o«i. Red A. Zadnji nastop ZJate Gjungj?nčeve v »Madame Butterflj« bo drevi za red A. Zasedba partij je sledeča: Butterfly _ Gjungjenčeva, Suzuki - Golobova, Kate - šturmova, Pin-kerton - Lipušček, Sharpless - Popov, Goro - Rus, Yamadori _ Dolničar, bonec - Lupša. komisar - Gregorin, uradnik - škabnr, mati _ škrjančeva. Dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec, zborovodja; R. Simo-niti, scenograf: A. Foriga. Zadnja uprizoritev Smetanove komične opere »Prodana nevesta« v letošnji sezoni bo v soboto izven abonmaja. Zasedba bo običajna: Marinka - Vidali jeva, Janko-čuden, Vašek - Banovec, Kecal - Lupša. Dirigent: D. 2ebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoneti; koreograf: inž. P. Golovin; scenograf: V. Slcružny. Zlata Gjungjenčeva k »t »Thais«. Opozarjamo na edini nastop Gjungjenčeve v Mas-senetovi »Thais«, ki bo v nedeljo. Naša priljubljena gostja je pred nekaj meseci te nastopila v tej partiji, v kateri je za Ljubljano še nova. Ker je gostovala v vseh dosedanjih nastopih v partijah, ld jih je pri nas že pelia pred nekaj leti kot članica, je v njih že bolj ali manj znana. Thais predstavlja v tem pogledu izjemo in zato vlada za ta nastop posebno veliko zanimanje. Občinstvo, naj si pravočasno zagotovi vrtop-niče. Abonente reda A opozarjam®, da bodo imeli v ponedeljek 2. avgusta predstavo D'Albertove opere »Mrtve oči«, ld je bila zaradi nenadno izpremenjene policijske ure v torek 27. L m. odpovedana^ Radio Ljubljana PETER, 30. JULIJA 1943-XXL 7.30: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil ▼ »Jo-vnščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijan. Sčini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Simfonična glasba. 15.00: Poročila v italijanščini, 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert sopranistke Valerije Heybalove. 17.40: Koncert kitarista Stanka Preka. 19.00: »Govorimo italijan. sko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v italijanščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Radio za družino. 21.15: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.40: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.35: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini. Ferenc Kormendi: ZMOTA 26 mm Roman 9 Ko ne bi bila morala iz meščanske šole naravnost v tovarno, delat škatle, za petdeset vinarjev na uro! Lahko bi biio vse drugače. Lahko bi sedela kje v pisarni, poleg dr. Fiilopa. Delati poleg dr. Fiilopa! Da, tam bi človek lahko ostal do smrti. .'drznila se je, dobesedno se je pre-t lašila ko je obstala pred njo gospa Kovacseva. »No, kiij je, Irma? Niste slišali, da sem klicala, da je treba oddati izgotov-Ijeno robo?! Ali morda mislite, da bom letah za vami in jemala od vas robo?! V/ela je zadnjo izgotovljeno Irmino ška^ giedala jo je »K jr cole?!« Ozrla se je na Irmo, pomoliia ji je ~*:atlu pod nos in začela vpiti: »Kaj je tole? Pretete vaše roke! To je delo? To mi bodo vrgli pod noge! Za pet božjih ran ... ali ste zblazneli?« »Nikar ne delajte nesreče iz tega, gospa Kovacseva. Pokvarila sem nekaj škatei — no! Kaj takega se je že primerilo. Vam se zato ne bo nič zgodilo. Le poskusite me odsloviti! Ali pa mi odtrgajte kaj od plače! Ne bom se zaradi tega obesila.« Naravnost, ostro je zrla ženski v oči. Gospa Kovacseva je po teh besedah onemela, ,potem je nekaj zamrmrala, tiho je zagrozila: ^-Le bodite še nesramni! Ne bom delala komedij z vami. Boste že še videli!« Irma Borbelyjeva je ostala mirna. Vstala je, položila škatle v voziček in ga potiskala proti drugi sobi. Le obre-guj es ob moje delo, je mislila. Odpustili me bodo? Naj! Tudi v Waltrovi tovarni delajo dekleta. Pa trgaš mi od plače? Bom vsaj hodila nekaj tednov več k doktorju, dokler ne izplačam oče- tovega dolga. 8. Poročno darilo, ki ga je poslala iz podeželskega mesta vdova po stricu Aleksandru, je bila ena izmed tako imenovanih »kompletnih« potrebščin za pisalno mizo: črnilnik s peresom, pivnik, težilo, okvir za fotografijo. Te stvari so bile iz neke bele kovine, podobne srebru, in so bile očitno iz ene tistih nemških tovarn, ki preplavljajo svet s predmeti. Teta se je v ganljivem pismu opravičevala zaradi zapoznelega daru: neprestano je bolehala in tako je bila neprestano zaposlena sam s Ana in Janko sta ginjena čitala tetino pismo in si ogledovala darilo, ki pa ju je spravilo v zadrego. Kaj naj počneta s tem ? Kako mila je ta teta? A komaj da bo še kdaj prišla v Budimpešto, da bi ju obiskala rn z gorčino v srcu spoznala, da njeno poročno darilo ne stoji na pisalni mizi. Lahko ga torej mirne duše shranita. »Najti moriva kako jrikladno škatlo,« je priporočal Janko, »da se ta ubogi spomin ček ne uniči popolnoma.« Zasmejal se je in ko je vzel v roko držalo, je opazil, da ima na gornjem koncu steklen mehurček. Kaj je to? O, glej, majhna leča, in ko pogled ^š iz bližine, vidiš ... poglej, poglej! Barvna slika, predstavljajoča Most vzdihljajev. Janko je trenutek gledal sliko. »Poglej, deklica,« je dejal, in podal pero Ani. Ana je vzela držalo in si ga podržala pred oči. »Vidiš? Se spominjaš?« »Da. II ponte dei sospiri.« Gledala je sliko, slišala je Jankov glas »Se spominjaš« in slišala svoj odgovor. In v tem trenutku jo je obšel spomin, kakor v sanjah, nejasen in moten in vendar čudno oster in jasen. Kakor da se je vse to zgodilo šele zdaj, v tem trenutku. Trije stojijo tam na mostu: ona, Janko in vodnik v uriformi. »Pazite na te stopnice, gospa!« sliši v duhu svarilni vodnikov glas. »Zdaj pazite,« nadaljuje vodnik in obstoji pred ozkim, visokim oknom: »Izvolite pogledati sem. To je važno. Od tod ima most svoje ime.« S teatralno kretnjo kaže na okno in govori tiše: »Krivca, ki ga je obsodil svet desetih, so vodili v zapor preko tega mosta. — Nesrečni jetnik je tu skozi okno zadnjič pogledal nebo, lagu- no, veličastno ploveče gondole, na drage Benetke, kjer je doslej živel srečen in svoboden___a kaj ga čaka zdaj ? Temna kletka do smrti! In tu, ob tem oknu, ob zadnjem pogledu v svobodo, je ubogi jetnik poslednjič globoko vzdihnil. In zato imenujejo ta most »Most vzdihljajev.« Ob teh besedah je bilo obšlo Ano hladno čustvo strahu, nehote je prijela Janka za roko — in v tem trenutku sliši, da je Janko, ki se je ob dotiku njene rok obrnil k njej, naglo kratko zavzdihnil. A že v naslednjem trenutku se spet smehlja m jo prijemlje za roko. »Tudi če ne bi vedela niti besede italijanski, bi morala dobro razumeti tega starega..., kakšna mimika, kaka modulacija glasu!« Izpustil je Anino roko, se obrnil k vodniku in ga vprašal, ali niso imeli v rodbini kakega igralca. Ana je vztre-petala, kakor da jo je strah. Stisnila je Janku roko, nekam jecljaje mu je zaše-petala, naj ne hodijo dalje, da noče videti teh zaporov. Janko se je takoj ustavil, vprašujoče jo je gledal in pokimal vodniku. »Kaj se je zgodilo, deklica?« jo je vprašal, ko sta hitela za vodnikom. »Nič,« je težko odgovorila. »Zakaj vprašaš, kaj se je ugodilo?« Ani je roka z držfOom naglo omahnila: »Za Boga. kje sva?« »Kaj se je zgodilo, deklica?« je vprašal Jasiko in začudeno pogledal Ano. »Nič ... zakaj vpr-šaš, kaj se je zgodilo?« »Tako čudno se ti je naenkrat izpre-menil obraz. »Ali se ti je kaj zgodilo?« »Kje pa, nič.« Njen glas je pričal o napetosti, ki ji ni dala, da bi govorila mirno. »Samo... mislila sem na teto Klaro in za tožilo se mi je po nji.« »Da, seveda,« Janko je razumel Anino vznemirjenost in tudi sam se je hotel izkazati za dobrega sorodnika. »Pisal ji bom, ali pa ji boš sama pisala?« »Da,,« je odvrnila Ana, a ni vedela, na kaj odgovarja. Jetnik je na mostu zavzdihnil, ji je šinilo v glavo. Jetnik, ki ga vodijo v ječo. In naenkrat je zajokala. Janko jo je prestrašeno pogledal, stopil k njej, jo prijel za roko. .•Anica, srčece, za božjo voljo... kaj je s teboj?« »Nič, je hlipala Ana, »zares . .. nič« »Toda, draga deklica, saj sem že prej opazil, da... se je nekaj zgodilo! Vsa si se spremenila, vsa drugačna si! Dekletce moje!« privil jo je k sebi, nalahno jo je poglaail po laseh, »Anica, povej mi, kaj te muči!« Strahotno je stresal Ano jok na Jankovih prsih. Spočetka je brez moči ležala v Jankovem naročju, potem se je zbrala, ga objela okrog vratu ter ga z nadčloveško močjo pritisnila nase. Z globoko osuplostjo, nerazumevaje je g jed?1 Tanko na ta napad. Nenadoma se je zginil, z obzirno, trdno kretnjo je odmaknil Anine roke, sedel in si posadil ženo na kolena. »Anica, ti zlato moje... nekaj se dogaja s teboj.« »Nič___le naenkrat...« — S težkim trudom je oblikovala jeclja joče besede. »Res ne vem___naenkrat sem postala tako strašno nervozna ...« »Reci mi, deklica .. ali ni to zaradi tega, ker si na sebi nekaj opazila? Da nisi m rda zanosila?« Ana je nenadoma prenehala jokati. »I.lislim, da ne. Ne, gotovo nisem.« Počasi je vstajala, kakor da sc drami iz omedlevice. »Ako bi "~ilo to, bi ti takoj povedala, toua. re, ni to.« Popravila si je skuštrane lase, pogledala se je v ogledalu. »Deklica,« je potem izpregovoril Janko, »navadno človek ni brez vzroka nervozen. Vsaj z menoj je tako. Zdaj pa bi res rad vedel, zakaj si nervozna? Te nekaj muči? Ali te je kaj ujezilo? Vidim, da se nekaj dogaja s teboj in res bi bilo grdo, ako bi hotela iz obzirnosti ali Bog ve zaradi česa tajiti to pred menoj. Ali bi ne bilo bolje, da bi bila iskrena ?« ŠPORT mmmm^mmmmm^^^^m^mmm Srečni zakoni in svetovni rekordi O vprašanju, aii naj se najboljši športniki ženejo alf ne — če hočejo še ostati kandidati za slavo in rekorde — razpravljamo to pot menda prvič na terr. mestu. In malo ter zelo kritično so o tem poglavju pisali tudš drugod po svetu, saj je bilo le prav malo takh. ki so imeli ob istem ''•asu vsaj približno enako daleč do zakonskega pristana in najboljšega športnega jzida no svetu. Glavni del ortfh. ki so trdili da oboje bolj ali mani nd dosegljivo istočasno niti v izdatnih presledkih, se jo opiral na znano okoliščino, da je zakon izrazita ustanova za udobnost in lenobo, ki ne moreta ostati brez vpliva m a športno udej-stvovanje prizadetih, bodisi moškega ali ženske. Prav gotovo se prej ali slej pokažejo posledice, ki gredo športnim uspehom v škodo. V resnici pa se tem trdTtvam le laMko ugovarja, kajti precej praktičnih primerov kaže baš nasprotno in sicer, da sta zakonca — s pego jem seveda, da je oba šport zanimal in ju športni uspeh veselil — prav v zakonski skupnosti pokazala še večjo vztrajnost v pripravljanju boljših izidov na športnem polju in res tudi izpolnila talca pričakovanja. Tudi gornje velja za oba spola v enaki meri, bodiss za ženske ali za moške. Pred kratkim je prispela iz Nizozemske vest — tudi mi smo jo ponatisnili kot izredni dogodek v tem športu nenaklonjenem času — da je tamkajšnja domača atletinja Fannv Blankers po možitvi ;n porodu zdravega potomca še prekosila svoje športne uspehe jz dekliških let in si šele potem zaslužila čast svetovne rekorderke. Drugega junaka te vrste imamo v najnovejšem švedskem svetovnem rekorderju Arne Andersso-nu, ki je nedavno izboljšal svetovni rekord na eno miljo svejega slovitega rojaka Gnati ara Haegga za dve celi sekundi, in ven-dr spada tudi on v kategorijo srečnih zakoncev. V ostalem pa bi bilo treba v ta pregled športnih uspehov oženjenh ljudi na prvo mesto uvrstiti primer nemške atletinje, matere štirih otrok, ki je skoraj gotovo edinstven v sodobni športni zgodovini. Nemški listi objavljajo naslednje podrobne podatke o njem: Enkraten pojav je bil nastop gospe Haury, članice kluba SV Strassburga, matere štirih otrok na ženskih atletskih prvenstvenih tekmah, ki je bila pred 10 leti večkratna prvakinia v domačem badenskem okrožju in je zdaj, obkoljena od svojih štirih naraščajnikov, postala alzaška okrožna prvakinja v skoku v višino z znamko 1.35 m. pri čemer ji je le za las spodletelo, da rti prišla preko še 5 cm višje prečke. Kljub oblnemu blagoslovu otrok si ta mati in športnic 3. ŠS zmerom utrga nekaj časa na dan, da skrbi za prožnost svojega telesa. Ali ni gospa Hau-ry najbolj zgovoren dokaz, da se naterin-stvx> in šport niti rajmanj ne izključujeta med seboj? Toda, vrnimo se k našemu žilavemu Švedu Anderssonu! Ko sn ga vprašali, kako je mogoče, da se je zadnji čas tako izboljšal v formi. ;'e dejal s poudarkom, da mu je ta napredek omogočilo predvsem srečno sožitje z njegovo zakonsko žonico. Takale harmonija v zakonu, redro in "ieno življenje in n^ nazadnej tečna domača hrana vsega tega si človek brez svoje gospodinje in žene ne mere privoščiti, tako je izjavil rovi svetovni rekorder, ki je po poklicu učitelj. V ostalem pa tudi ni brez pomena, da žena z zanimanjem spremlja njegovo delo v spori u in ga vzpodbuja k zmerom novim uspehom. če se veselita dva, je veselje dvojno ali še večje — pri klobas* je to obratno — to so stari pregovori, ki se nanašajo na celotno podjetje zakonske skupnosti, tudi tedaj, če gre za šport in uspehe v njem. Vrhunski sportn; iz:di pa običajno niso odvisni samo od najboljših telesnih sposobnosti. temveč prav tuko tudi od duševne uravnovešenosti in popolnega osredotočenja, kajti kdor hoče dati največ, mora imeti tudi srečen dan in srečno uro, kakor ie nekoč dejal zelo izkušen trener. Takih in podobrtih primerov bi se dalo gotovo navesti še mnogo. Med bolj zanimivimi nemškimi športniki sta .srečna zakonca ;n dobra tudi še -a športnem terenu atlet Rudolf Harbig in boksar Maks Schmelling. Pa tudi pri nas doma bi lahko navedli nekaj marljivih mož in papanov. ki pridno tekajo za tem ali onim športnim man^lom, njihove zakonske polovice (z nadobudnimi sinčki in hčerkami vred) pa jih pridejo občudovat in podžigat — za boljši uspeh. Tako pač ni mogoče reči. da bi bil zakon z vsemi sladkostmi in bridkostmi športnim uspehom v napotq, pač pa jim celo pomajja, če so izpolnjeni vsi ostali pogoji. Če...! Mali Kd«r ttCe^aluabo pl*£a ™ »sate tx»ac L —.30 ca drt to prov caitso -.60 en. latanle naslova an Miro L 2,— Najmanj« lsno* z& u- n^lam j« L 1.— - Za fcenltve lii dopisovania Je plačan ca vanko besedo L 1.—, aa Aru** oglase L —M ra bewdo ras dr*. in prov takso L -fin ea dajanj* naslova al) Mfm L j— Najmanj*! mm rt, otr;a«* i* 1. io.— Hišni posti dobijo službo Hotelskega slugo ; dobrim: spričeval:, sprejme Hotel Štrukelj. 12709-1« Kuharico pridno in poš;c-no, vajeno vseh gospodin :obro plačam. li705-7 Moškj kolo nemške znamke, dobro ohra. njeno, nro'Ia.n Na-lov v vpeh posl. JuTa. 12715-11 Rabljen tricikelj ugodno naprodaj. Mehanik L. Ambrož, Cir l-.Mrtodora 71. 12713-11 Pohištvo Enodružinsko hišico z vr:um. k up: m. Naslov pustiti v cgl. odd. Jutra pod Mišica m3c. 1271-S-20 Iščem posojilo iuiuukarno db hiso v l^nb-lj&ni do ene tretjine njene sedanje v.-editosti. po predhodni strokovni ocenitvi, i vknjižbo na prvem mesvu. Vrnitev posojila osledi na isti način po končani vojn;, ostalo po uogovoru. Ponudbe na ogl. od i. Jutra pod »Najboljša n*-3oži*i kapitala*. 12701-16 Stavbno parcelo v biižini remizv, tostran blo-ca. kupim. Ponudbe na ogl. cud. Jutra poc »Kemiza«. 1Ž717-20 m^mnm i Dvignite dospele ponudbe Moderno pohištvo orehove in jesenove spalnice. jedilnico, dnevne sobe, kuhinje in predsobe imamo zopet na zalogi. — Ogled vsak dan od 14. do 15. are v zalogi pohišt\s mizarskih tvrdk Rok Ber-liča in Fraac Šenka v Šiški Gosposvetska cesta 9*. 12711-12 .juDijana Kuhinjsko pohištvo modt:rne izdelave, po zelo ugodni ceni. dokler raja za-.oga,. nudi Stenovanjska oprema. Gradišče 4, vogal. 19615-12 staino kupuje po najvišjih dnevnih cenah SUHS GOBE Mrčes (uši. 6ten.ee, bjilie td.) za-nesljivo un.čite s Toxin praškom. Drogcrija KANC. Židov ska ui ca 1 12639-6 Novi zaboji : ■tiačniu izdelkov so sialnf i.aprodaj na Viaovdansk: c. 6. 12634-6 Prodam rjuhe, fiško pnr.-rtaP garn : iro za č;ij, k,iv) in m»ka. ter čevlje :t. -f t. ;!7 in neku. letnih obleke z 'o ugndno. Na-!ov v vseh posl. Ju-ra. 12704-6 Zaboje prodam Nslov v vseh Doel. Ju.ra. 1 i712-6 Črna jedilnica dobro ohranjena. 10 kosov, ge proda za 5&09 lir. Rimska 18 1. narlstr.. desno. 12596-13 Zamenjam 2-s^bno prostorno, sončno stanovanje z enakim a!i manjšim evtn;. tudi delno opremljeno. Pomi 'be na og'. odd. ju-ra I>od »Ugodn: pogoji*. 12093-21 Opremljena sebo f mu, .rabo kopalnVe. od«km go^todični eez dan reposleni. Naslov v vseh uc/d. Jutra. 1:M94 Aparat, Akademija, Cesta, Čimprej, Dopačam, liiv&ii, I> Lra gospodinja J. R., Uri; ž tiska sreča. Delo. Gr»-inolen, Garaži, Gospodinja tlrrbna, Gospodinja 99, G»-nine .a, Gotovina. Hiša-Gozd, Hišnik. Izredna prilika. Južna liga. Iskrena. Iskreno®'. Kra-n ko,nad, Kredenca. Kulia-r >a. Kapi m Kovfeg. limuzina. Mak druž na. Mlada de-vna. Marljiv. Mkisa kuharica, Misei, Marljiv in pošten. Mir«"1 Marljiva 9°. Nova. Mirna. :ii 'očns. v ■ste- o bi. stan- vanje, •amljeni. Po P-odam mi in poštena. Pr žk:n Pri. Zapestno uro damtko sem izgubil« v pone-Ijek na poti proti Čadu. Pošten najditelj ce naproša, da jo odda prot nagrad! v ui-ra-vi Jutra 12703-28 Slike za legitimacije najhitreje izvršujem in se priporočam Foto-Grad M^-a, Ljub!jana, Miklošičeva 2'». 12097-37 Nova hiša. ( na služkin 'e, lovieo. Pridna ložncst. Poštena =1 tlieje. Pvšiena ka Ca 800—400. P1 pr"n<*ina živlienje. >tr r« ntpr. ?hr>-kinja. Srebro P-. Jono. Širino. Samostojna. S.ibcta. Sr< -a izgubljena, Sla^ion. Tro-u^f. Trgovina. Vosebe do dela. Vesten :n p ;:en. Vr-1'k promet, Začetnik. Za B' žigra-dom. 7« 7^mon:am, kupim. Zamonjava. Zasig-rra. V'. Zanesljiva in ? -''-n "riiamio Meznina, 130. loo. jrj.nno BERITE OGLASE! ČITAJTE »-JUTRO«! ko Miš dohfo kupiti oglašal ? »Jztm«l Vse:n sorodnikom, prijateljem znancem javljamo tužno vest, da je nenadoma preminul naš nenoza ni nož, oče, stari oče, brat in.tast, gospod FRANC KOS DRŽAVNI PODURADN1K V POKOJU F3greb oo v četrtek, dne 29. julija 1943 ob 5% uri popoldne iz mrtvašnice Bolnice usmiljenih bratov v Kandiji na šmihelsko pokopališče. Novo meto, dne 27. julija 1943. Žalujoča rodbina KOS in ostalo sorodstvo EMILIO SALGAR! KRALJICA KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN Noč je minila brez poplaha, čeprav si krokodili niso mogli kaj, da ne bi v bližini taborišča še nekajkrat ponovili svojih bojnili iger. Drugi dan so se gusarji znova vkrcali. Upali so, ida dosežejo kopnino še pred zahodom solnca. Veter jim je bil ugoden. Ko so prebrodili mnogo rokavov in obpluli veliko število otočkov, je kapitan opoldne zagledal nad drevjem oblak dima. Moko in Jara sta domnevala, da kurijo Indijanci. »Mojih rojakov se nam ni treba bati! je rekia Jara. »Narobe, še pomagali nam bodo in nam povedali, kako naj se ravnamo!« Povsod na trsnatem otočku so se igrali in solnčili krokodili. Preganjali so drug drugega, se grizli in se lovili po vodi. Obala kopnine je bila zdaj blizu. Bila je ravna. Visokostebelne rastline so jo pokrivale, palme, dre-vesasta praprci in cedrorei. Dimnega stebra ni bilo več videti. Ob štirih so tovariši pristali na robu gozda. Sklenili so, da najprej pojedo ostanek pečenke, ki so jo bili vzeli s seboj, in se šele potem odpravijo iskat indijanskih koč. »Prijatelj oglar« naj bi ta čas iz-taknil kako sadje. »Mravljinčjega medu vam prinesem!« je rekel in smuknil po tleh do velikega palmovca ob čigar znožju se je dvigal peščen kup. Iz lijakaste odprtine na kupu so se usipale mravlje, Moko je vzel eno med prste in jo željno izsesal. Nato ja z bodalom razgrebel kup ter odkopal vrsto rovov in prostorov, ki so jih ločili prestenki iz kamenčkov in blata. Tu je živalic kar mrgolelo. Nazadnje je pokazal začudenim flibustirje:nj. osem majhnih jajčastih celic, v katerih jr bila temna, nekoliko kiselkasto dišeča snov. »Ne zaupam tej reči!« je menil Carmaux. Gusar jo je pokusil. »Res ima okus po medu!« je dejal. Moko je zdaj napravil iz velikega palmovega lista korec in ga napolnil s sladko snovjo. Bilo je je nekaj funtov. Uboge žuželke, ki so jih tako pregnali iz gnezda, so se kakor poražena vojska razbežale na vse strani. Med dobivajo živalce iz sladkega soka šišk, ki rasto na nekakšnem hrastu. Baje je treba več ko devet mravelj, da je naberejo funt. Mehičani, posebno pa Indijanci, varijo iz nje prijetno alkoholno pijačo. Te pridne žuželke so v Srednji Ameriki, zlat«i pa v Mehiki, v Novi Mehiki in vzdolž reke Colorada zelo pogostne. Na žalost jih močno preganjajo, vsaj živali, če ne ljudje. Posebno jih zasledujejo mravljinčarji, ki l ne žro samo medu. ampak tudi njegove pridelo- j valke. Pridelek se ne razlikuje begvekaj od čebeljega, i Ima prijeten, le poleti rahlo kiselkast okus, a nič duha. Sestoji iz skoraj čiste raztopine sl adkorja, ki pa ne dela kristalov. 17. POGLAVJE Veracruz Ko so si flibustirji uMažili lakoto in nekaj ur počivali, so krenili iskat indijansko taborišče. Ker pa niso zanesljivo vedeli, ali tam res žive domačini, so poslali Moka naprej, kajti ta je bil izmed vseh najspretnejši. Gozd, ki so korakali po njem, je bil poln rastlinja, ki se je tako gosto zgrinjalo na kup, da so si morali potniki mnogokod šele krčiti pot. Srečavali so prekrasne bananovce z velikanskimi listi in bujnimi sadovi, velikolepo drevesasto prapret, ki je rasla čudovito visoko, dišeče cedrovce, pomarančevce in mahagonovce. Krasne, po 40—50 čevljev visoke palme so bile polne modrih, ognjenordeče progastih cvetnih tulcev. Brez števila nvijalk je opletalo debla in veje ter se plazilo po tleh. Jate ptic so ščebetale pod zelenimi oboii. Največ je bilo papig. Opažali so krasne »are« z ognjeno- rdečim perjem in »kaminde« s sinjimi perotnicami in rumenimi prsi. Tu pa tam si videl vel\ke črne, zeleno lisaste kuščarje, kako so smukali po deblih. Meso teh štiri dQ pet čevljev dolgih živali je Mehičanom in Brazilcem čislana jed. Pravijo, da ima okus kakor ku-retina. Po dobri uri napornega pohoda skozi rastlinski blodnjak so gusarji spet srečali svojega črnca, ki je bil med tem že našel taborišče. Sestajalo je iz dvajseterice kolib, napravljenih iz kolov in listja, v katerih je živelo kakih petdeset Indijancev. Mali rod, ki je bival tu, se je bil rajši odločil za svobodo v pragozdu, kakor za tlako v rudnikih, ki so jo tisti čas španski zavojevalci nalagali vsem podjarmljenim rdečekožcem. Vendar so bili ti Indijanci revni in zapuščeni. Preživljali so se z lovom in ribolovom. Nekaj ovac in kakih dvajset konjičev je bilo vse njihovo bogastvo. Ker so bili zvedeli, da so belci sovražniki Špancev, so gusarja in njegove spremljevalce prijazno sprejeli. Prepustili so jim najboljše kolibe in neute-goma zaklali živinče, da jim ga pripravijo za večerjo. Glavar je kapitanu natanko opisal pot v Veracruz. Prodal mu je tudi pet čvrstih konj ancfeluškega plemena, ki jih nisi mogel zlahka upehati. Drugo jutro, še pred solnčnim vztiodom, je krdel-ce zapustilo naselbino, potem ko so se bili obilno oddolžili za izkazano gostoljubje. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za kocaorcij >Jutra«: Stanko Vurant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani