Splošni vestnik. »Liberalci zakrivili zopet hud udaff rec Slovencem!« Tako vzklika sobotni »Slovenec« in nadaijuje: »Rešitev italijanskega vseueiliškega vprašanja pomenja za nas hud udarec. Zakrivili ga niso v zadnji vrsti liberalci. Ko so se naši poslanci požrtvovalno, tudi z obstrukcijo, borili proti italijanski zahtevi. so stali liberalci posmehljivo na strani ali pa so celo metali našim poslancem polena pod noge. To je dalo vladi in njenim strankam pogum. da so se upali preko nas zadevo rešiti. Mislili so: Jugoslovani ltak mso edini, zato jim že lahko pri- srnolimo to zaušnico. Liberalna strankarska zagrizenost je zopet enkrat provzročila veliko škodo celemu narodu. Res, za kaj drugega kot za škodo liberalci niso na sv^tu.« — Ni na.š namen, da bi koga branili; navajamo samo gola dejstva, ki naj sama govore in ki naj dokažejo, koliko je klerikalcem do slovenskega vseučilišča! 1. V deželnem zboru kranjskemi so sklenili porabiti vseučiliški fond v znesku 750.000 K za saniranje svoje gospodarske organizaciie — in so ga tudi porabili. — 2. Občinski svet ljubljanski je dovolil trem vseudiiškim docentom v naučne svrhe enkratne podpore po 2000 kron. Klerikalca Stefe in Kregar sta proti temu sklepu rekurirala, dežeini odbor je s svoio klerikalno večino rekurzu ugodil. — 3. Da dokaže naša klerikalna državnozborska delegacija svojo resno voljo, je poslala v boj svojega najnezmožnejšega člana — Gostinčarja — ki pozna univerzo samo od zunaj. — Vse to centralna vlada ve in zato sklepa čisto togično: 1. Ako klerikalci razmetajo denar, ki je namenjen ustanovitvi slovenske univerze, za druge namene, ki nimajo z univerzo takorekoč absolutno nobenega stika, 2. ako ne doyo!juje]o, da bi se izobrazili vsenčiliški proresorji, 3. ako prepuščajo boj za univerzo najnezmožnejšemu svojemu poslancu, potem je moja sodba hitro gotova: Slovencem ni nič do univerze. torej jim univerze tudi i_e dam! — Potemtakem se mora »Slovenčevo« apostrofiranje pravilno glasiti tako: »Klerikalci zakrivill zopet hud udarec Slovencem ... I<es, za kaj drugega kot za škodo kterikalci niso na svetu!« — S tem torej »Slovenčevo« sofistiko popravljamo, kakor to odgovarja resnici! V obrambo učiteljev, ki morajo na vojaške vaje, so poslanci Biankini in tovariši v seji poslanske zbornice dne 29. noverabra 1912 na ministra deželne brambe in justice. Interpelacija imunizira neki članek v zaderskem »Narodnem listu«, ki je opisovai. kako nepristojno in prezirljivo se postopa z učitelji na vojaških vajah. Posebno so bile lanske vaje v Sinju prava muka za učitelje. Mi ne pravimo ¦-- pravi člankar — da naj bi učitelji nc vršili vojaških vaj kakor drugi vojaki, samo protestiranio proti postopanju nekili gospodov oiicirjev in proti tistemu poniževanju ugieda in izobrazbe učiteljev. Kolika krivica se godi učiteljem, ko se postopa z njimi kakor z najneotesanejšimi, ko se od njih, izmučenih po naporn.m šolskern in narodnem delu, zahteva, naj izvaja.io dotične vaje z isto brzino in točnostjo, kakor jih izvajajo aktivni vojaki! Interpelantje vprašujejo ministra za dežemo brambo, dali se hoče zavzeti za to, da se bo na vojaških vajah z učitelji pristoino postopalo, da ne bo več povoda za omenjene pritožbe? Ali hoče minister justice naložiti svojim podrejencem v Dalmaciji, da ne bodo plenili objektivnih tožb, ki jih donašajo javni listi, ako so naperjeni proti vojaštvu, ki tudi spada pod kontrolo iavnega mnenja. In ta kontrola je neobhodno potrebna. Vojaške vaje deželne brarabe. Leta 1913 se bodo vršile vaje deželne brambe v dveh rokih. Vaje prvega roka začno dne 15. julija, drugega pa 1. septembra. K tem vajam se vpokliče moštvo, ki je vezano iti letos na vaje, in or.o, ki je z vajami zaostalo. Moštva 11. in 12. službenega leta ne vpokličejo. — Poljedelcem in kmečkini delavcem je dovoljeno, da si lahko izberejo čas. kadar bi jim bolje sodilo delati vaje, morajo pa to takoj javiti pristojnemu županstvu. Opozorite iih na to! Kulturno delo y Novi Srbiji. Občina Ohridska je otvorila javno ljudsko čitainico, kjer bodo občinstvu na razpolago vsi srbski listi. — Značilno je, da kranjski deželni odbor ne dovoljuje občinam ustanavljanja javnih ljudskih knjižnic. Torej smo na Kranjskem v kulturi daleč zadaj! Vzorne tečaje za mizarj,e, krojače, črevljarje, kolarje, ključavničarje, elektroin vodovodne inštalaterje, krznarje itd. priredi tudi etos c. kr. obrtno-pospeševalni urad na Dunaju. Pojasnila dajejo zavodi za pcspeševanje obrti. — Opozorite prizadete! Avstrijska vlada vzgaja Albancem učiteljski naraščaj na ta način, kakor poroča »Slovenski Branik«, da pošilja albanske mladeniče na avstrijska učiteljišča, kjer jih prav z vsem preskrbuje. Tudi na celovško učiteljišče je o svojem času poklicala avstrijska vlada take albanske učiteljiščnike. Oskrbela jim je stanovanje, hrano, dajala jim je denar celo za osebno zabavo in ustanove za počitniško potovanje. — Na istem učiteljišču pa so odkloniii nad 10 nadarjenih slovenskih mladeničev češ, da ni vcč prostora. Za avstrijske državijane slovenske narodnosti popolnoma umevno! Kam pa naj gre avstrijska vlada z Albanci, ako bi se ozirala na vsiljive Slovence, ki bi se radi izobrazili na svoje stroške, da pozneje koristijo narodu in domovini? Siovenci na Koroškem bi sicer res potrebovali 300 do 400 slovenskih učiteljev, a jib imajo le nekaj nad 20, toda prednost gre Albancein, ki sicer nimajo še šol in jih tudi ne marajo, a njihova mladina rada pohajkuie po svetu na stroške — avstrijske vlade. ZaSivala. Tvrdka H. Suttner v Ljubljani le podarila Ciril Metodovi šoli pri sv. Jakobu v Trstu krasno stensko uro. Podpisano vodstvo Ciril Metodove šole pri sv. Jakobu v Trstu se za ta dar najsrčnejše zahvaljuje. Vodstvo deške Ciril Metodove šole pri sv. Jakobu v Trstu. Nemci se bodo učili slovenščine. Nemškonacionalni graški »Tagblatt«, ki se sicer neznansko zgraža nad jezikovnimi aferami pri sodiščih, državnih uradih in na železnici, ki jih provzročajo vedno le slovcnski »hujskači«, je posvetil cel članek vprašanju reorganizacije^ slovenskega pouka na nemških šolah. Člankar pravi, da se znanje slovenščine med Nemci še vedno omalovažiije, ki zato zaostajajo za slovenskimi izobraženci. Vse javno življenje v jezikovno mešanih krajih zahteva znanje slovenščine, bodisi v uradu ali kjerkoli, zakaj le jezikovno popolnoma usposobljeni Nemci bodo tn-ogli izpodriniti še tisto malo število slovenskega uradništva in učiteljstva, kar je tudi v narodnem oziru velike važnosti. Zato predlaga člankar, naj se po siovenskem zgledu tudi v nemških obmejnih krajih kakor tudi po večjih mestih ustanove utrakvistične ljudske šole, zakaj te, da bodo prinesle Nemcem obilo blagoslova. Namesto dosedanjih slovenskih kurzov na srednjili šolah in po učiteljiščih naj se uvede slovenščina kot obvezen predrnet, da bo nemško učiteljstvo usposobljeno tudi za utrakvistične šole. Ker pa zabteva tak pouk očividno nekoliko več truda. bi ne bilo napačno, če bi se tem učiteljem priznate tudi denarne podpore. Potreba ititeligentn.h moči v novih krajih Srbije. Reškemu »Novemu Listu« pišejo iz Belgrada: Za nove kraje, ki so bili popolnoma zapuščeni. bo treba jako velik.) inteligentnih sil raznih strok. Tega so se zavedli mnogi iz vaših strani in sploh slovanskih krajev ter ali že prihajajo ali pa se prijavljajo. Treba pa je, da tcm potom opozorimo vse aspirante na taka mesta, da sedaj še ni čas niti da se izpostavijajo riziku, niti da vznemirjajo tukajšnj- kroge, ki imajo sedaj še z drugimi stvarnii polne roke dela in čez glavo skrbi. Za nove kraie bo treba mnogo učiteljev. učiteljic. profesorjev, geometrov, arhitektov in ziasti zdravnikov. Treba bo dalje mnogo nižjih uradnikov. zlasti iinančnih, davčnih in carinskih, dalje poštarjev in železnicarjev. Končno bo treba mnogo boljših delavcev raznih strok in obrtnikov. Misli se tudi na naseljevanje kmetiškega življa in malih posestnikov v zapuščenih, a plodnih krajih. Oziralo se bo pri tem največ na Srbo-Iirvate in Slovence, potem pa na ostale Slovane. Toda kakor sem rekel. sedai je še prezgodaj govoriti o konkretnostih in računati na neposredno imenovanje. Srbija je še v vojni, za katero se ne ve, kdaj se dovrši. Evropa se nahaja sredi velike krize, in mnoga teritorijalna vprašanja še niso rešena. Poteklo bo še nekaj časa, preden bo mogočc misliti na reševanje presonalniii vprašanj. Že sedaj pa bodi inteligenca resno opozorjena na to, da se skrbno pazi kdo gre in koga se pošlje semkaj; zakaj ravno v razmerah po vojni bo treba najboljših in najpožrtvovalnejših moči, ne pa kakili srečolovcev, ki bi radi na lahak in cen način prišli do dobre eksistence. Eksotična uživanja na Francoskem. Gotovo polovica gospode pariških krogov jemlje redno narkotična sredstva: rnoriium, kokain, veronal, eter itd. V pariških listih trdijo, da se narkotičnih sredsiev vedno več poslužujejo izobraženi krogi, in te dni je bilo dosti razpravljanja o teh sredstvih, ko je umrl neki profesor. zastrupljen z moriijem, in ko je izdihnila riuka ugledna Parižanka zaradi jemanja kokaina. Uživanje strupa se širi. Vsi francoski mornariški častniki pušijo opium. Tudi perfekt pariške policije Lepine upo- rablia narkotična sredstva. — Znaki hiperkulture, ki vedejo v degeneriranje. Za tujskj proniet je nameravala vlada nastaviti nekake inštruktorje, a ta načrt se ni obnesel. Sicer se je pa postavila vlada v zadnjem času na stališče, da bo vse zadeve, ki*se tičejo tujskega prometa, pusiila deželnirn organizacijam, ki naj se potem pobrigajo za to stvar vsaka v svojem okrožju. Tudi podpore se bodo omejile, ker se r.iso delile res s smislu prometnih koristi, ampak bolj z ozirom r.a politične vplive. Odkriije nove zemlje na južnem polu. V Buenos Aires se je povrnil dr. Filchner s svoje ekspedicije na južni pol. On je odkril iiovo zem!jo, ki jo je imenoval zemljo kralja Luitpolda, neko ledeno bariero pa je krstil_ po imenu cesarja Viljema II. Žganje po porcti. Iz Varšave poročajo oa je delavec Dombrovski povabil na žganje 11 svojih prijateljev, ki so pričali pred poioto njemu v priiog, ter je bil oproščen cbtožbe. Toliko žganja so popili, da je 5 teh prič unirlo takoj, drugi so nevarno oboleli. Nova ekspedicija na južni tečai. Znani pdarski preiskovalec Shakleton pripravlja novo ekspedicijo, s katero hoče odpotcvati na južni tečaj. Nem.ška katoHška duhovščina za Schnlverein. Kako se čedalje bolj vnema nemška duhcvščina za društvo, ki je največji škodljivee Sbvenstvu, dokazuje letak. ki ga je izdal Schulverein in se nahaja rned drugim v njem dopis župnika iz Trabocha o. Ruperta Trasch\vandnerja. Ta gospod povdarja v svojem pismu nemškemu Scriulvereinu. »da se od nem. ških staršev rojen čnti nemškega duhovnika in je član nemškega Schulvereina, kar hoče tudi ostati, dokler bo društvo zvesto dosedanjim svoiim smotrom, da noče biti mč drugega nego narodno obrambno dru.štvo in ne protiverške smeri. Schulvereinu želi na podlagi narodne edinosti naiboljši prospeh ...« Še odločneje se je izrazil v prid nemškemu Schulvereinu dekan Pinl iz Češke. pisoč: »Očitanje, da je nemški Schnlverein protikatoliški, le zlobno natoicevanje. Tq društvo, ki ga je oživil katoliški duhovnik (Mitterer) se vzdržuje sleherne strankarske poiltike. Po moji misli bi moral biti vsak Neinec član tega obrambnega društva.« —> In kako proslavlja Schulverein in njegovo delovanje o vsaki priliki in nepriliki tolikrat imenovani pesnik duhovnik Kernstock! Nemška duhovščina gori in dela za narodno skrajno krivični Schulverein in mu želi najširše razprostranitve in največjih uspehov. To dejstvo naj bi uvaževali tisti slovenski dnhovniki. ki bi najrajši kar porušili našo družbo sv. CM., čeprav ta že po svojih pravilih izključuje politiško in protiversko smer. Sežiganje mrličev na katoliškem Bavarskem je notranje ministrstvo dovolilo. Nove pisemske marke v Rusiji pridejo v promet z ruskirn, novim letom. Prvič bo to, da bodo ruske marke slikane z glavami svojih carjev in z dogodki iz ruske zgodovine. Trdijo, da bodo marke jako lepe, ker so slike napravili prvi ruski umetniki. Dobrodelnost araeriških niiliionariev. Lansko leto so darovali ameriški milijonarji v dobrodelne svrhe vsega skupaj 1600 miljonov kron. Dva miljona v dobrodelne svrhe. Iz Berlina poročajo, da je lastništvo znanih tvornic barvv Hochstu darovab v dobrodelne svrhe svoto 2 milj. mark ob priliki SOletnice, odkar obstojijo te tvornice.