LETO XXII. — številka 73 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar g L A SILO S O C I A L Slovenska metalurgija združena Dober teden je že tega, ko so se slovenski žele-1 zarji na referendumu od-1 ločili za združitev železarn. Tako je bilo končano rad 1 nje dejanje v vrsti stevll-' nih razprav, predlogov In j mnenj o združitvi ž**e" zarstva. Preuranjeno bi I bilo napovedati, kaj »l lahko obetamo od nedavne odločitve. Vsekakor pa i vemo, da so priprave na I ta odločilen korak traja-le precej časa, da je bila | Pred tem slovenska meta- \ \ hargija v precejšnjih teža-[ vah In da so prav te te-*ave botrovale Ideji o združitvi. Naključje je hotelo, da »o na Jesenicah pred kratkim praznovali 100-letnlco jeseniške železarne. Ob tej priliki so slavili jubl *ej pomembne odločitve svojih prednikov. Pred sto leti so se namreč jeseniške In okoliške fužine združile. S tem so si zagotovile svoj nadaljnji obstoj in se z združitvijo izvlekle Iz težav, ki so jih imele zaradi razdrobljene In obrtniške tehnologijo. O takratni združitvi je odločala skupina lastnikov, danes po sto letih, ko je tehnologija močno napredovala, pa je o podobni, vendar republiški združitvi odločal vsak sameznik. To je samoupravni dogovor utemeljen z ekonomskimi, tehnološkimi fn razvojnimi dognanji Temelji za uresničevanje Predvidenega cilja so to rel postavljeni. Slov.' lika m-talurgija je zastavila korak, ki ]e morda trenutno še težak, vendar pa |e bil prav gotovo potre-ben- Odprta so vrata za nadaljnji razvoj, od katera veliko pričakuje vse slovensko gospodarstvo. Slovenskim železarjem °b tej največji združitvi v Sloveniji čestitamo 'o želimo, da bi /druženo Podjetje slovenskih železarn člmhitreje prispevalo k hitrejšemu razvoju In raeionalnl proizvodnji v "dezarstvu. A. Ž. Pevci in godba iz Železne Kaple hi Šentvida je prispela v Kranj ob petih popoldne. Pred stavbo občinske skupščine so jih pozdravili predstavniki kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij. Izredno toplo so jih pozdravili tudi člani kranjske pihalne godbe in pevci iz Stražišča. Godba jim je zaigrala dobrodošlico, kapelski godbeniki pa so jim odzdravili. Nato so zapeli še stra-žiškl pevci. V pozdrav kapel skim in šentviškim pevcem je izzvenel Aljažev Triglav Po stari godčevski navadi so kapelski godci izročili svojim kolegom Iz Kranja sodček piva, Kranjčani pa spominsko darilo. V avli občinske skupščine je bil krajši spre KRANJ, sreda, 24. 9. 196* Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. januarja 1958 kot poltednik. Jd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Jd 1. ianuarja 1964 kot poltednik, ^ in sicer ob sredah in sobotah DELOV NEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Delegacija Kranja v Beljaku Skupna želja po sodelovanju V torek, 16. septembra, je delegacija kranjske občinske skupščine vrnila obisk delegaciji mesta Beljaka, ki je lani obiskala Kranj. Obisk so vrnili, da bi se pogovorili o sodelovanju med obema mestoma, ki je bilo pred nekaj leti precej živahno, zadnje čase pa je malo ponehalo. Beljak in Kranj imata precej skupnega. Podobna je njuna geografska lega, v obeh mestih se srečujejo s težavami zaradi prometa, podobno kot v Kranju tudi v Beljaku prav zdaj obravnavajo vrsto urbanističnih vprašanj, srečujejo se s pomanjkanjem šolskih prostorov itd. Med obiskom so enoglasno ugotovili, da bližina obeh mest, odprtost meja in prometna perspektiva dajejo vsa možnosti za razvoj dobrih sosedskih odnosov in okrepi-pitev sodelovanja. Posebej so predstavniki Beljaka poudarili, da za njih Gorenjski sejem postaja vse zanimivejši. Ugotovili so, da je treba sedanje dokaj živahno sodelovanje na športnem in kulturnem področju razširiti tudi na izmenjavo strokovnjakov posameznih služb oziroma organizacij iz obeh mest. Vsi pa so se strinjali, da v prihodnje sodelovanje ne bi smelo temeljiti samo na izmenjavi predstavnikov oziroma vodstev posameznih organizacij in skupščine. Med enodnevnim obiskom so si predstavniki Kranja ogledali mestno skupščino. Komunalno podjetje, Klavnico, Prehrambeno industrijo Oetker in turistični center v Beljaku. Delegacijo jc vodil predsednik skupščine Slavko Zalokar. A. ž. Po prihodu v Kranj je godba na pihala iz Železne Kaple priredila pred stavbo občinske skupščine promenad ni koncert, kateremu so prisluhnili številni Kranjčani. — Foto: F. Perdan Narodna pesem slovenske Koroške nas je navdušila i..lnozdrave pa jem, nato so godbeniki iz Kaple priredili promenadni koncert pred občinsko skupščino. Srečanje se je preselilo v dvorano Partizana v Straži-šču, ki je bila nabito polna. Zapel je mešani združeni pevski zbor »Franc Pasterk-Lcnart« iz Železne Kapic in Šentvida, ki ga vodi Vladimir Prušnik. Slišali smo čudovito ubrano petje, takšno, kakršno lahko pride samo Iz grl Korošcev. Čutili smo, da iz tega petje veje slovenska narodna zavest. Spontan in dolgotrajen aplavz je bila zahvala koroškim pevcem. Goste je pozdravil še predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za- lokar, za pozdrave pa se je zahvalil član delegacije ka pelske občine in odposlanec tamkajšnjega župana Valentin Poljanšek. Člani straži škega pevskega zbora so svojim zamejskim prijateljem izročili še spominsko darilo. Naj na tem mestu pohvalimo prebivalce Stražišča, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička in izkazali navezanost na slovensko pesem, ki je v tem delu Kranja zelo živa. Prebivalci Stražišča se zahvaljujejo organizatorjem tako prijetnega koroškega večera, posebno pa komisiji za stike s tujimi mesti, ki jim je to prireditev omogočila in dodelila potrebna sredstva. J. Košnjek * ~l.*«nm dirigenta Vladimirja Prušidka je aplavzom. - Foto. F. Perdan VSAKOMUR PRUA KAVA ŠPECERUA Šolsko igrišče tudi drilo delavcev in Ideja vodstva preddvorske osnovne šole brez podpore, saj je sprejemljiva Zato se je vodstvu šole porodila naslednja misel, izvirna in sprejemljiva. Športni in rekreacijski objekti, v katere je družba že in bo vložila precejšnja sredstva, bodo izkoriščeni samo med šolskim letom pri pouku telesne vzgoje. Kaj pa med počitnicami? Igrišča bodo praz-ina in skoraj neizkoriščena* AM jih ne bi namenili rekreaciji delavcev in turistov, saj radi zahajajo v Preddvor. Z dograditvijo nekaterih turističnih objektov pa jih bo šc več. Delovne organizacije so Predvorčani že zaprosili za primerno denairno pomoč, tolikšno, da bi začeta dela dokončali. V zameno pa bi se na teh športnih in rekreacijskih terenih zabavali njihovi delavci. Zakaj bi igrišča zapirali i pred širšo družbeno uporabo, pravijo v Preddvo- Za preddvorsko osnovno šolo Matija Valjavec pravijo, da je ena najlepših v Sloveniji. Ne samo zaradi izredno lepe in učinkovite izdelave, ampak tudi zaradi okolice, saj stoji na samem nad vasjo, proč od vrveža sredi travnikov obdana z gozdom. V teh dneh dobiva svojo dokončno podobo. Na prostoru za šolo bodo namreč prihodnji teden odprli za šolski pouk telesne vzgoje potrebna igrišča. Čeprav še ne bodo popolnoma gotova, se že zahteva 600.000 dinarjev. Po-polma ureditev pa bo terjala še precej denarja. Takrat bo na njih mogoča vsestranska šporatna aktivnost in rekreacija, saj bodo v športnem parku v malem igrišča za odbojko, badminton, košarko, rokomet, tenis in balinišče ter vse atletske naprave. za razve-turistov ne bi smela ostati in koristna ru, posebno zato, ker je rekreacija delovnemu človeku potrebna. Će bodo prošnje preddvorsike šole uslišane, bodo igrišča dograjena in uporabna že prihodnje leto. Vsakogar, ki jih bo uporabljal, bodo sprejeli z odprtimi rokami. Ideja preddvorske šole je popolnoma nova, saj se je še nihče ni spomnil. Tudi sprejemljiva je zato je ne bi smeli odkloniti. J. Košnjek Mostar želi sodelovati s Kranjem G O N S 1% ŽELITE ZASTONJ OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 ali eno od 200 nagrad? POTEM VARČUJTE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov: • VEZANIH HRANILNIH VLOG • DEVIZNIH RAČUNOV • IN VARČEVALCEV (ZA STANOVANJE) POGOJ: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok dveh let ali vloga 2000 din vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dveh let dalje za stanovanjske varčevalce. Prvo žrebanje je bilo 13. avgusta 1969 v Tržiču. Drugo žrebanje bo I 11. februarja 1970 v Kranju. BLED — JESENICE — KRANJ — TRŽIČ — RADOVLJICA — SK. LOKA KRE D I T N A BANKA V četrtek sta obiskala Kranj predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega zbora Mostarja. S predstavniki kranjske občinske skupščine sta se pogovarjala o navezavi tesnejših stikov med obema mestoma. Začetki sodelovanja med Kranjem in Mostarjem segajo nekaj let nazaj. Od takrat pa do danes so v Mostar ju zabeležili precejšen razvojni korak. Tako se je močno razvila kovinska, fino mehanska, kemična in tekstilna industrija. Pravkar pa se pripravlja za uresničitev načrtov na področju aluminijske industrije. Ko so o razvoju občine Mostar razpravljali na seji občinske skupščine, so ugotovili, da bi bilo prav, da bi izmenjali samoupravne in gospodarske izkušnje s sorodnim jugoslovanskim mestom. Odločili so se za Kranj. Tako bo že sredi oktobra skupina gospodarstvenikov i* predstavnikov kranjske občinske skupščine obiskala Mostar in se skušala dogovoriti, kako naj bi v prihodnje potekalo sodelovanje Kranjem in Mostarjem. med Domicil jurišnega bataljona 31. divizije krajevnega praznika, na ka- ( bo vedka partizanska Pr°*'u Te dni se je v žireh zbral odbor borcev jurišnega bataljona 31. divizije skupaj s predstavniki krajevnega odbora ZZB, predstavnikov občinskega odbora ZZB Logatec in Škofja Loka in predstavniki skupščine občine Škofja Loka. Skupaj so pregledali dosedanje priprave za proslavo va posvečena V četrtek, 25. septembra, ob 18. url bo v galerijskih prostorih Prešernove hiše otvoritev raz stave Ob 100-Ietnici smrti pesnika Simona Jenka. Gradivo za razstavo je pripravila Osrednja knjižnica v Kranju v sodelovanju s Slovensko knjižnico Iz Ljubljane in Prešernovim spominskim muzejem v Kranju. Odprta bt> od 26. septembra do 7. oktobra 1969 vsak dan od 10. do 12. uri in od 17. do 19. ure. teri nameravajo občine Logatec, škofja Loka in Idrija podelili domicil tej partizanski enoti, ki je bila v tem kraju ustanovljena 6. 12. 1944. žiri so bile izhodiščna .».*.. v......-, »~ j- - točka za vse boje; ki jih je j iejnega orožja vdelal m 1-.^ krajevnem« prazniku in podelitvi domicila vseh treh občin. °b .j priliki bo bataljon spominsko ploščo na za dri nem drniu ki jo bo iz tr bataljon bojeval v Polhograj-sklh dolomitih. Odbor bataljona je pri predstavnikih ZZB naletel na popolno razumevanje in pripravljenost za sodelovanje. Na polno razumevanje je tudi naletel pri skupščini občine Logatec, ki je že sprejela sklep o domicilu in bo bataljonu poklonila tudi prapor, skupščini občine Škofja Loka, ki je odlok o domicilu sprejela na seji dne 17. 9. 1969 in skup ščini občine Idrija, ki namerava sprejeti odlok na slavnostni seji na dan občinskega praznika. Predstavniki odbora in vseh sodelujočih organizacij so se dogovorili, da bo proslava v nedeljo, 19. 10. oh II. url \ središču Žiri. Tega dne divizijf I. I*45' klonil pripadnik bataljona »• Piste Ukane Tone Svetina. v »jej bo avtor ponazoril znano bitko JurfJncfP ba,a' »iona s štirikrat močnejšim 7. bataljonom SS Princ Evgen, dne 16. _ na cesti med Lipo in škrbin" na Krasu. V tem boju je !>a' taljon z večkratnim Jurisc'0 in z bojem prsi v prsi kot se temu vojaško reče unliil *a elitno sovražno enoto. P'0" Sča pa bo posvečena V*&° Sindikalni seminar V Mladiinskctm donnu v Bo- ! hi nju se je v ponedeljek začel dvodnevni seminar za predsednike oziroma tajnike občinskih sindikalnih svetov z Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in Primorske. Seminar je pripravil republiški svet zveze sindikatov, na njem piti so obravnavali probleme reforme Ln dohodka, o eni [i trenutne naloge sindikatov, raspravljali o statutu *.!<..venskih sindikatov, /iin.i njepolit ienih odnosih itd. A. Ž. V nedeljo v Radovni Kot smo že poročali, bo v nedeljo, 28. septembra, ob 11. uri v Srednji Radovni pri Bledu velika slovesnost v počastitev obletnice požiga vasi Kadovna. Srečali se bodo politični delavci In borci z domačini in udeleženci proslave iz radovljiške in Jeseniške občine. Prireditelji so nam sporočili, da bodo v nedeljo zjutraj vozili avtobusi iz Radovljice, z Bleda in i/ Bohinjske Bistrice v Radovno z odhodom ob 9. uri. Udeleženci, ki bodo uporabljali redne avtobusne zveze do Bleda, se bodo lahko peljali s posebnim avtobusom, ki bo vn/il dopoldne v Radovno in miza j. Cena povratne vozovnice je 5 din. Trgovsko podjetje živila bo poskrbelo, da bo na slavnostnem prostoru dovolj jedače in pijače. Poleg godbe na pihala Iz GoriJ bodo nastopili tudi partizanski harmonikarji. Glede na to, da se obeta lepo vreme, pričakujejo prireditelji obisk tudi Iz drugih krajev. J. R. pa no 1»"»»^------- .§„c- padlim pripadnikom Jur ga bataljona. p0. Na hiši pri »županu« w bračevem, kjer je Ijon ustanovljen, pa nl,?!si«j vajo borci odkriti »V0*** „<, obeležje. Na tem mest u v soboto, 18. 10. 1969, P*J /ansko srečanje borcev Ijona z domačini. ,retlla' Odbor bataljona J« ,t,hHhe, gal ptvds.-d.ilku da za zasluge v ndJ..kUjc osvobodilni »*>rbi "^sk« enoto z redom par*«*" /ve/de z zlatim '•"Ja, bi Z/.B je predlagala-novo ustanovljenem« p0 du tabornikov dali b\ te| enoti. Vsako lc,°. , pO-organizira.i tradtelon^j ^ hod po poteh jurisneg taljona. ,,.ntvi Pra' Po slavnostni podeW h0 pora in domicil""" ■ ..^j.io •e |>orcev / 1 . v.|bi "recanh? "' zalo odbor se mladino in pripadnike drug" Parllzanskili enol da se teg* srečanj,, mieleHjo v čimvet-Jeni številu. <>db„r Še iyosebcj P0**** »<>»ce bataljona, za katere '"' USpel /brati inUrcbnlb P*f datkov_ da pošljejo svojo P*J Javo, posebej pa poriva s'c, ki so vpraša/ne pole 'c »Prejeli, da Jih čimprej J Polnjene vrnejo tajniku odbo- na naslov: Zdravko v drlh, LJubljana, Ulica Vrhovnikove 24. Z. v- GLAS * 3. STRAN Sprašujemo direktorja Jezersko tov Konečnika Doma Ivana Cesta Bofoovk — Bela odprta »Tovariš direktor, približno dve leti bo že tega, ko je j Dom Jezersko nameraval | "rediti okolico Planšarskega jezera na Jezerskem. Takratni roki za ureditev so bili sorazmerno kratki. Povejte nam, prosim, zakaj se ti načrti še niso uresničili?« »Načrti so bili pripravljeni 1967. leta. Znano je, da Dom , nima dovolj lastnih sredstev j *a takšno investicijo, zato smo takrat dvakrat zaprosili Gorenjsko kreditno banko v Kranju z posojilo. Prošnje smo poslali tudi na kranjsko občinsko skupščino in na Mestno banko in hranilnico v Ljubljani. Kaže, da investicija za banko ni bila zanimiva, ker je šlo za ureditev in restavracijski objekt, ne Pa za prenočitvene zmogljivosti. Zato se je stvar zavlekla za dve leti. Povedati moram tudi, da so bila mnenja za ureditev Predela okrog jezera različ na Nekateri so se zavzemali 23 popolno ureditev in odstranitev sedanjih objektov, n»ši načrti pa so bili prilagodi na obnovitev oziroma u<"editev že obstoječih. Pogo-VarJali smo se tudi z Veletrgovino Živila Kranj, da bi Sl1 V skupno investicijo, vendar tudi tukaj do končnega dogovora ni prišlo. Za letos je torej stvar ie Prepozna, kajti pred vrati jc z'rna, razon tega pa nimamo dovolj lastnih sredstev. Predvidevamo, da bomo letos plavali vse obveznosti, ki jih trna Doni zaradi obnovitve °'-iroma prejšnjih preurejanj. Prihodnje leto pa namerava- ] mo sami v to investicijo. Vemo sicer, da z lastnimi sredstvi vseh del ne bomo zmogli, želimo pa da bi uredili v obstoječi stavbi ob jezeru sanitarije in kuhinjo. Skratka, načrtov nismo opustiili im jih nameravamo začeti prihodnje leto postopoma uresničevati.« A. Zalar V petek, soboto in nedeljo so na Beli pri Preddvoru praznovali krajevni praznik, ki je bil letos še posebno slovesen, saj so odprli dolgo in težko pričakovano asfaltirano cesto Bobovk—Bela in odsek skozi Srednjo Belo. Slovesne otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja v občini s predsednikom občinske skupščine Slavkom Zalokarjem na če- lu. Obenem so na Zgornji Beli odprli nove družbene prostore, katere so prebivalci uredili s prostovoljnim delom in samoprispevkom. Razen otvoritve omenjenih objektov, ceste in družbenih prostorov, so se na Beli v teh dneh zvrstile številne prireditve. Nogometni turnir, kegljaški dvoboj in družabno srečanje. Ustanovili so tudi turistično društvo. J. K. Nova betonarna splošnega gradbenega podjela TenniK Pred štirinajstimi dnevi je v vasi Sveti duh, nedaleč od ceste škofja Loka—Kranj, začela obratovati nova betonarna, last splošnega gradbenega podjetja Tehnik. Pri polni zmogljivosti bo betonarna sposobna zmešati 10 kubičnih metrov cementne mase na uro. Celotni stroški gradnje so znaša'i 1 milijon 200 tisoč novih din. Naprave za separacijo peska je montiralo podjetje Slovenija ceste, mešalce pa Gradiš Iz škofje Loke. — Foto: F. Perdan Predstavljamo vam CENTRAL Kranj Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja se je ob svoji ustanovitvi — leta 1952 — ukvarjalo zgolj s trgovinsko dejavnostjo. Zadnja leta pa se je tehtnica nagnila v korist gostinstva, saj zavzema več kot tri četrtine vsega prometa. Medtem ko so imeli ob ustanovitvi le 15 zaposlenih, je 177 zaposlenih lani ustvarilo 16 milijonov 113.000 dinarjev prometa, letos pa pričakujejo okoli 18 milijonov dinarjev. Kolektiv omenjenega kranjskega gostinskega podjetja se je lani odločil za pomembno investicijsko naložbo — v Preddvoru ob jezeru črnava so namreč začeli graditi nov hotel B kategorije — Bor, ki bo slovesno odprl 30. aprila prihodnje leto. Hotel bo imel 80 ležišč, mali golt, avtomatsko kegljišče otroška igrišča ter igrašča za odbojko in tenis. Posebna zanimivost novega objekta bo zlasti v tem, da se bodo gosti lahko vozili s čolni po jezeru, pozimi pa s sanmi po okoliških sprehajalnih poteh. Letos je podjetje Central preuredilo tudi kuhinjo in sprejemnico v hotelu Evropa v Kranju Njihova prednost pred drugimi gostinskimi podjetji je prav gotovo v tem, da imajo sklenjene stalne pogodbe z nizozemskimi in belgijskimi turističnimi agencijami, ki jim vsako leto pošiljajo turiste. V. G. Orobci iz razmišljanj o gospodarjenju v občini Jesenice Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj P^-^^&uf dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da bos vee zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje) CENE PivT"1 klalklm i1' zvezni /avod za cene naredil iu 1 ,olllk v spremembi censkih odnosov v prid sto. van k' l,lll',lu|g'ii Priznano je bilo petod-koi1]U\sp,°*no PoviSanje cen metalurškim izdel *or-»'k s"er Poslavlja za železarno začetni ' losov, se zdald pa »ed inje po->, kar i>t pi avično \ redno! llo delo . cenikih odfio ln'c ni tisto ka, , ■ ■ji in v tem na >.-m i>' »I |e1 JU Zla ti V , .Mo ni listo, prouvM.in,., in K. !K,,K'"' M> Ploščati prolili (vse vrste VTOi ob-* va,':u>"' Pi'" ob •nad"0 valjanih pločevin), /a katere |e Mlo relorrni v letu l%š. priznano 28 odstotno ZVil* *'Je cen. v«........ .• ,a ,^en- Vs<-' surovine pa SO se tisti hip podražile *d *5 odsto.k, nastal0 ie razumi '- pa so si_- u^>n m i' i"-"------- stoikov. Upoštevaje vse podražitve, ki so Po reformi (pievo/i. energija, legure itd.), mlJivo, da je bila vsa zadnja štiri leta cena tem izdelkom globoko deplasirana in je Še danes in od tod izvira velik del težav, v kateie je zabredla železarna. Premiki, ki so nastali na svetovnem tržišču v zadnjih dveh letih, nas zgovorno pouče, da je zaradi lega, ker je bila naša železarna prisiljena proizvajati po globoko deplasiranih cenah za domače in celo za svetovne razmere nekatere izdelke, n;i|br/ nekdo drugi pobiral nekaj tistega zaslužka, ki bi se pri pravdnejsih razmerjih cen moral i/kazati v železarni namesto pri Imalistih, grosi.tih ali celo v blagajnah proračunov V takšnem položaji', ko so bile eene surovin zaščitene in nanje največkrat zunanji trg ni mogel delovati niti z normalno konkuiciu o, kaj sele s poskusi dumpinga (katerega je občutila železarna /lasti v letu 1%7), eene izdelkom pa so bile strogo kontrolirane in na nekaterih področjih deplasirane, je razumljivo, da smo se začeli na Jesenicah spiaševati, ali je delo žele/arja sploh še kaj vredno, ali ga družba priznava in ali mu bo) kdaj pripravljena zagotoviti pravičen dele/ vloženega napora Da je ob takšnih vprašanjih niklo tudi malodu&je, ki se ie v zadnjem letu nevarno sprevračalo v razočaranje, najbrž ni treba posebej dokazovati Da je takšno stanje zelo nevarno in oteženo izpolnjevanje zastavljenih nalog ter doseganje proizvodnih ciljev, je prav tako najbrž umljivo samo po sebi. Vendar, premaknilo se je in začenjamo verjeti, da družbi ni vseeno, ali bo podjetje, ki ie bilo nekoč za jugoslovanske razmere gigant, danes pa vse bolj slabi, podleglo, ali pa bo držalo korak z modernimi podjetji njegove vrste v svetu. Jeseničanom bi bil mnogo bolj sprejemljiv in bolj skladen z reformo nasproten ukrep Ukrep, ki bi držal cene železar« skim izdelkom na začrtanih nivojih in bi jih ne bilo treba zviševati, vendar bi potem morala dobivati železarna potrebne surovine po svetovnih cenah in bi ji morali zagotoviti sprejemljive kre dite za hitrejšo modernizacijo. Vendar, če tega ni moč pričakovati niti doseči, ne kaže drugega, ka kor potegovati se, da najdemo svoje mesto okviru naraščajočih cen. F. žvan (Dalje prihodnjič) Službeno na mladinskem plesu »LAMI JE DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE SPET ZAŽIVELO. IMAMO ŠIROK DELOVNI PROGRAM, NAŠA ŽELJA IN CILJ PA STA MLADINSKI KLUB. ZATO UPAMO, DA NAS BODO DRUGI PODPRLI.« »KAJ VAS PA BRIGA, KAKO MI JE IME!« — »SINOVI SO 4-KRAT BOLJŠI OD ILIONOV.« — »šE ENKRAT RECI, PA TI JO PRIMAŽEM!« »VSAJ SPODOBNO SE NAJ OBNAŠAJO!« — »SAJ Nld NE REČEM, TUDI »KUŠVALI« SMO SE, AMPAK .. .« Bil sem prav toliko kr-mežljav, kot tisto deževno popoldne predzadnjo nedeljo. Časi, ko sem namreč še dokaj redno zahajal na mladinske plese v Stražišče ali Kranj, so že precej mimo. In čeprav je maloga, da moram službeno na mladinski ples v Stražišče, kjer mladina mendi počne čuda in po), da sosede oziroma pol Stražišča glava boli, za novinarja morda več kot posladek, se nisem počutil nič preveč »posladkan ega«. Na avtobusu za Stražišče je bilo nekaj po 17. uri največ mladih potnikov. Skupaj smo izstopih' in se drug za drugim odpravili proti domu TVD Partizan. Prvo presenečenje sem doživel že pred domom. Prostor je bil že skoraj zaseden z ra/Jičnimi avtomobili in za nimivo, da med škodami, opli itd. nisem videl nobenega fička. Sodeč po avtomobilih bi pričakoval, da je to ples za starejše mladince. Vendar sem se uštel. Na plesu bi težko komu prisodil več kot dvajset let. Tako sem ugotovil, da so se časi, ko sem še sam zahajal semkaj, precej spremenili. »A, vi ste pa od komiteja,« me je pri vhodu nagovoril fant, ki je skrbel, da ne bi kdo brez vstopnice zašel v dvorano. Nisem hotel vzbujati pozornosti in v želji da moj prihod ne bi preveč »za-bobnel«, sem nekam nedolžno zmigr.il z glavo in se nasmehnil. Hotel sem namreč, da bi dobil z obiska čimbolj objektiven vtis. C. I'. NAS BODO DRUGI PODPRLI »Fantje, službeno sem na vašem plesu. Zanima me pa organizacija prireditve, morebitne težave, ki jih imate, kako ste zadovoljni z obiskom, kaj boste z izkupičkom in podobno,« sem po-prašal Člane vodstva mladinske organizacije. »O to je pa lepo, tla se je Glas začoi zanimati za naš ples . .. Prebral sem članek, o lepaku, ki ste ga objavili. Veste lepak gole ženske ni n£iš, marveč ga je založil ansambel Sinovi. V Straži-šču je vzbudil precej pozornosti, nekateri Kranjčani pa so se celo pritožili na občinski komite mladine. Najbrž lepak res ni najbolj primeren, vendar pa vem, da ne v Ljubljani, ne v Celju ni vzbudil pozornosti. Sicer pa Sinovi pravijo, da vam bodo odgovorili.« Tako se je začel pogovor s Tonetom Hafnerjem predsednikom mladinske organizacije in članoma predsedstva Tomažem Hribernikom in Alešom Kuraltom. Bili smo v posebni sobi TVD Partizana zraven balkona in ton pogovora smo morali nekajkrat zvišati. Pa ne zaradi nesporazumov, marveč zaradi Sinov, ki so igrali kot za stavo. »Letos smo s plesi šele začeli m če bo vse po sreči, bodo vsako nedeljo do maja junija prihodnje leto. Sprva smo bili sicer malce negoto vi glede obiska, ker je vstopnima pet novih dinarjev, vem-dar je bilo že dvakrat okrog 500 obiskovalcev.« »Slišal sem, da se ljudje tod okoli precej pritožujejo zaradi plesa. Imate dosti težav, da zagotovite red?« »Vemo za to pripombo. Začelo se je ze z lepakom. Minulo nedeljo pa je nekdo sosedu jablano otresel, druge mu pa ograjo podrl. Vendar, kaj moremo? Ples traja od 17. do 21 ure. Mi skrbimo /a red v stavbi: da ne kadijo v dvorani, da me pride do nio rebitnih pretepov itd. Ne točimo alkoholnih pijač in skrbimo, da piiače ne prinaša jo s seboj. Vendar pa je slednje včasih težko. Z ansamblom imamo pogodbo, da so odmori med plesom kratki in tako mladima nima časa do bližnje gostilne. To pa je tudi vse kar lahko naredimo. Kes pa je, da tudi nam ni vseeno, da mladina razgraja zunaj. Zato se bomo o tem DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA vpisuje v tečaje nemščine, angleščine In italijanščine — začetne, nadaljevalne in izpopolnjcvalne ter v začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj. Prijavite se lahko do 1. oktobra osebno, pismeno ali po telefonu 70-265. še pogovorili in če bo treba še ustreje ukrepali. Res pa je tudi, da je težko ugotavljati, ali je nekdo, ki se je uro ali dve po plesu stepel ali povzročal nered, bil na plesu. Vprašanje je tudi če je za to odgovoren prireditelj. Če so mladinski plesi vzrok neredov, potem jih drugje ne bi smelo biti. Vemo pa, da do pretepov, neredov in še hujših prekrškov danes prihaja povsod.« »V Stražišču nekaj let ni bilo mladinskih plesov. Zakaj ste jih spet organizirali?« »Ne samo, da ni bilo plesov, marveč je tudi mladinska dejavnost spala. Po nekaj letih smo lani spet ustanovili mladinsko organizacijo. Na pomoč sta nam priskočila krajevna skupnost in socialistična zveza. Prek 30 se nas je zbralo in še drugi so prišli zraven. Ustanovili smo mladinski klub, izvedli nekaj akcij (ob referendumu itd.), navezali stike s koroško slovensko mladimo, pomagali pri ustanovitvi ansambla Ilioni. Prisluhnili snvo željam mladih in tako že lani organizirali ples. Letos imamo nov cilj. Ce nas bodo drugi podprli bomo z izkupičkom od plesa im s pomočjo ostalih organizacij rešili propada sedanji dom Svobode. Pripravila bomo program in razvili bogato klubsko dejavnost. Skratka, želimo, da mladina v Stražišču in okoliških krajih ob prostem času ne bi bila prepuščena sama sobi. To je naš edini cilj im prav zato nas je na plesu vsakokrat okrog 30. Vsi skrbimo, da bi bilo vse v redu in verjemite, da tudi nam v tej želji ni lahko. Med nekaterimi za ples in drugačno zabavo preveč vnetimi obiskovalci zaradi vzdrževanja reda nismo prav nič priljubljeni. Vendaf pa so taikšni objestne/i redki.« NAMESTO FOTOGRAFIJE /rak je bil gost in težak. Ob pogledu z. balkona se mi je zazdelo, da je tisto v dvo rani bolj podohno prerivanju kot plesu. Menda j« bil to šejk in v hrupni glasbi »električnih« Sunov sem sh laj le še komentar, da m to gilasbo lahko pleše vsak, ki »ima poskuh za ritem«. »Prav,« stin si rekel, »pa pojdimo med mladino.« Neikaj korakov stran jt nekdo hrešče pohodi! stekle meo Videl sem, da |e že hip po tem v spremstvu dveh fantov (oi ganizatoi jev) izgi ml skozi vrata. Ce bi mi kdo pol ure pred teni zabrusil v obraz, da me nič ne briga, k.iko mu fe ime, bi se n.i) brž v najboljšem primeru obrnil mi šel. Sedaj nisem bil več sprejemljiv za taksna presenečenja. In niti pomislil nisem, da morda lahko kakšno skupim (če bom preveč poklicno radoveden), ko so me obstopila štiri dekleta .. . Oprostite, fantje. »Kaj menite o plesu? Ste zadovoljni z glasbo?« jih po- prašam. »Predvsem nismo prišli sem premišljevat, ampak plesat in se zabavat. Ansambel je dober.« — »Odličen!« — »Vendar pa so boljši Hi<> ni.« — »še enkrat reci, pa ti jo primažem! Sinovi so 4-krat boljši od Ilionov.« »Ravno štirikrat?« vprašam. »Da, če hočete, vam dokažem.« »Prihajate vedno v Stražišče?« Poiščemo vzroke, Imo resnici v oči in ne klevetafmo! V četrtek so se na občinskem komiteju mladine v Kranju zbrali predstavniki mladinskega aktiva iz Stražišča, predsednik in sekretar občinskega mladinskega komiteja Stane Bo.štjančič in Karlo Cej, predsednik SZDL iz Stražišča Rudi Bizovičar in predstavnik občinske konference SZDL Kranj Jože Kavčič. Govorice, da so nedeljski mladinski plesi v Stražišču vzrok pretepov in neredov na samem plesu in v tem delu Kranja, so ocenili kot delno resnične, saj po besedah predstavnikov stražiške mladine do večjih pretepov in razgrajanja nikoli ni prišlo, na plesu sc niso dogajale nemoralnosti, pa tudi škoda, ki naj bi jo povzročili udeleženci plesa je pretirana. Resnica je, da so srbo-riteži otresli nekaj jablan in se lotili plota, vendar Je po njihovem mnenju to storila skupina, ki je v veliki večini tvorijo mladoletniki in je po svojih izgredih, neupoštevanju reda in izzivanju pretepov znana Kranjčanom, posebno pa organizatorjem mladinskih plesov. Govorice, da je zaradi takih dejanj vsa stražiška mladina nekulturna in nezrela, so netočne in so zelo blizu navadnim klevetam. Razširjajo jih ljudje, katerim sedanja rast, vzpon, prizadevnost in uspeh mladinske organizacije ni posebno pri srcu. Ne bodimo tako enostranski. Poglejmo tudi, kaj vse je naredila mladinska organizacija v treh letih delovanja. Poglejmo tudi drog0 pfall medalje. Organizacija seminarjev, ureditev kluba, izleti in predavanja. Slražiški aktiv je eden redkih, ki aktivno sodeluje Z napredno zamejsko mladino i/ Koroške in izdaja lastno glasilo. Nič čudnega ni, da j« zaradi takih uspehov stražiški aktiv najboljši terenski mladinski aktiv v občini. Kopni tihih in prizadevni mladincev je uspelo združiti mlade, jih zbližati s svojo organizacijo in jim pokazati njen pravi smisel. Vzrok za nerede in poskuse pretepov na mladinskih plesih ni ples. Vzrok je alkohol, ki ga posamezniki i/ izredno dobro ali izredno slabo situiram!) družil) prekomerno uživajo. Navzoči so se spraševali, kdo naj nadzoruje izvajanje občinskega predpisa, da je točenje Sfi kohola mladoletnikom in ze vinjenim osi bani prepovedano Milica, inšpekcija ali kdo drog? Mladinska org* nizat i ja gotovo ne. Skupno z. ostalimi pa pri reševanju tega ZgOCega problema lahko pomaga. Tudi gostim i BI" majo zadnje besede Največkrat z veseljem postrežejo I alkoholom vsakomur, ki ga želi. Pri tem ne občuti i" bu mena odgovoi oosti, Spregovorili so tudi o spornem in javno ožigosanem lepaku gole ženske, proti kateri se vi je jo roke / izteg" njenimi prsti. Lepak je predstavljal del reklame za stražiški mladinski ples. Zavedejo m in priznajo, <|;l *° pogrešili. Vendar ideja O It piku ni bila njihova. P>1 vrela je iz, glav ansambla Sinovi in fe upliova rekli111'1- Ver k t no ne najbolj posrečena, saj ie najboljša " 1 1'']'' se vedno kvalitetu,, [granje! Ce bo tako. bo straž«*8 dvorana vsako nedeljo, tako kol doslej, polna. Mladim iz Strabiča ont.no preveliko nagnjenofi h komeii lalnosti m mladinske w ganizacJje dinskinii plesi ne bode * kapitala Daleč od lega, Dobro vedo, kam bo sel ,,iih',jv denar, In to je glavni m zmagujoi I argument nad (Klt ' Mladinska organizacija i tako Uroko dejavnostjo P* tiebuje denar. HoCCJO mladinski klub, nov in niodeiciT. Ce bodo uspeli, bt> klub v domu Svobode. To bo p1'" "leiubn.i investicija, pravijo. Ampak ne v stene i" mo, ampak v mlada in doi ašča jot a živl|eii|.i J. Košnje« zanemarjali je vzgojnega p(,ll,t ie. Iz denarja, prisluž.cncg.i / odo gradil, gradov ali UStvaO»» v Stražišču »Lani smo. Letos pa bomo jadi, če bo tako kot do sedaj.« Stopil sem k skupini deklet. »Ali ste iz Kranja?« »Ne smeš odgovoriti!« je tisti hip zagrozil črnolaski z niini-krilom nekdo zraven mene. Sodeč po grožnji je bil najbrž njen fant. »Dekleta, ali bi ve kaj spremenile ta ples?« drezam naprej. Odgovorijo mi z nasmehom. Potem pa se ena ojuna-§j: »Pogasila bi luči in jih Omenjala z reflektorji.« »Pa vi?« se obrnem h gruči fantov. »Spremenili bi, da bi bil Ples od 18. do 22. ure.« »Zakaj?« "Jaz pravim temu: Zaradi Plesnega transa Ln upam, da m<-* razumete.« Skomignem z rameni in grem k dekletu, ki je najbrž čakala na plesalca. Mir-n° in prijazno mi je odgovo-nI». da je iz Ljubljane in da Prihaja v Stražišče, ker v Mubljani v nedeljo popoldne "i mladinskih plesov. Potem sem poskušal izve-»d kje so mladi obiskovalci plesa doma. Razen red-J*» res redkih, so mi vsi adi odgovorili. Tako sem -Vesdel, da jih je na i več i/ panja iz Stražišča pa tudi z Ljubljane iz zgornjega onca Gorenjske radi pride-s u- Slra>i^e Vsi po vrsti ° bdi zadovoljni in le eden J1 Je odgovoril, da bi na P«*« lahko točili tudi alko-Z**? Pliače. Se najbolj pa J- ie presenetilo, ko mi jih g Kar nrecej odgovorilo, da , p.esai, angleški valček ali LT dru8 »klasičen« ples. fte ^ug,naTmbCl tUđi kai Ulkcga VS/VJ SPODOBNO SE NAJ OBNAŠAJO Pr?n'CH k° SC,n sc Porinil memb^'n1 8eTO 0pa2U si1,v" i,So • Da s" malo ohladim Bočni SC1H sc namenil proti ^hkrlti8^^ in 8k^ obisk ■ po^,ai". ce sc fe stilni Wirt>,ma Dro1™ v go- ti vid' m nr«™«™. kaj-bi si « •,n,,sern nobenega, ki so tu, • Rckl' so mi, da *e Ta^m rC,dr'' da Pa Se se naj no t dun Izpričat.. fc^'lkam; da «*> konec « Pridem na nedeljo, »KmJUlC LIBERAN « dLI^ ,bomo Postregli Postrvmi in speclalite.a-na zaru. J* pozdrav m nasvidenje DROPlii 1I(;°8,,,"J» Pri 11 0U|<3 LIBERAN ko bo lepo vreme. Tara t jih nekaj pride, vendar pa so redki in hitro odidejo. Torej nič. Kaj pa sosedje? Da jih ne bi po nepotrebnem vznemirjal še jaz ta večer, sem jih obiskal nekaj dni kasneje. Marija Florjančič in Romana Tepina sta brez ovinkov povedali svoje mnenje. »Prejšnjo nedeljo zvečer so sosedu ograjo podrli, skačejo čez ograjo, tresejo jabolka .. . Nihče nima nič proti plesu, samo sosede naj takrat v miru pustijo. Kar po-prašajte. To vam bodo povedali po vsej Benedikovi ulici ... Pa vsaj malo bolj spodobno se naj obnašajo. Saj nič ne rečem, tudi včasih smo se bili veselili. Pa tudi »kušnil« me je kdo, ampak to, kar se dogaja po vogalih ob stenah ...« Skoraj, da mi ni postalo nerodno, ko sem poslušal posamezne storije i,n nekam čudno resen je postal pogovor, ko je beseda nanesla na deset dvanajst let staire otroke, ki jih starši najbrž res ne morejo zaradi mladinske ga plesa tako rekoč sredi nedeljskega popoldneva zapirati. Tako sem spraševal zdaj enega, zdaj drugega. Slišal sem mnenja, ki so bila v prid in v škodo mladinskemu plesu. Za in proti plesu v Stražišču. Ne mislim ocenjevati, kdo ima prav. Res je, da so se prireditelji ple sa zaradi različnih mnenj in pripomb že sestali in izmenjali stališča tudi s predstavniki organizacij (na občini) ter sprejeli nekatere sklepe, ki naj bi zagotovili red in mir. će vprašam torej po tolikih službenih vprašanjih še sebe: Kakšni so danes mladi ljudje? # Morda so malce drugac* nI. kot smo bili mi v njiho vih letih. Morda so nekateri malce objestni? Toda neho le se ob tem vprašan iu spomnim besed tistega do-vetdeaejletnega možaka i?. Vokleua, ki ml je lani ob tem času pravil: »Včasih tri dni nisem snal, pa tako smo se n:» veselici steoli, da je bilo zhitral sl'O il pol vasi brez obrale.« Kakšna je. to rej današnja mladina? Mlada, brez: krbna po'na želia po uveljavitvi, z željo, da bi b'la čbnnrei starclša. Katti ! starelšl ji dajejo zglede In izkušn ie. Pa ne da bi lih ooravičeval s tistim ooraviči-I i; Ne Eaknertte jim. saj ne vedo. kaj delno. Ne! Mislim, di «;o to mladi ljudje, ki jim lahko zaupamo. In moramo jim zaupati. Prepričan sem. da jim bomo le z zaupanjem pomagali, da resna pot, na katero bodo stopili že čez nekaj let, ne bo potem tako huda. A. /.dar »Mi Bohinjci sredi raja... « Na tradicionalnem kravjem balu v Bohinju se je v nedeljo zbralo prek 5000 ljudi iz različnih krajev Slovenije in sosednjih dežel Organizatorjem kravjega bala, prizadevnim in iznajdljivim Bohinjcem, je bilo v nedeljo vreme zares naklonjeno. Zato ni čudno, da se je na prireditvenem prostoru pred hotelom Zlatorog zbralo prek 5000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, pa tudi gostje in turisti iz sosednjih dežel niso manjkaJi. Na parkirnem prostoru smo opazili precej avtomobilov z italijansko in avstrijsko registrsko tablico. Dokaz, da bohinjska vsakoletna turistična prireditev ni znana samo doma, ampak se je glas o njeni privljačnosti in atraktivnosti razširil že prek meja naše domovine. Okrog enajste ure je zaigrala godba iz Gorij pri Bledu, kar je pomenilo da do začetka prireditve ni več daleč, ko pa smo zaslišali še stare bohinjske znance Vesele planšarje smo vedeli, da se je prireditev začela. Na pobočju Komarče smo opazili prve majerice rn majer-je s svojimi tropi krav, ki so se spuščali proti prireditvenem prostoru. Našteli smo osem kravjih tropov. Prvi je bil trop znanega Bohinjca in starega gosta prireditve L'keevega Franceta, za njegovim pa so prihajali še ostali. Krave se niso dosti menile za radovedne obiskovalce. Veselo so cingljale s svojimi zvonci in od časa do časa mulile travo. Ko so bili na odru zorani planšarji s svojo opremo, ki jo potrebujejo za življenje na planini, in gostje, med njimi folklorna skupina iz Portoroža, je bohinjski mešani pevski zbor zapel lepo staro Bohinjsko. »Mi Bohinjci sredi raja ...« se glasi njen začetek. Pesem pripoveduje o Bohinjcih, njihovi ljubezni do domovine in lepega Bohinja in Triglavu. Pevci so jo zapeli tako prizadeto, da so se njim in-mar-sikateremu od prisotnih orosile oči. Sledil je pozdrav .Uliteevega Franceta. V nedeljo je že petnajstič zapored stopil na oder in pozdravil »drage goste«. Nič veselega vam nimam povedati. Pianšarstvo peša in to zaradi okoliščin po normalni poti. Naše plan-šarsko delo iu bilo nikoli in ne bo dobro plačano. Vendar, če nas ne bi bilo, bi naša lepa sončna trava gnila po planinah. Planšarji smo planšarji in kar znamo znamo ...« Povedal je nekaj domislic in zgodbic, kakršne zna povedati samo Ukčev Franc. Kdor razume njegove krepke šale, ve da to niso samo šale, ampak je v njih veliko veliko resnice. Po govoru Ukčevega Franceta so spet zapeli bohinjski pevci. Same stare in marsikje že pozabljene slovenske pesmi. Triglav, Naše gore in Nazaj, nazaj v planinski raj. Za njimi so folkloristi iz Bohinja zaplesali splet gorenj-sih narodnih plesov, katerih zibelka je prav bohinjski kot. Tudi plesalci i/. Portoroža so DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA razpisuje Vpis v dopisne šole — osnovnošolsko izobraževanje (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativna Šola (dveletna) — ekonomska srednja šola — tehniška šola (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodska šola (za strojno stroko) — poklicna šola kovinarske stroke VPISUJEMO VSAK DAN od 7.—18. ure RAZEN SOBOTE. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, uenem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA, Parmova 39, telefon: 316-043, 312-141, poštni predal 106. poželi velik aplavz. Enako majerji in majerice. Po programu, med katerim smo se večkrat do solz nasmejali, se je začelo rajanje, takšno, kot je malokje. Veseli planšarji so neutrudno in neusmiljeno raztegovali in pihali v svoje instrumente. Prav je, da naše vsakoletne znance tokrat pobliže spoznamo. Ansambel je 1965. leta ustanovil France Povše iz Ljubljane. Isto leto so tudi prvič igrali na Kravjem balu. Ansambel sestavljajo: Franček Povše, Tone Skr-janc, Maks Gerbec_ Rudi VVagner in Tone Kuder. Imajo tudi dva pevca, Janeza Jer-šinovca in Anico Pusar. Vodja ansambla in avtor mnogih bohinjskih skladb je Fra.n-ček Povše, pevec Jeršinovec pa je napisal za večino od njih besedilo. Planšarji niso znani samo v Sloveniji. Zaigrali so že v Avstriji, kjer so reden gost celovškega radia, pa tudi Tržačani jih že poznajo. Plainšarji pravijo, da najraje še vedno igrajo prav v Bohinju, na kravjem balu. To je bil naš sprehod po nedeljskem kravjem balu. Vsega, kar se je dogajalo na njem, prav gotovo nismo za-pisali. Nemogoče je. Veselja kakršnega vsako leto srečamo na kravjem balu, ne vidimo nikjer drugje. Zato tistemu, ki je bil v nedeljo v Bohinju ni žal. Drugo leto pa spet na svidenje! J. Košnjek BUTAN C A M P LIN — AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zaki — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316-798. 315-759 CAMPLIN — AUTOGAS Posto di ritornimento: Camping v Zakl — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (dietro la fabrica Litostroj) telefon 316-798, 315-759 9. nadaljevanje Gledališč, kinematografov ni bilo več, vse je bilo zaprto. Leningrajčani so bili večinoma tako oslabljeni, da doma niti brati niso mogli več. S kakšno vdanostjo so sestradani, napol mrtvi ljudje poslušali pri sprejemnikih branje pesmi — bilo je nepojmljivo. Osmega januarja pa so v večini mestnih okrajev utihnili sprejemniki. Električni tok je bil prešibak. Kmalu pa so se ob oddajniku začele zbirati kopice ljudi, ki so spraševali, kaj se je zeodilo in kdaj bodo spet lahko poslušali oddajo. NOVE VRSTE ZLOČIN Začelo se je s tem že v začetku zime, zdaj pa je postajalo vedno huje. »Nove vrste zločin«, tako je dejala policija se *c za"el MrHi, Pil je to umor zaradi živil. Vsak dan sc je pripetilo kaj takega. Starka, ki je stala v vrsti pred trgovino z živili, se je zgrudila mrtva zaradi udarca po glavi in bled fant je zbežal iz vrste /. njeno ročno torbico v roki. V njej je bila živilska karta. Iz pekarne je stopil mož, zabliskal se je nož In mož se je zgrudil v sneg, temno postava pa je izginila s kruhom, ki ga je bil kupil mož v snegu. Leningrajska policija je bila dobro organizirana, tudi osebja ji ni manjkalo, toda zdaj ni imela več opravka s poklicnimi zločinci, ki jih je dobro obvladala, temveč z navadnimi meščani, ki so jih lakota, /ima gnale v rop in umor. Kmalu so se vlačile okrog cele tolpe morilcev, sestavljene iz raznih temnih elementov, med katerimi je bilo tudi mnogo odpuščenih vojakov in vojaških beguncev. Napadali so samotne pešce ponoči iu kasneje tudi podnevi, vdirale so v pekarne ter se nazadnje lotili tudi konvojev, ki so dovažali hrano prek Ladoškega jezera. Vlamljali pa so tudi v stanovanja m iskali dragocenosti. Ce se jim je kdo uprl (navadno so v stanovanju našli le mrtvece) so ga ubili in stanovali ie nato zažgali, da bi prikrili zločin. Priznati pa je treba, da med zločinci niso bili sami Rusi, mnogo je bilo med njimi nemških aecn-tov, ki jim nI bilo posebno laike- splaziti se skozi redko zasedeno bojno linijo branilcev v predmestjih. Ti so pt>-lem s prlšepetavanjem hu|-skali ljudi, opravljali sabo-Ki/na dejanja in ropali. ► zločincih zaradi > i v i I so oblasti udarite z neusmiljeno trdoto, ždanov namestnik A. A. Kuznecov je dejal kasneje: »Odkrito moram priznati, da smo streljali ljudi zaradi ropanja kruha.« Od novembra 1941 dalje je prinašala Pravda kratke objave o ustrelitvah: trije možje so ustreljeni zaradi ropa v trgovini z živili; dve ženski ustreljeni zaradi prekupčevanja z živili; pet mož ustreljenih zaradi roparskega napada na transport z moko, šest mož ustreljenih zaradi lažnih prisvojitev živilskih kart, mnogo grešnikov je bilo obsojenih na več let prisilnega dela, vendar je navadno govorila puška. Za patrulje so uporabljali tudi vojake s fronte. Pri njih ni bilo niti sodišča, če so pri osumljencu našli ukradene živilske karte ali krivično pridobljena živila, so ga ustrelili kar tam, kjer so ga prijeli. Vsak mesec so izdajali nove živilske karte. Do decembra je tisti, ki je karto izgubil, lahko prišel po drugo na pristojno mesto, kjer je redno dobival karte. Decembra so se pred uradi za izdajanje kart vile dolge verige prebivalcev, ki naj bi bili izgubili svoje karte pri požaru, pri zračnem napadu ali pri eksploziji granate ali bombe. Preden je utegnil Pavlov, referent za preskrbo, poseči vmes, je bilo že i/danih 24.000 nadomestnih kart. Ker so bile navedbe o izgubi kart dostikrat izmišljene, je po njegovi odredbi izdajal nadomestne karte odslej samo glavni urad in to samo v primerih, če je bila izguba dokazana s pričami in je nadomestilo zagovarjal predsednik hišnega sveta ali kak funkcionar ali policija. Takih primerov pa je bilo sila malo in tako so zahteve po nadomestnih kartah počasi popolnoma izostale. Izguba živilske karte je bilo pač najbridkejše, kar je utegnilo doleteti človeka. Nekega večera je prišla v bolnico Eiisman upokojenka s svo;o šestnajstletno hčerjo in vsa obupana pripovedovala, da ie goljufiva ženska pre ten tala hčerko, da ji bo preskrbela mesto z dobro hrano v bolnici. Ociganlla je mater ja 45 rubljev, za vse, kar je žena imela, pole;; tega izvabila Iz obeh še živilske karta, ju nato peljala sko/i temno mesto do bolnice in v temi 1/g'nl'a. Jokaje sta ženski pripovedovali zdravniku svojo zgodiva. Zabavnik bma Je siv avil in napisal prijavo na policijo, če pa bo ta mogla kaj ukreniti, je bilo zelo dvomljivo. V bolnici so jima sicer dali nekaj hrane, mnogo seveda ni bilo in revi sta odšli v temo z zavestjo, da bosta ves mesec brez hrane, kar je pomenilo toliko kot obsodbo na smrt. MESTO GORI Marsikoga je sila prignala na rob blaznosti. Ko je partijska funkcionarka Jelisave-ta Šaripina stopila nekoč v trgovino, je zagledala žensko, ki je preklinjaje bila s pestmi po desetletnem delku. Mali je sedel na tleh in na vso moč mašil vase kos kruha in žvečil, kolikor hitro ie mogel. Kupci so okrog scene sklenili krog in molče gleda?i. saripina je pograbila žensko z roko: »Nehajte vendar!« »Toda, saj to je tat, tat, tat,« je kričala ženska. Svoj obrok kruha je za trenutek položila na prodajno mizo, v hipu ga je pograbil deček in ga začel mašiti v usta, udarcev menda sploh ni čutil, niti slišal kričanje in sc menda sploh ni zavedal, kaj sc godi okrog njega. Bil je lačen, tako strašno lačen . . . Jokaje je pripovedovala ženska, da je pred nekaj tedni nesla na pokopališče edino dete. Na prošnjo šarapine je vsi^k od kupcev odlomil košček od svojega obroka in ga dal ženski. Ko so vprašali dečka, kdo je In kaj je z njim, je suhih oči povedal, da je oče menda na fronti, mati ie od lakote umrla, on sam pa živi s svojim malim bratcem v kleti /.bombardirane hiše. Stiska je postajala vedno hujša. Majhni otroci, ki so doraščali, sploh niso poznali ne psov, ne mačk, ki jih v mestu ni bilo več. Tudi ptice so izginile. Vrane so se izselile za nemške jarke, nato so izginili galebi in golobi — v loncih, vrabci in škorci pa so zmrzovali in stradali kot ljudje. Pripovedovali so, da so videli, kako so jate vrabcev med poletom padale na Poledenelo Nevo. Zmr/ovali so med letom. Celo podgan skoro ni bilo več. Tudi te so, kot so pravil, zmrznile. Na fronti pa so vedeli to bolje. Na deset tisoče jih je zbežalo iz le-denomrzlih in popolnoma praznih kleti in se preselilo v strelske zakone, tam le bilo vsaj še nekaj hrane. Sovjetski vojaki so se tolažili s tem, da jih je v nemških jarkih še neprimerno več, ker je tam dovolj hrane. 25. januarja je prejel Kuznecov alarmantno sporočilo lz 5. elektrarne, edine, ki je še obratovala. Doslej so jo vzdrževali v pogonu s 500 kubičnimi metri drv dnevno, /daj pa so bile zaloge Izčrpane, novih pa ni bilo. Kuznecov je prosil, naj vzdrže vsaj nekaj ur, vendar se tudi njemu ni posrečilo najti kuriva. Turbine so se vrtele vedno počasneje in počasneje ter se nazadnje ustavile. Poslednja črpalna postaja je prenehala delovati. — Prišlo je več gostov kot sta pričakovala ... Rešitev sobotne križanke I NAPREJ, 7 LIMONA. 12. ANTIPODI, 14. KLOR, 15. SG, 16. NIŽAVA, 18. IVA, 19. ALI, 21. GEN, 22. POVOD, 24. OZARK, 26. KOSEM, 27. ISOLA, 28. SRS, 29. REP, 31. DAT, 32. MAKETA, 35. SR, 36. OSOR, 38. SIMON1TI, 40. LIPICA, 41. ALAROD Spomenik vesoljcem Francoski kipar Marcel Rcchcr bo izdelal štiri metre visok kip, posvečen prihodu prvega človeka na Luno. Spomenik bo po vsej verjetnosti stal blizu izstrelitve ploščadi na Cape Kenncdv iu, s katere je poletel na Luno Apollo 11. Spomenik bo abstrakten kip s kovinskimi drogovi, ki naj bi ponazarjali radar in ameriško zastavo Najpogostejši vzroki smrti Več kot polovica umrlih Evropejcev in Američanov je i|,lC' la raka oziroma srčne in ožiinc bolezni. Bole/ni srca in CŽiU* najbolj tarejo Fmec, za njimi pa Američane. Jugoslovani s,,,(-' s 30 odstotki na zadnjem mestu. Statistični podatki ka/c!^ da smrtnost /aiadi teh bole/ni neprestano narašča. Med en* Lndvajsetimj državami, ki jih je anketa zajela, so izjem« Jugoslavija, Francija in Madžarska, kjer je najmanj srčni* bolezni med smrtnimi primeri. Najmanj raka pa je na lsi'" diji in v Romuniji. Krive so matične knjige? Kje drugje kot v zemlji stoletmkov — V Sovjetski ZV /ivc tri sestre, ki so stare skupaj natanko 339 let. 2ive v il() le l. nem kiatu I )ages I a im. Najmlajša od sester ima samo u ^ najstarejša pa 116. S pojavom tako visoke starosti si se m razbijajo glave zdravniki, medtem ko pa skeptiki namig1*" na pomote v matičnih knjigah. |£| f Kadilci so srečnejši \ se ka/e, da ne bomo imeli miru, vse dokler bo na S ^ rasla lastlma. ki )j pravimo tobak. Razprave O škodi I K kajenja bi lahko naložili na nekaj tovornjakov, pa xl '.»j^ /nanstveniki se ne odnehajo. I/ Zahodne Nemčije i1' ^ ^fcj spet nenavadna vest. Institut /a socialno medicino \t v ^ ia/iskavi ugotovil, da so kadilci- suvnejSi. Strastne j^gg namreč manj boli glava, mani jih muci sne. nimajo VI» ^ pritiska niti težav za linijo — in /aiadi vsega lega K'" si ci ueisi od nekadilcev. Še korak naprej švicarski natačnosti • . scsl-1- Oddelek /a ia/iska\e /n.iuc sruaiskc Iia.iiiic Ul I1 )0 vil novo elektronsko zapeslno uio / naravnost iu"vc 1 ■ jjjh natančnostjo. Medlem ko |C tOČnOSt tradicionalnih sv}||d m s spnalo do 1 minute na teden, pri urah / elektron glasbenimi vlHcami do ene minute na mesec, pa p.i- ura »Longines Ultra Ouai I/« največjo do seda) dOS*** lam uost — do ene minule na leto dm. 05 O Kuraltovi rodbini in še kaj v nekdanjem življenju (2) Žanjice so tekmovale med seboj Ker je Franc imel dosti denarja, si ga je zaželel še več. V tistih easih ni bilo hranilnic in posojilnic. Na kmetijah je bilo nali10 po več otrok, dom je po očetu prevzel le eden, ostalim Vrt16 bS1° d°to treba '^Plačati. Takrat se je vsak kmet nami ??v.zado^,"l' Zadolžili so se kmetje tudi, če je bila nesreča •j. *' kakršnakoli že, pa tudi, če je bil nekdo slab gospodar. 1 dota, ki jo je prinesla nevesta k hiši, je bila navadno Prema]0 če je nekomu grozilo, da bo propadel, če je bil že »oliko zadolžen. Ko je kmet zašel v denarne težave, ko mu je grozilo, da m,u bodo kmetijo upniki prodali, se je za pomoč zatekel k Jerebu, če ni imel ži-vitne aili lesa da bi ga prodal »n s tem poplačal dolgove. Jereb je taikim kmetom posojal denar na visoke, naravnost oderuške obresti. S tem }e njegovo premoženje ra-8l*>. Na ta način je sicer mnogim pomagal, vendar so la^a posojila spremljale mmoge solze. Včasih pa je Franc, po domače Jereb, denar tudi izgubil, če je bilo dolga le preveč in če ga tisti res ni mogel plačati. Je-reb je imel kar svojega agenta (potnika). K njemu so prihajali kmetje po posojilo z vse Gorenjske. Na posestvu je imel Jereb hlapce in dekle, po potrebi pa si je najel še dninarje, da so mu obdelovali zemljo. Ker se mu je zdelo, da ljudje preveč časa porabijo za spanje, si je vtepel v glavo da je spanje samo navada. Zato je hotel postati svetovni rekorder; hotel je dokazati da spanje ni potrebno. Nekoč je tri dni in tri noči hodil okrog da bi premagal spanje, toda tretji dan je omagal. Padel je in v trenutku zaspal; spal je kar na vrtu cel dan in celo noč. Takrat je spoznaj, da z njegovo fiksno idejo o nepotrebnosti spanja ni nič in takrat je to misel opustil. Zdaj pa poglejmo, kako je bilo na kmetijah tiste čase! Vsak kmet je moral imeti po dve dekli. Če so bili domači otroci še majhni, je moral imeti tudi po dva hlapca in še pastirje. Sicer pa so bile takrat številne družine, ki so imele 10 do 15 otrok. Strojev, ki jih poznamo danes, takrat ni bilo, vse delo so moral opraviti ročno. To pa ni bila malenkost, dela je bilo veliko: želi so vse s srpi, mlatili s cepci_ drva so žagali z ročno žago, slamo so rezali z ročno slamo-reznico oz. tako imenovano »trugo« itd. Rezanje rezani-ce je bilo hlapčevo delo; vso zimo je morad kar dobro delati, da je sproti narezal krmo za 15 do 18 glav živine, kolikor jo je bilo na večjih kmetijah. Krompirja takrat niso dosti sadili, ker zanj ni bilo takšnega povpraševanja kot danes. Imeli so ga samo za dom in za prašiče; sadili in tudi izkopavali so ga kar z motiko. Takrat so sejali lan, s katerim je bilo mnogo dela: najprej so ga sejali, nato po-ruvali, potern pogrnili po travnikih, da se je »godii«, potem so potrgali z njega semenske glavice, BatO so ga ženske trle, pozimi so potem predli, nato prali štrene, in jih sušili na soncu, potem j pa je prejo dobil v roke tka- ' lec, platno pa potem šivilje in krojači. Dolg postopek in veliko dela torej, preden je nastalo grobo blago, s katerim so se v glavnem oblačili. V tistih časih so sejali mnogo pšenice, rži, ajde, fižola. Vse to so ženske požele s srpi. Žeti so začele zjutraj še pred šesto uro in delale so potem vse do noči. Okrog druge ure je bilo navadno kosilo razen tega pa še dvakrat na dan malica. Zajtrkovadi in večerjali so J doma. Ob kosilu je bilo približno pol ure počitka — v senci, če je bila v bližini, drugače pa kar na pekočem soncu. V vrču (v »krugli«) so prinesle žanjice s seboj vodo, da niso bile žejne. Prišel je tudi gospodar, da jim je sklepal srpe, in sicer kar na polju, človek bi ob vsem tem mislil, da so bile hude in zelo utrujene, da so se je- j žile; kje pa! Bile so vesele, i tekmovale so kot da>nes kak- j šini športniki, katera bo prej naredila, katera več in lepše požela! Prva je žela prva dekla ali pa domača hči, zadnja pa gospodinja. Vsaka je hotela biti zelo pridna. Velika sramo- ta je bila, če je katera zaostala. In če je prišel mimo njive kakšen fant, tedaj ža-njica ni šla k njemu na klepet, ni počivala; tedaj je šele zapel srp, da so druge žamjice takoj uganile, da je njen fant blizu, da mu hoče pokazati, kako je pridna. Zvečer, ko so se žanjice trudne vračaile s celodnevnega napornega dela, so zapele, da jih je bilo slišati daleč okoli. To je bila posebna sreča in veselje, ki ga danes ni več. Tako življenje se je ponavljajo, dokler žetev ni bila končana, ta pa je trajala tudi 14 dni ali še več. Karel Bertoncelj, Gorenja vas 25 (Naprej prihodnjič) (ijorenjski Kraji iti ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL , 'Praprot J*»l? Seveda bral,' je odgovoril župniku in ko J* K' Župnik nato nadrl, da je to ncdopustl|iv greti, in nesrečnega drvarja zapodil iz spovcdni-aV ,c 0 tem ves skrušen pripovedoval drugim "jrjem, ti pa so M krohotali... nj 'ake misli Bpeljujejo Slavka drugam. Vojsko rit ■k"10 Vas gorskih kmetov in drvarjev, jezno-Kov ln tuda$kib župnikov, vas, O kateri v Idriji ranil*' da '° Vožnjo sla med vojno peta ob-n-i l črta v čt»s» začetnih italijanskih uspehov z\ °skl fronti, ki so ta hribovski kraj natrpali sVih8ukc1 od SoCv" '• Omiške planote in lokov-Sod obronk°v, vojaki pa ga spremenili v pravo in a0"10 Gomoro S pijančevanjem, razv ratom »redni Podobnimi rečmi, ki V krajih v nepo-nje » alud.»" hojišč, kjer je človeško življe- treba od dancs do iutri in ki ga 'e /,,l(> tre*? na8l° drveti, dozorevajo v plod topega hrbi, '• VaS' ki bi bi,a di,ru's /op( 1 hot'11 /a Več v k ° katni hi naJl>rŽ v Idriji ne govorili ie-rn k" bl se ne ponašala z uglednim profesor- elovek dnom' Prijateljem Karlovega on ta, ^om, o kater cm govorijo te dni nc samo niaivcč tudi drugje . . . 4 kj jKOSPOdu Ivanu Grudnu, učenem profesorju, • iaui ,xl.lrt poučuje na trgovski šoli v Ljub-tak0 'I\k| K(,V()li francosko in italijansko prav je ini, ° ki'k<>r slovansko iu nemško, saj sc ki ; ,na ^naju, v Grenoblu in Firencah, in Wi Slav ^ inžemrJa Klavede, Karlovega oteto ^ .*° Pripoveduje čez nekaj ur teti Roziki, HaSei * i US**VH na njenem novem domu in |o Nt i,i postno m v solzah, ker Italijani se ved* s" izpustili njenega moža. strica Andicja. »tolaži se, teta! Mo.ali ga bodo izpustiti prav tako, kakor bodo morali zapustiti naše kraje. Mirovna konferenca bo razveljavila krivični londonski pakt,« govori Slavko z besedami, ki jih je slišal od Karlovega očeta. Karlov oče je prepričan, da predsednik Združenih držav Amerike VVilson londonskega pakta, sklenjenega pred dobrimi tremi leti in pol med antantnimi velesilami in Italijo, ne priznava in ga ne bo nikoli priznal, pa tudi Francozi se baje ;.e kujajo, ker so nasedli italijanski potegavščini, od katere Francija ni imela prav nobene koristi, marveč samo škodo, ker udeležba Italije v vojni na strani antante ni prinesla razbremenitve na 11 ancosko nemški fronti, kakor so pričakovali. »Niso vedeli, da smo v krajih, ki so jih obljubili Italiji, skoro sami Slovenci in Hrvatje,« govori Slavko z inženirjevimi besedami, ki jim je verjel bolj kakor besedam rudarja Pahorja, ki je trdil prav nasprotno in ki se je na VVilso-novo zagotovilo o pravici samoodločbe slehernega naroda na samostojnost in državnost požvižgal. »VVilson je demokrat in Francozi so dc-mokratje! Kakor je pisal iz Francije brat gospoda Inženirja Klavede, je Francija, vsaj večina francoskega naroda na naši strani. Mirovna delegacija Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se bo na mirovni konferenci pogajala o mejah Svoje države, bo prav gotovo trdno vztrajala pri pravični rešitvi, saj je v tej delegaciji tudi profesor l\an (buden, Idrijski rojak (lako govore o profesorju (budnu v Idriji), ki ne bo Odjenjal. Razumljivo, Italijanom diši idrijski zivosrebrni rudnik, pa tudi bivši avstrijski napol državni, napol Henck lovi rudniki svinca in cina v Rablju skupaj s topilnicami v Mrzli vodi. Toda to mora postati sedaj last nove slovenske drŽave. Italija ne bo imela nikoli v svojih mejah dela Kranjske z Idrijo in dela Koroške s Trbižem, Pontafljem in drugimi koroškimi kraji. I'a tudi Kobariske in Goriške ne. Ne Brci, ne Vipave, ne Krasa, ln tudi Istre s Trstom ne, saj |e Tisi na slovenskem ozemlju, ln prav tako ne Dalmacije in dalmatinskih otokov,« ponavlja Slavko inžeiiirjeve besede, o katerih misli, da so besede, ki jih je inženir sli-al od svojega piija telja profesorja Ivana Grudna. Toda Kozike te besede ne potolažijo. »Drugi, ki so jih odgnali, so vsaj blizu. Nekatere imajo za žicami v Čedadu. Anton je v Krminu, Jakob v Gradiški, a Andrej,« se Rozi-kine besede dušijo v ihtenju, »Andrej . .. Andrej .. . njega so odpeljali daleč na jug ... na neki otok blizu Neaplja, te dni pa so ga z ladjo odpeljali še dalj ... na neke Liparske otoke . .. Nekateri pravijo, da so tam ječe, v katere zapirajo morilce in druge zločince ... Je Andrej morilec? S kakšno pravico so ga vtaknili med hudodelce? S kakšno pravico,« ihti Rozika. »Se mar ni postavil na stran antanie, ko je ulekel iz cesarske vojske? Odlikovanje bi moral dobiti, antantino odlikovanje, ne pa da so ga odgnali kakor razbojnika,« govori Rozika z Andrejevimi besedami, s kakršnimi se je na dan, ko so prišli ponj italijanski karabinerji, skušal ubraniti pred aretacijo. »Ti veš ... Ti sam veš, da so mu cesarski stregli po življenju. Ga niso obstrelili? Ubili bi ga, da so ga na praznik rešnjega telesa našli v potoku pod dračjem nad Štivčevo domačijo. Samo ti si ga rešil . . .« »Rešil?« pomisli Slavko. »Ko bi ne bilo tebe, bi Andreja nihče ne našel. Izkrvavel bi.« Res, to bi se lahko zgodilo, se Slavko zaveda. Sreča je bila, da se je tistega dne igral s štiv-čevim Žefkom ob potoku nad Sočo in mu delal mlinčke, čeprav se mu ni prav nič ljubilo, da bi se igral s tako majhnim otrokom. Streljanje nekje v hribih pod Krnom je bilo krivo, da sta šla z Žefkom ven. Streljanje, ki je vznemirilo Roziko in Zefkovo mamo, pa tudi njegovo, in ki je čez nekaj časa potihnilo, utihnile pa so tudi žene in se zaskrbljeno spogledovale, ne da bi upale vpričo malega Žefka spregovoriti in ga napraviti še bolj preplašenega. Zato je otroka, peljal ven k potoku nekaj metrov stran od Stivčeve hiše zraven pa razmišljal o stricu Antonu, Andreju in Žefkovcm očetu, za katere je vedel, da se skrivajo v hribih. Zato je pogledoval večkrat tja gor. In res se mu je ob :m pogledovanju nanadoma zazdelo, da je videl planiti v strugo človeka. Pa ni bil povsem prepričan. Iver se je vse tako naglo zgodilo in izginilo. Moral se je prepričati, če je bilo res ali se mu je samo zdelo, a so ga ob podrtih smrekah, ki so jih se za časa soške fronte podrle topovske granate in ki so se nagnetle kakor nekakšna streha nizko nad sam potok, presenetili cesarski vojaki. GLAS * 12. STRAN . - Roparski zaklad 23 žensk na Storžiču Gora je bila gostoljubna Sprva je kazalo, da se bo vse ponesrečilo. Še v soboto je drobno pr-šelo iz megle, tako da so pri planinskem društvu v Tržiču kolebali, ali maj napovedani pohod 99 žensk na Storžič prelože ali ne. Ker pa so zaupali vremenski napovedi, so nato rekli, da bo. V nedeljo zjutraj ob peti uri je bilo nebo še zvezdnato, ko nas je kakih devet čakalo ma avtobusmi postaji na avtobus, ki naj bi planinke odpeljal do Doma pod Stor-žičem. Kake pol ure je bilo že čez peto, ko je priropo-tal tovornjak — pa ni stresel premoga, pač pa je naložil slabo četico Tržičank, ki so hotele to nedeljo na trži-ški Triglav. Ko nas je tovonnjak stresal po poti proti Domu pod Storžičem, mi je upadel še tisti klavrni pogum, ki sem ga hranila za boj z vdsoko goro. Po tržiško veselo je bito šele v Domu pod Storži-čeui, kjer je prenočevalo še nekaj planincev, ki so ta dan nameravali na Storžič ter seveda naši vodniki. Obetala se je čudovita nedelja. Najbrž bi bilo zavzel -je Storžiča množienejše, če bi Tržičanke vedele, kako lep dan se je obetal tisto jutro. Morda so imele v mislih lanski avgustovski pohod, ko jih jc gora sprejela z meglo. Okoli sedme ure jc bilo, ko se je proti Žrelu raztegnila kolona planincev in planink. Naj ne bo zamere, če vse, ki so bili prvič tako visoko, štejem med planince. S tem niti najmanj ne mislim škoditi ugledu naših šestnajstih vodičev, ki so skrivno brez nezgod pripeljali triindvajset žensk na Storžič. Prvih nekaj deset metrov je takoj pregnalo ju tranji hlad ki je lezel v noge. Skrbni vodniki so pripenjali naše vetrovke in pu loverje na svoje nahrbtnike Skupina se je raztrgala na tri dale, ki so ločeni za Stre ljal hiteli proti vrhu Hiteti pravzaprav ne. Na čeki skupine je vodnik premišljeno počasi postavljal noge, tako da nobeni od neizkušenih in na novo pečenih planink ni moglo zmaj kat i sape. Tudi navezati ni bilo treba nobene, čeprav je pot po Žrelu strma in bi kateri brez sramu lahko pošla sapa. Pa ni. Niti najstarejši med nami, ki ji je bilo 60 let. Sicer pa je bila na Storžiču že lani. Navezan je bil samo štiri in poi letni Kraljev Robi, ki je tako že zgodaj začel izpolnjevati izročilo, da — če nisi planinec — potem nisi Tržičan. Robi je hodil zelo dobro, pri tem pa je še vriskal, da je cingljalo med skalami. Enkrat je vodnikova noga ušla z markirane poti, pa je takoj popravil napako. Nepoučeni smo nato zvedeli, da se je treba v gorah vedno držati markacij, sicer se lahko zgodi kaj neprijetnega. Tako kot se je letos poleti neki ljubljanski družini. Zakonca l hčerko in njenim fantom sta krenila od markirane poti po Žrelu v levo in po nema.rkira.ni poti navzgor. Nato se jc ustavilo in ni šlo ne naprej in ne nazaj. Dva din i so prezebali in prest rada a i . akali na reševalce. Sicer pa je pot po Žrelu, po mojem skromnem planinskem znanju, čeprav si grizeš kole na varna im za ravnin vajenega pešca — slikovita. Vsaj taka se mi je zdela malo preden smo prilezli iz Žrela, ko je Storžič pokazal s soncem obsijan nazobčan hrbet, ki spominja tna prav tako slikovite členaste vrhove italijanskih Dolomitov. Jt)wT a vrhu je plai inec po-1^1 plačan za vse: /a /noj, za utrujenost in včasih tudi strah. Z nami je bila gora prijazna. Ne samo, da nam je nudila prelep razgled po Gorenjski, ki ji je sonce takrat že odstranilo megleno odejo, pač pa se nam jc zdelo, da smo ramo ob rami s Kočno, Sto+oin in malo dalje s Triglavom. Nc boste verjeli — videlo sc jc tudi zasne- ženo pobočje Grossglockner-ja. Čaj — bil je samo za ženski spol — se nam je pri legel. Manj prijeten kot pitje čaja pa je bil »krst«. Po lepi navadi planinski, jo dobiš z vrvjo (lepa rdeča je in vozel ima na koncu) po zadnji plati in to trikrat, da je še huje. Tako si vsaj zapomniš, kdaj si prilezel čez 1000 metrov . . . Predseinik planinskega društva Tržič Janko ^Lončar pa je nato vsaki le čestital in izročil planinski znak. Spust po Škarjevem robu je bil mnogo meprijetnejši — za noge namreč — kot pa je bila hoja navzgor. No, Robi je skakal od skale do skale prav tako lahkotno, ko da nc bi imel za seboj triurnega vzpona. Da pa se ne bi »položil«, ga je oče spet valoval z vrvjo. Kot gamsi so se zapodili po skalah tudi nekateri n*!ajši (pravi — seveda) planinci. Tudi na samem vrhu jih je nekaj ostalo: čakaili so na štafeto, ki jo je organizirala planinska zveza Slovenije v počastitev Vižmarskega tabora. Kasneje — pri južini v Domu pod Storžičem, jc Robi le omagal. Sit in z rdečimi lici je obsedel na stolu. Tudi v noge vseh, ki so bMe prvič na Storžiču je začela lezti utrujenost. Vendar pa zato doživetje ni bilo nič manj lepo. Utrujenost pač sodi zraven. Vsaka je dejala, da bi še šla na Storžič. Morda po kateri od njegovih osemnajstih ali devetnajstih smereh? Raje ne. Te so za prave planince. Nekateri od njih so tisto dopoldne, tako mi je pripovedovala žena znanega alpinista Japlja iz Ti/:, a. preplezali kar tri smeii v Storžiču. Kdor je le enkrat prijel za cepin in za prusiko-vo vrv, ta jc zlepa ne odlo ži. Pa čeprav ima pri tem včasih smolo in si pretrese možgane, zlomi ključnico in izbije zob. Se enkrat: bilo je lepo. L. Mencinger 21 žensk na vrhu Storilca JULIUS MADER 37 Za Kaltenbrunnerja sta imela ponarcjevalski oddelek in oddelek za razpečavanje velik pomen. Bila sta osnova njegovih finančnih in gospodarskih načrtov. Zato so konec februarja 1945, kakor smo že omenili, v koncentracijskem tal>orisču Sachenhausen izpraznili blok 18/19, tamkajšnjo skupino jetnikov pa skupaj s tiskarskimi stroji, zalogo papirja in ponarejenega denarja v šestnajstih železniških vagonih pod straž* prepeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Po Pn" bKžno dveh tednih so morali židovski jetniki na povelje SD čez noč znova montirati tiskarske stroje in jih pripraviti za obratovanje. Ko je bilo vse to storjeno, se je pojavil iz Berlin* SS-sturmbannfuhrer Kriiger. Z zbiranjem rjavih in črnih visokih osebnosti se je nujn° pojavil na istem mestu tudi njihov naiopani zaklad. O tet« ne manjka povojnih izjav, vendar je med njimi malo verodostojnih. Divje romantična okolica zadnje Kaltenhrunaerje** postojanke s svojim skalovjem, skritimi globokimi jezeri •* gostozaraščenimi gozdovi ter precej vraževernim prebivaj" stvom, so nedvomno vplivali na nastanek mnogih pripoved* ki so dobivale vedno novo hrano. Pokrajina okrog Ausseeja leži globoko med Mrtvim pog°r" jem in masivom Dachsteina. Sredi te pokrajine, na kraju, ki g dostopen samo prek treh visokogorskih prehodov, leži TopU" ško jezero, ki so ga nacisti določili za skrivališče svojega plena in zakladov ter svojih najbolj tajnih dokumentov, ki j»j niso mogli več spraviti v tujino. Vse to so v pozni jeseni 19*» nakopičili na teh nekaj kvadratnih kilometrih avslrijsk^ dežele na meji z Bavarsko. Ko pa je postala kapitulacija Hi ' lerjevc Nemčije samo še vprašanje tednov ali dni, je vse t blago očitno izginilo pod zemljo, v skrivne rove in v samotn gorska jezera. Ta skrivališča pa so bila dejansko saIt1° Jjfj poji, ki bi jih zločinci SS in SD spet dvignili ob PrdVCT času. O tem pričajo tudi mnoga skladišča orožja na tem P° ročju. SD-obersturmbannfuhrer Otto Skorzenv si je v ta men izbral npr. neki zapuščeni rudnik pri Salzburgu, --je s pomočjo zapriseženega oddelka SS skril celo skladišč* kjer so orožja. Da bi to skladišče zavarovali pred tujim posegom vhod v rudnik razstrelili. Da bi še bolj otežili iskanje kladov in zavedli iskalce na napačno sled, so razširili ra'/1,c legende, ki še danes krožijo po tisku Zahodne Nemčije in hodnih držav. Poleg množice senzacionalnih poročil, ki krožijo P° '.g hodni Nemčiji, sc je doslej javilo zelo malo prič, ki J'"1 ^ verjeti. Toliko bolj je treba prisluhniti poštenim antiCa*"* ki so opazovali naciste pri njihovem skrivnem početju. Ivan P. Volkov, ki je danes zaposlen pri železnici v Ha rovsku, poroča o svojih doživetjih: m »Star sem 39 let. Rodil sem sc v Klincih v brla"S5jJ,0-okraju. Leta 1942 so me Nemci zarad', moje Ilegalo« (Jjo. sli v neki mladinski skupini zaprli in odpeljali v _^elT^7«3 Leta 1943, ko sem poizkusil pobegniti, so me tamSlS' poslali v uničevalno taborišče. Tam so me dodeli" ■ «JlCj-za Iskanje bomb, ki je bila sestavljena iz telesno n»J* Uh Jetnjfcov. Bili smo dejansko v mrtvaškem odre« ^^gp amo morali Iskati bombe, ki so padle na Berbu In mesta, a niso eksplodirale. Morali smo Jim odstraniti ~ ^ nike in Jih odpraviti drugam. Maja 1945 pa sa nas ^,0/ po-transport železnih zabojev, ki so t.bl.di po 30 d-> 1°J ^v\fr zneje sem izvedel od drugih jetnikov, da je bilo v te*1 nitle''' zlato, valuta in druge dragocenosti, ki so Jih prlvlek lvVal' jevci iz treh koncentracijskih taborišč in sicer Iz Buc j^all da, Auschvvitza in Sachenhauena . . . Potem snu' j^jpsk arhive iz potsdamsklh zaporov, iz dorJmundsk j;a ^ proti nega urada in tudi iz poslopja berlinskega relchst ip ^jpadJ-koncu vojne so vozili tovornjaki pretc. no na jut: Pr0 ..g sciP Na nek! taki vožnji, ko smo ponoči vozili skozi_ nase^ opazil ofl cesti znak s puščico in napisom Topli t«** ^oran10 tovornjaki prispeli do jezera, smo dobili povelje,/)" prenesti zaboje na čolne. V čolnih, ki so sc vrni''. • . samo vojaki, jetniki so izginili. Tako so izglnl'1 ,,.j< n*5 slednjih vožnjah. Moj sojetnik, nemški antU » ' ' lvK rll't j*, je posvaril, da nas nameravajo vse pokončati. Poniag ^^J-tla sem prišel v drugo skupino, ki Je bila določena ^ zemeljska tajna dela. Le tako mi Je uspelo, da sem ^ .(riek Tisoče kilometrov daleč od Volkova živi An*IT#r|l "' l.ortus. Že leta 1941 je v boju za Tobruk v se veru l A šel v nem.ko ujetništvo in bil med tistimi dvajse ^ ^0 V »klini in francoskimi jetniki, ki tO bili dodcljei« ogla*«' mornarsko poizkusilo pojtajo ob TopHškcm je**' ae je v londonskem časopisu Evening Nevvs: nji'1 ,vt »Z lastnimi očmi sem videl naciste pri pol iplj-"^' !t....v ga zaklada v Toplisko jezero. Bilo nas Je sedem ^ nekega dne smo videli prihod i tirih tovornjakov. ECREinfi i turistično I Prometno r Podjetje K R AN J Prodam PLINSKO PEČ in avtomatični FLEKSARET VI. Naslov v oglasnem oddelku 4414 Prodam PRAŠIČA, 60 kg težkega. Praprotna polica 15, Cerklje 4479 Prodam KRAVO s teletom. Resman, Radovljica 4480 Prodam avtomatični PRALNI STROJ naonis pr. 5 po zelo ugodni ceni. Škofja Loka, šolska ul. 1 4481 Prodam KRAVO, ki bo decembra teletila. Zitko, Trboje W Smlednik **H prodam RADIATORJE U-Pa 604/6 ir, ŠTEDILNIK gornje. Naslov v oglasnem oddelku Prodam lena obrana zimska JABOLKA od 0,.><) — I M Jr za kg in sladki JABOLČ-(Vsako k dičino). Eržen, Zafcukovjc 2, Besnica 4484 /Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA Ko>'ohn" 5 "; mik 4485 5 mesecev staro • beIo M pleme. Veter-?P. Bunje, 13, Z.abnica 4486 l£°£*»t malo rabljeno de Kra,,j < "' žen**0 KOLO. »L Cankar va , P,''Hla;n 4487 STroTk nov bivalni RADin u.1 i;ullan 220 in Naslov U li "nntfonija. v "glasnem oddelku 44S8 Izdaja ln tiska ČP »Co renjskl tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. - Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 l 135. — Telefoni: redakcija 21835 *14S6«; uprava lista, ma ♦»oglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 1 ->n. cena za eno str-. ibo> 58 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo l°°/o popusta. Neplačanih «glaso» ne objavljamo. TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA KRANJ vas vabi na ogled graškega jesenskega velesejma z avtobusom dne 4. oktobra 1969 Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj. Povratek okoli 22. ure. Cena izleta je konkurenčna! Vožnja, strokovno vodstvo in vstopnica stane samo 65 din. Prijave in informacije: turistična poslovalnica Creine Kranj, Koroška 4, tel. 21-022 Prodam visok ŠPORTNI otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 4489 a\ T R G O V S KO //P O D J E-T J E 15 LETM ZAKAJ SKRBI? SAJ ZARJA VSE TI PRESKRBI! Motorna vozila- Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1959. Informacije le telefon 21-225 ali 22-079 4490 Prodam AVTO — AUSTIN 1100, letnik 1966. V račun vzamem tudi IIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 4491 Prodani dobro ohranjen MOPFD na tri prestave. C. kol i ikega odreda 34, Kranj 4492 (.A RAZO V ŠOK III IVI ulici /aminiam za Kidričevo ulico. Informacije na telefon 23 221 Kranj 4493 Prodam FIAT 750. Kranj, lezci ska iesta 105 4494 izgubljeno [zgubil stan < i no POTO-VALKO i/ skala 17. 9. na ir I.H 111 sk. Loka, Dm lai |e Poštenega najditelja prosim, da vi ne /abnii a M (< 'e- a.u I 4503 Stanovanja Prodam novo HIŠO. Kranj — Stražišče Pševska c. 11/a 4495 Iščem opremljeno SOBO s posebnim vhodom po možnosti v središču Kranja. Ponudbe poslati pod »Uslužbenka« 4496 Oddam neopremljeno SOBO samski osebi. Struževo 5, Kranj 4497 Prodam KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »po dogovoru« 4498 V najem dam PROSTOR primerno za vulkanizerja in za obrt v središču Medvod, prodam STISKALNICO za sadje Medvode 28 4499 H. sejem obrli v Kranju odll.- 20.X.69 WT* Mlajšo upokojenko ali dekle iščemo za varstvo dveh otrok m morebitno pomoč v gospodinjstvu, fivigelj, Valj avčeva 4, Kranj 4500 Iščem ŽENSKO za varstvu Otroka, in delno pomoč v go-I r ■< 11 it t jsi vu. Dam tudi sobo, ostalo po dogovoru. Naslov v ogilaMiem oddelku 4501 Sprejmem dva DELAVCA /a delo v obrti. Ponudbe poslati pod »Sk. Loka« 4502 g 'll,,,HII,»'»iii«iimiii!iiii(iiiiii,H|l,|,,,,,M,,,,mn,i,;il.(IIHn,ni,^ Mudimo vam VELIKO IZBIRO KNJIG po znižani ceni E g-^ strokovne in leposlovne literature. '»»»iHHmmiitiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiii.....imiimiii!tiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiii;iiiMiii:iiiiiiiiiiiii;i!iii.iiiimiiiiiMiiiiiri r^vc/» NOVOPOROČENCI! >0 Zakaj skrbi, O zakaj težave? Kosilo za to priložnost v GRADU HRIB — Preddvor Na vogalu »kanarčka« ob cesti JLA v Kranju že dalj časa stojijo visoki zidarski odri, vendar jih nihče ne uporablja. V kranjskem Projektu smo izvedeli, da so odre postavili zato, da 00 ,«?rekovnjaki iz Ljubljane in Zagreba lahko poškodovano fasado natančneje ogledali in se odločili za popravilo, saj je stara že štiri leta. Poškodovano fasado bodo po vsej verjetnosti že v ponedeljek začeli popravljati delavci zagrebškega podjetja Mozaik. Zamenjali bodo približno deset odstotkov ploščic in jih premazali z zaščitno plastjo, (jk) — Foto: F. Perdan Jutri bodo na brniškem letališču pristala štiri letala, pet pa jih bo odletelo. Proti Titogiadu bo peljal DC 6B, proti Beogradu caravclla, proti Miim luni DC-3, proti Stockholmu DC-6B in popoldne ob šestih DC-3 ponovno proti Beogradu. Do konca meseca bo na brniškem letališču pristalo in odletelo poprečno po pet letaj. Največ od njih bo caravell, DC-9 in COnvairjev. Seveda sem niso všteti avioni znamke DC-6B, ki vozijo na redni progi proti Beogradu in Titogradu. J. K. Nesreče v zadnjih dneh V petek, 19. septembra, nekaj pred osmo uro zvečer se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Anton Skubic iz Horjula je vozil proti Tržiču. Iz neznanega vzroka pa je nenadoma zapeljal v levo, zadel ob ograjo na mostu, tako da je avtomobil padel v potok Mušenik. Anton Skubic se je v nesreči tako hudo ranil, da je med prevozom v ljubljansko bolnišnico umrl. Sopotnik Milan Maver pa je bil le laže ranjen, škode na avtomobilu je za 8000 din. Na cesti prvega reda v vasi Belca je v soboto popoldne voznik osebnega avtomobila Franc Mrak iz Kranjske gore trčil v konjsko vprego, ki jo je vodil Jože Štamčar z Belce. Nesreča se je pripetila, ko je Jože Štamčar pripeljal s stranske poti na prednostno. Skupne škode je za 9000 din. V nedeljo okoli sedme ure zjutraj se je na cesti med Seničnem in Krizami z avtomobilom prevrnila voznica Štefka Gradišar s Pristave. Ko je vozilo začelo zanašati, je voznica zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti zapeljala na nasip ob cesti, kjer se je avtomobil prevrnil. Voznica je bila le laže ranjena, škode na avtomobilu pa je za 4500 din. Istega dne dopoldne sta na cesti četrtega reda v Zgošah trčila mopedist Jože Meglic iz Leš in voznik osebnega avtomobila Boris Mencinger iz Zgoš. Nesreča se je pripetila, ko je mopedist zapeljal na levo stran ceste in tako zaprl pot nasproti vozečemu vozniku osebnega avtomobila. Pri trčenju je bil mopedist laže ranjen. Na vozilih pa je za 4000 din škode. Vlomi in tatvine Uspešno delo tržiskega hortikulturnega društva V noči na 20. september je bilo vlomljeno v bife KŽK Kranj, na cesti JLA št. 7. Vlomilec je prišel j v notranjost skozi visoko ' pritlično okno, ki je bilo j prek noči priprto. Skušal je odpreti ročno železno blagajno, vendar mu ni uspelo. Na podlagi sledov so kriminalisti ugotovili, da sta vlomila T. K. in V. Z. oba z Jezerske ceste v Kranju. Oba imata na vesti tudi vlom v zimsko w Lovci v Železnikih razvili svoj prapor V nedeljo, 21. septembra, je lovska družina Železniki razvila svoj prapor. Pokrovitelj razvitja prapora |e bilo podjetje Alpes Železniki. Spominske fakovc so prispevali Lovska /veza za Gorenjsko, LD Selca, LD Sori-ca in Ivan Nečemer. Zlate žebljičke pa je prispevalo 20 lovcev in LD Poljane, srebr-ne pa 25 lovcev. Razvitju prapora so poleg predstavnikov lovskih družin iz Selc, Sorice, Poljan, Sorskega polja. Krope in S«*n-curja prisostvovali še pred tednik lovske zveze za Oo renjsko Miloš Kolih ter pred ki krajevnih organiz i cij ZB iz Selške doline s prapori. kopališče 15. septembra letos. Pri tej tatvini je sodelovalo tudi več kranjskih mladoletnikov. V ponedeljek, 22. septembra, nekaj pred tretjo uro zjutraj je Franc Kumar iz Kranja slišal, da nekdo vlamlja v prodajal« no Galanterije v Kranju na Prešernovi cesti. Z vpitjem jc vlomilca pregnal. Pred tem pa je neznancu uspelo z nožem za rezanje »tekla izrezati v izložbeno steklo odprtino, nato pa jc še udaril po steklu. Ni še znano, če je kaj odnesel. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K It AN J SKLADIŠČE (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna ki mila za: % kokoši nesnice ln piščance % krave molznice In tele ta % prašiče *) koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostavu hitra Hortikulturao društvo iz Tržiča deluje že šest let in lahko zapišemo, da je njihovo delo precej uspešno. Tako so poleg akcij za lepše podobo mesta in drugih naseljenih krajev pripravili vrsto predavanj o cvetju, sadikah in zaščitnih sredstvih. Največ predavanj pripravijo v spomladanskem in jesenskem času gojiteljem cvetja pa pomagajo tudi s strokovnimi nasveti. Društvo ima 140 članov in njegov predsednik Franc Mi-klič nam je povedal, da so najprizadevnejši člani v Lomu pod Storžičem, Križah in v Kovorju. Hortikulturno društvo je lani začelo skupaj s tržiškim turističnim društvom ocenjevati najlepše okrašena okina, pred hišne vrtove in splošen videz naselij. Lani so z. diplomami nagradili 30 ljubiteljev cvetja in vrtov, medtem ko letošnje ocenjevainje še ni končano. Hortikulturno društvo skrbi tudi za urejenost javnih nasadov, sprehajalnih poti, zelenic in nekaterih redkih dreves v tržiški občimi. Med znamenitimi drevesi naj omenimo več sto let staro lipo v Pristavi, posebne vrste cipreso na Ravnah pri Tržiču ter floro v znani Dovža-mo\ i soteski pri Tržiču. V načrtih za prihodnje leto imajo predvsem ureditev celotne Cankarjeve ceste v Tržiču od kina do novega spomenika NOB ter ureditev parka ob spomeniku in razstavnem paviljonu. Ko smo se s predsednikom društva pogovarjali o spioi-nem videzu Tržiča nam je povedal, da v samem mestu ni toliko rož na oknih in balkonih, temveč, da jih je več Slavfe pri Valvasorjevi koči Lovci razvili prapor Pred kratkim so lovci lovske družine »Stol« pri Val vazoi jevi koči razvili svoj prapor. Za botra je bil Pavel Tolar, direktor GG Bled. Slovesnosti so se udeležili poleg domačih lovcev tudi lovci iz SOSednjih lovskih družin in številni gostje, med njimi France Zvan, predsednik občinske skupščine Jesenice. Na otvorite i i>' g>voni Prane Vovček, dolgoletni predsed nik vzorne lovske družine »Stol< Lovska družina je bi la ustanovljena lš»46. leta, v njej pa je 40 članov. Ko to poročam, naj dodam, da so letos vojaki spet po pravljali vesto do Valvaaoi jeve koče. Prvič je do koče prišlo okrog 40 avtomobilov J. V. na obhišnih vrtovih, kjer pa so očem bolj skrite. Sicer pa so posvetili precej pozornosti sami čistoči v mestu in v ta namen pripravili predavanja po šolah. Čeprav bi morda morali v Tržiču postaviti še več košev za odpadke, pa na hortikulturnem društvu menijo, da zlasti mlajši prebivalci Tržiča premalo pazijo na čistočo in zato niso redki kupi odpad- kov zlasti vrečk od sladoleda — okoli koša za odpadke. Kljub nekaterim težavam, ki tarejo tržiško hortikulturno društvo, lahko zapišemo, da se bo Tržič z nekaterimi novimi objekti v samem mestnem središču in pa z dosedanjo prizadevnostjo članov društva lahko ponašal t ugotovitvijo, da je čisto mesto. Guček V. Avtobusna postaja, razsvetljava? »Na spodnji avtobusni postaji v Gozd Martuljku se je že pozimi podrla montažna avtobusna postaja. Menda je padlo preveč snega. Potem je sledil planiški teden, pa so zaradi lepote okolice odpeljali polomljeno montažno avtobusno postajo. Ne bi bilo lepo, če bi obiskovalci planiškega tedna ob cesti gledali podrtijo. Odgovorni ljudje so zagotovo obljubili, da bodo avtobusno postajo v kratkem času popravljeno postavili tja, kjer je bila. ze osem mesecev čakamo, a od obljube ni duha ne sluha. Pa še to. Iz smeri Kranjske gore je v Gozd Martuljku do cestnega mostu čez Savo Pn Špiku javna razsvetljava na vsakem drogu, od tam napiel pa skozi spodnji Gozd Mar-tuljk ne sveti nobena žarnica. Ali bi lahko zvedeli, zakaj tako?« — J. V. Kranj CENTER 24. septembra premiera 111 ■ barv. lilma KM \l I lil) KI INEG S\ 1 ta ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra itali j.-špan. bat v CS i Um SEDI M i [R Ml Ril I Z L. NA ob 16. in 20. mi, amer. film c.Ol.A OSTRIM \ ob 18. uri 26. septembra itali j.-špan. barv. CS film SEDEM 11 RAB Rili ŽENA ob 16 url, amer, barv. CS film KLEOPATRA ob 18. uri predvajano na ste-reolonski zvok Kranj STORŽIČ 24. septembra amer lilm IDIOI V MOLI.Y\VOOI)U oh 16., 18. in 20. uri 25. septembra jugo.I barv film K M AI II HO KONIC SVITA ob 16. in 18. uri, ama. lilm GOLA OSTRINA ob 20. uri 26. septembra danski bai v film KOZEL V rami ob 16 18. uri, itali i Ipan. bai v t IS lilm SEDEM HRABRIH ZE na ob 20. uri Tržič 25. septembra amer film IDIOT V IIOI LVWOOl)U ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 24. septembra amer. DaI7' VV lilm HIŠA NAŠ L MATERE 25. septembra amer. bat*-CS lilm SANI FERNANDO 26. septembra amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF Jesenice PLAVŽ 24. septembra amer CS lilm SAN FERNANDO 25. -26. septembra anl barv. film SAMO DVAl SL Z.IVI bat*« lKRAT Žirovnica 24. septembra 5ved?Sl nemški barv lilm V,'''nf i n r.: /i \ n \ ii'i MAI (IAN Dovje Moj strana septembra ^SJtR \1AI>'- 25 rtemiki bat v i iln LJUBEZEN ELVIRE CiAN Kranjska gora bar*' bar* 25. septembra amer. -VV film HisA NASE * TER B Radovljica .. J 24. septembra angl. 0t> USODNA (.OS POD IC NA 18. in 20. uri 25. septembra ."'H '," Mm noč GENERALOV 20. ..n kar* 26. septembra amti .|A film NENAVADNA KK ob Ml m i 24. septembra amer. ^ hl... III I I V PUSTINJ1 18. in 20JO h(„V- 25 septembra •""L'l:1,i film UJETI V PUSTINJ* 18. in 20 30 26. septembra aiig' fjt lilm, LADY L ob 18- ,n Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah Mladi strelci zmagujejo Ljubitelji športnega streljanja na Planini in v Cirčah so že pred več kot 20 leti ustanovili strelsko družino Tone Nadižar. Ustanovitelj je bil prav oče prvoborca, Po katerem se družina imenuje. Danes jo lahko prištevamo med najboljše družine v Kranju, zlasti zaradi vzgoje mladih strelcev. Zapisniki iz zadnjih nekaj let kažejo, da je prav ta družina tekmovala z največ mladinci^ in pionirji. Letošnja sezona pa jc bila zanje najuspešnejša. Zmagam na občinskih prvenstvih z zračno 'n MK puško za mladince in pionirje so pionirji dodali se odlično 6. mesto na nedavnem republiškem prvenstvu. Iz pogovora z Vladimirjem žmitkom, predsednikom uzine, sem zvedel marsikaj zanimivega o delu in težavah strelcev. . % Vidim, da jc po toliko letih družina ostala brez lastnih klubskih prostorov. »Žal je res tako. že najmanj štirikrat smo se selili. Zadnjih nekaj let smo vadili v kletnem hodniku samskega doma. Imeli smo le 2 mesti za takratnih 40 tekmovalcev. Kljub temv smo vztrajali. Lani nas je vzela v svoje prostore družina »Slavec Ivo-Jokl«. % Delo z mladimi člani je prav gotovo zahtevno? »Sedanja udeležba na vajah je kar precejšnja. Imamo mladincev in pionirjev. Razumljivo je, da moramo ztlrzcvati vzorno disciplino zaradi posebnosti našega ■Porta. Ker so klubski prostori pogosto zasedeni, je zko vaditi po nekem vnaprej določenem načrtu. Naj-abse pa je pri vajah na malokalihrskem strelišču v «ohni Kokre. Mladi strelci morajo ležati in klečati med reljanjem na vlažnih peščenih tleh.« • Kljub temu so dosegli nekaj lepih rezultatov. »Uspeh bi bil lahko še večji. Ker pa so v glavnem zani na pospešene vaje v zadnjih dneh pred prven-v>, smo z uvrstitvijo ekip in posamezniki zadovoljni. *ka/a,i SQ x m,.ulincI Mravija( Co,ja in Kovač ter plo-" Gabrovec, šparovec, Stenovcc in Mravlje.« • Kdo jih pripravlja na tekmovanja? Šk -rav Kotovo gre zasluga za uspeh članom Grobov-,u 111 z«Pančiču. Čeprav nimata trenerskega tečaja, sta Jedini mnogo pomagala s svojimi izkušnjami. Pohvali •vo. !.rcha njuno požrtvovalnost v teh skoraj nemogočih P°gojih.« *3> Ali pričakujete izboljšanje sedannh ra/mer? v KrC i CV bi bl,a v z8radllvi centralnega strelišča Ost-r'- ^esa pa strelci še ne bodo kmalu dočakali. občin^k10 Pr' SLt,anJcm klanju, zadovoljni s podporo dru/. e strelske zveze v Kranju in z razumevanjem jj0 ,ne' ** "as je sprejela v svoje prostore. Skupno Puško £**H urcdili bi modernizirati strelišče za zračno 0r„ * ^veda pričakujemo pomoči tudi od terenskih S zacij ,n krajcvnc skupnosti.« B. Malovrh Zanimive konjske dirke v Komendi PK Triglav najboljši »sladkovodni« klub Splitu sc jc v nedeljo končalo letošnje ekipno g.Jj* «£Jr*> državno prvenstvo v plavanji.. Med 25 klub. T«->glav osvojil odlično Četrto mesto ln zbral 18.1* to, k S tem J0 kranjski plavale, in plavalke dokazali, da predstavi,a ,o •etos najbolja »sladkovodni« klub v državi. . Levji delež za osvojitev 4. mesta so spet prispevale mlade JJfvalke, predvsem Breda Pečjak, k. ,e postavila dva nova ftjaka republiška rekorda. Na tOOm hrbtno \t doaaglaicas [}f2, na 200m hrbtno pa 2.39A Svojo kvaliteto pa |c 001» JJ? tudi s tem, da se je kai itlrikral uvrstila v imale o -J™ P* v,,'a še Porentovo k. jc na ROOm prosta postavila nov »»onusk, republ.sk. rekord s easo.n 11.28,8. r P'i fantih pa sta se tok.al MJbolj izkazala Slavec m Grošelj. Uvrstitve Kranjčanov, ki so plavali v finalu. MOŠKI 100 ni v?"^ «• " BMiaao: S. Slavec, 200 m delfin: 5. Sla- JJ, 200 m prsno. 6. Grošelj, 1500 m kravi. 8. Košnik, 4 x 200 m ta Trto«. ŽENSKI-: 100 m hrbtno: 3. Pečjak, 11.1Poren- *. 100m prsno: 4. Ma.ulilje. 5. Svarc. 200 m mešano: 5. Pečjak, "•■a hrbtno: 3. Pečjak, 400 n. mešano: 4. Pečjak, 5. Svarc *°°m aelfin: 7. Smid, 200 m prsno: 5. Svarc, 6. Mamici jc { Panjtar, 4 x 100 m kravi: 3. TriBlav, 4 x 100 m mešano. '■ Triglav. D. lluniar Konjeniški klub Komenda je minulo nedeljo organiziral tradicionalne jesenske konjske dirke na hipodromu v Komendi. Letošnja prireditev je bila po kvalitetni strani zelo dobra, saj so nastopili znani odlični konji iz Maribora, Ljutomera, Ljubljane in domačega kluba. V enovprežni handicap vožnji za triletne in starejše kasače na 2000 m dolgi progi je zmagala Luša z vozačem Jože tom Sršenom. Na drugo mesto se je uvrstil Turan (vozač Sršen) tretja pa je bila Vilma (Slavko Krmelj). Najatraktivnejša in najzanimivejša pa je bila nedvomno enovprežna head vožnja za triletne in starejše kasače na 1600 m dolgi progi. Po hudi borbi je zmagal Lason z vozačem Pogačarjem iz Ljubljane. V enovprežni handicap vožnji za triletne itn starejše kasače na 1800 m dolgi progi pa je bila najboljša Tatarka z vozačem Franč-kom Žitek. Okoli 3000 gledalcev je zelo navdušila dvo-vprežna handicap vožnja kasačev na 220 m dolgi progi. Atletske vesti 9 Odprava kranjskih atletov na republiško prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, bilo je v soboto in nedeljo v Mariboru, se jc vrnila z lepim in skoraj nepričakovanim uspehom. Najboljša člana sta bila Marko Prezelj in Darinka Hribar, nova slovenska mladinska prvaka v skoku v višino (175 cm) oziroma v skoku v daljino (495 cm). Mimo tega bi Kranjčani z malo več sreče lahko še večkrat stopili na zmagovalne stopnice. Kar v petih disciplinah so namreč osvojili četrto mesto: Metka Papler v metu krogle in diska, Nada Kavčič v teku na 80 metrov z ovirami Ljubo Osovnikar v troskoku ter moška štafeta 4 x 100 m v postavi Prezelj, Peneš, Osovnikar in Loj k. a> Na tradicionalnem mednarodnem teku po zdraviliškem parku v Beljaku je ekipa kranjskega Triglava zasedla tretje mesto. Naslov zmagovalca |e letos osvojil domači ASKO Beljak. Kranjčani pa so bili us]K'sni tudi v konkurenci posameanikov. Pii iitmo je presenetila Jožica Radoha z drugim mestom mod mladinkami, Med mlajšimi mladinci je bil Gusti Peti i uol i I rd ji, med starejšimi pa sta Matej Kleč in Milan Sagadin zasedla tretje ter peto mesto. V kranjski ekipi je p.vu po vrnitvi iz Jl.A nastopil tudi odlični sredmje-progaš Beinaid šraj, ki je med člani osvojil dingo mesto, njega* klubski tovariš Marjan Tapisa pa je bil šesti. m. K. Tu je zmagal par Turan-Le-on (vozač Franc Sršen). Žal pa ni biilo na sporedu predvidenega slovenskega prvenstva v preskakovanju zaprek, ker so morali nekateri tekmovalci s svojimi konji odpotovati na tekmovanje v Romunijo. Posebno pozornost pa je vzbudila pri gle« dalcih tudi enovprežna vožnja za kmečke delovne konje. J. Javornik Peter Steiančič drugi v ĆS.SR Na velikem mednarodnem tekmovanju v Rož-novu na Češkoslovaškem je v nedeljo dosegel Kranjčan Peter štefančič izreden uspeh na plastični 60-metrski skakalnici. V močni mednarodni konkurenci je zasedel odlično drugo mesto s skokoma 67 in 68,5 metra. Zmagovalec je bil olimpijski zmagovalec Jiri Ra-ška, ki pa je po dolžinah zaostal za štefančičem. Prihodnjo soboto bodo najboljši jugoslovanski skakalci člani in mladinci nastopili v okviru priprav za novo tekmovalno sezono še v Banjski Bistrici, nato pa se bodo vrnili domov, medtem ko bodo Štefančič. M. Mesec Dolhar in Prelovšek skupaj s trenerjem Omanom ostali do sredine decembra v ĆSSR in trenirali skupaj s češkoslovaškimi reprezentanti. Sindikalne športne igre Tekmovanja v malem nogometu se bližajo kraju. V soboto so se pomerili Sava A : Kovinsko podjetje 0:3, Iskra A : Kovinar 1:0 (1:0), LIK : Tekstilindus 1:0 (0:0) in Elektrotehnično podjetje : Tekstilni center 1:6 (0:1). V ponedeljek sta se za 13. in 14. mesto pomerila Exo-term : Projekt A 3:0 (3:0), za 11. in 12. Elektrotehnično podjetje : Sava B 1:2 (0:1), za 9. in 10. Sava A : Tekstilindus 1:0 (0:0) in za 7. in 8. mesto Kovinar : IBI 1:0 (1:0). Za 5 in 6. mesto se bosta danes (sreda) popoldne pomerila Tekstilni center : Kovinsko podjetje, za 3. in 4. Projekt B : LIK in za 1. in 2. mesto Iskra A in Iskra B. Jutri se bodo v športnem parku začela tekmovanja članov v sindikalnih organizacij v atletiki. Prijave še vedno zbirajo na občinskem sindikalnem svetu v Kranju. A. ž. Od nedelje do nedelje NOGOMET — V četrtem kolu zahodne conske nogometne lige so imeli gorenjski predstavniki bolj malo uspeha. Se najbolj se je izkazala ekipa LTH iz škofje Loke, ki je doma premagala Tolmin z 2:0 (2:0). V derbi kolu pa je kranjski Triglav izgubil 1:3 (1:1) z Usnjarjem, ki je tako ostal na vrhu lestvice brez poraza. Tudi nogometaši iz Lesc so ostali brez izkupička. Doma so izgubili s Primorjem 1:2 (0:1). Prihodnjo nedeljo bodo igialc gorenjske ekipe takole: Triglav : Tabor, Adria : Lesce in Koper : LTH. ROKOMET — V republiški moški ligi sta oba gorenjska predstavnika ostala praznih rok. Kranj jc doma izgubil z Ribnico zaradi slabega vratarja z 22:30 ( 8:15), Tržič pa je izgubil v Ljubljani s Slovanom kar s 16 goli razlike. Prihodnjo nedeljo bo Tržič nastopil proti novincu v ligi — ekipi Šoštanja, Kranj pa bo gostoval v Izoli. Rokometašicc iz Selc so na domačem igrišču premagale Usnjarja s katastrofalnim rezultatom 32:8 (13:2). V naslednjem kolu pa bodo igralke Selc nastopile v Hrastniku proti ekipi Steklarja. KOŠARKA — V moški republiški ligi so gorenjski predstavniki igrali takole: Kroj : Celje 57:45 (28:18), Vrhnika : Jesenice 64:53 (35:25), Rudar : Triglav 74:69 (43:35). V prihodnjem kolu so na sporedu naslednje tekme: Jesenice : Kroj, Triglav : Nanos. V ženski republiški ligi so v predzadnjem kolu Jc-seničanke z zmago nad ekipo Trnovega z 49:26 (32:12) potrdile svojo kvaliteto in že osvojile naslov republiških prvakinj za letošnje leto. škofjeloški Kroj pa je zmagal v Litiji 62:31 (31:18). V zadnjem kolu bosta gorenjski ekipi nastopili takole: Jesenice : Konus in K>oj : Ilirija. ODBOJKA — V drugi zvezni ligi so Jeseničani izgu bili z ekipo Edinstva z 1:3. J. Javornik Javna razprava o gozdovih Ker je gospodarjenje z gozdovi stvar širše družbene skupnosti, bodo o njem razen gozdnih gospodarstev in zasebnih lastnikov gozdov govorili tudi na družbenopolitičnih organizacijah Prve razprave so se že zabele. O sedanjih slabostih gospodarjenja z gozdovi in o orihodnji ureditvi so že govorili na republiški konferenci SZDL, v ponedeljek pa se je zaradi istega vprašanja sestal tudi politični aktiv in tehnično strokovni kader gozdnega gospodarstva Kranj. 0 tem vprašanju so govorili tudi na občinski konferenci SZDL v Kranju. Izvršni svet SRS je na osnovi razprav v republiški skupščini pripravil gradivo za javno razpravo. Izvršni svet meni da je sedanji republiški zakon o gospodarjenju z gozdovi že solidna osnova za skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi, vendar vsa vprašanja še niso ustrezno rešena, predvsem naslednja: družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi, financiranje enostavne in razširjene gozdne reprodukcije in »njenih posebnosti, družbeno upravljanje z gozdovi in promet z lesom. Pri tem pa je pomembno tesno sodelovanje med gozdnimi gospodarstvi in zasebnimi kmeti ter lesnoindustrijskimi podjetji. Skratka, med vsemi, ki imajo opravka z gozdovi in njihovimi produkti. Kranjsko gozdnogospodarsko področje obsega gozdne površine v kranjski, tržiški in škofjeloški občini. Skupno 65.853 hektarov gozdov. Od teh je družbenih gozdov 20.183 zasebnih pa 45.670 hektarov. Največji delež zasebnih gozdov je v občini Škcfja Loka, najmanjši pa v tržiški občini. Pri tem je zrn i m ivo, da je zasebnih lastnikov prek 10.000! Med njimi je največ takih, katerih gozdna površina ne presega tri hektare. Na ponedeljkovem sestanku političnega aktiva in strokovnega kadra Gozdnega gospodarstva iz Kranja so menili, da je potrebno še tesnejše sodelovanje med gozdnimi gospodarstvi in zasebniki, saj bi odstooanje od tega pomenilo korak nazaj. Pohvalna je ugotovitev, da zasebni lastniki gozdov nimajo pripomb glede tehnične in strokovne pomoči gozdnih gospodarstev pogostejše pa so pripombe na račun odkupnih cen lesa, saj je zaslužek pri metru lesa minimalen. To pa povzroča pri zasebnih lastnikih največkrat nezainteresiranost za gospodarjenje z gozdovi. Družbene dajatve na meter lesa so prevelike. Tudi prodaje lesa so se dotaknili. Ce bi dopustili prosto prodajo, bi dali proste roka trgovini na črno, razen tega pa bi v prodaji ustvarili in omogočili nered, ki ga že sedaj ne manjka. J. Košnjek Posvetovanje o aktualnih vprašanjih V ponedeljek popoldne je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov krajevnih or-v . 11 i zaci j socialistične zveze, na katerem so razpravljali o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih v občim in organizaciji javnih razprav o gospodarjenju z gozdovi. Ugotovili so, da do različnih pritiskov, o katerih so v zadnjem času tekle razprave v republiki, prihaja tudi v občini. TI »e kažejo predvsem v odnosih med občino hi delovnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi. Zato so med drugim pouda-rili, da se morajo v prihodnje organizacije socialistične H iu druge v občini zav-i inaluo reševanje lastnin problemov ter upoštevati, da nerešena in pereča vprašanja v občini prav tako povzročajo težave v republiškem in v zveznem merilu. V drugi točki p« so skleni li. da hudo konec tega in v prvi polovici prihodnjega meseca v krajevnih skupnostih javne razprave o gospo-d ai i .a i j u z gozdovi. Namenjene bodo lastnikom gozdov in drugim zainteresiranim občanom ter delovnim organizacijam. Na posvetu so nazadnje (udi sklenili, da ho seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organi-zacif SZDL predvidoma v drugi polovici oktobra. A t. T°'ar' g0sp0?ar kmetiJe' " so jo divji prašiči najbolj prizadeli si , Foto F£?Z Pre°rani traVnik- TakŠnih priz°rov okr°8 "Jegove domačije ne minjka - Divji prašiči — strah in trepet kmetov na Martinj vrhu nja pravilo morda kazalo prekršiti. Lovci menijo, da del krivde za hudo škodo, ki so jo letos povzročili ŠCJ" tinarji, odpade tudi na kmete. Le-ti zelo nepopolno »n skoraj vedno prekasno obveščajo družino o gibanju kr" dela Razen tega nekateri gospodarji ne znajo pravilno zaščititi svojih polj in travnikov, čeprav je lendin, ostro dišeča snov, ki jo imajo na zalogi lovci in katere zoprni duh odganja srnjad, i*-lenjad ter pra Ih e, zelo kovit. Vesti o škodi, ki jo v tej ali oni vasi, v tem ali onem odmaknjenem hribovskem zaselku napravijo divji prašiči, so nam že večkrat prišle na uho. Ponavadi je šlo za osamljene primere, za manjšo krpo razrite zemlje ali povaljanega žita, tako da stvari ni imelo smisla napihovati. Letos pa govorice o vsiljivih ščetinarjih, ki baje že tja od zgodnjega polet j.i gospodarijo po njivah in travnikih Martinj vrha, vasice nad Selško dolino, niso hotele usahniti. Sklenili smo torej, da obiščemo prizadete kmetije in se na lastne oči prepričamo, kaj je res in kaj ne. Martinj vrh šteje 40 domačij. Brez. vsakega reda, kot bi jih nanosil veter, so razsute čez valovito severno pobočje Koprivnika. Iz. hlevov ob hišah je slišati mukanje govedi, kajti ljudje tam okrog se bavi jo skoraj izključno i živinorejo. Tudi pri Selon-čevih, pri eni izmed desetih kmetij, kjer so divji prašiči stalni »gostje«, imajo osem krav. »Osem, da,« nam je pravil gospodar Jože Tolar. »Am pak najmanj eno bom moral prodati. Krivi so merjasci. Od spomladi, od junija dalje, nimamo več miru pred to nadlogo. Sicer se pojavi JO vsako leto, toda mkd u \ tolikšnem m*'1.tlu in običajno šele na jesen. Nc pomnim, da bi bili kdaj tako zelo vsiljivi.« Divji prašič, iščoč hrano, s svojim čvrstim rilcem in čekani orje po tleh, razkopava ter uničuje rušo in tepta žitna polja Icr krompirjeve na sade. Najraje žveči oves, medlem ko rži, pšenici in drugim žitaricam prizanaša. Letos pa kmetje in lovci presenečeno ugotavljajo, da je ščetinar nenadoma spremenil okus, da ni več izbirčen. Živali z Martinj vrha so se namreč lotile tudi pridelkov, ki jim doslej niso dišali. Parcela na primer, kjer smo prejšnja leta nakosili po 5 voz sena, je hudo razrita. Za več kot 2 voza trave ni bilo moč iztisniti iz nje. Sploh so pi i/adeli deli — in teh je precej — močno razkosam, sai dajejo le polovi-00 običajne letine. Del škode nam lovska družina Železniki sicer povrne, vse pa ne. Razrito zemljišče moramo zravnati, kar terja obilo časa in truda,« je pristavil Tolar. Lovci seveda ne stojijo pra* ki i/anih rok. /e nekai meSS cev zagrizeno preganjajo merjasce in jim nastavljajo zasede — a brez uspeha. Praši-ii so zviti, previdni, vedno se prikažejo tam kjer bi človek najmanj pričakoval Vinko Reje, eden od vodilnih mož lovske družine Železniki, nam je pripovedoval, da gre bi/kune /a skupino na pol odraslih mladičev, ki jih vodi velika svinja. Ti so naj-boli piedrzni, ti napi avijo največ škode, več kot samotarji, ki si' le občasno priklatilo na Martinj vrh. »V veliki stiski smo,« pravi Rejc. »Dolgo ne bomo mogli več plačevati, klubska blagajna je skoraj prazna Kljub 35 nočnim zasedam, kljub pogonu, v katerem so sodelovali vsi lovci i/ bližnjih in dalj nih krajev, kljub temu, da smo vedeli, kje se je krdelo /a.li -rvalo i tOt dan, JC bil ves dosedanji n ud zaman. i'i iv v noči od sobote na ncdel|o, nekaj ur pred veliko hajko, so zavali zapustile Martinj vrh in odlomaslile proti Hle gošu Sedaj čakamo, kdai bo trop naredil napako m izdal svoje novo bivah U e Lovišče lovske družine Ze le/mki men '»MH) hekl.uov Kai ima JO, da na leni ohm< M |ii /ivi kakih mladi, ko imajo svinje mlade, |ih ne stiel|.i|o. &C prav bi spričo sedanjega sla »Naj povem, da vesti o nenadnem porastu števila mcf' laacev prihajajo od vsepor s«hI Dume družine tudi 1,1 majo miru pred njimi. Vcn- d« tako hudo kol na Martinj vrhu ni nikjer. Brea P'e' stanka moramo plačevati odbila mera škodnino. Da bi polna, plat ujerao ■■ Bpzonf mu gospodarstvu Kranj škodo, ki jo na mladem drer ju pov /i m a jelenjad' .J* . in košute se zadi iuj J° nas samo pozimi, poje''1 " de jo v druge revirje, čez naaj« JO«, ni J -lovu O. I ". p0 od nje samo koridi, i"1 PJJ i isto izgubo. Predlagali s . že ustanovitev skupna*8 -s bi da vseh družin, iz katere§»u plačevali škodo, nastalo g i.idi obžiranja drevesnm dik, vendar drUgi.niSO P° zali razumevanj t. ^ sami ne zmoremo ve< "' skih stroškov, bon") P*18 Rt m iztrebiti vso jelenja* • bi zašla v okolico T** kov.« ■> Kai naj rečemo ob w°"^9 Prašiči, srne m K1'"1 ^, i-k i i vi, če jih je pivv'1 ,sl|,kt> va jc nepovezanost, P utfpi sodelovanje med |()V,S |t.,- družina.....ta oni s,l'un| kmeti, gozda i ji i" '"^„v**-drugi Nikdat nismo /A\vvCi Ijni, pa mu bo divjad' P* iVX ah premalo. Kdaj '""'i pravili konec tej /"H' dl? l.Guz' cU nas ; v« 100 % * trgovinah If gorenjski