Leto IV., štev. 244
V Ljubljani, četrtek dne 13. oktobra 1923
Poštnina pavšallran*
cena 1*50 Din
l»h»|a ob 4 z|utra|.
Stane mesečno 12-50 Din ta Inozemstvo 25'— „ neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernovi ul. št. 51. Telof. št. 3ti
Podružnice:
Maribor, barvarska uL & Tel. št. 22. Cel|e, Aleksandrova s.
Račun pri poštn. čekor» zavodu štev, 11.812,
Ljubljana, 16. oktobra. Vprašanje nadaljnega obstoja katoliške bogoslovne fakultete v Ljubljani smo mi obravnavali s praktičnega in upravnopolitičnega vidika. Izrekli smo se proti ukinitvi teološke fakultete potom pooblastiluega paragrafa v finančnem zakonu, ker odklanjamo enostransko reševanje vseučiliškega problema. Poudarjali pa smo pri tej iriliki svoje principi,jelno stališče, da »nfesijonelna teologija ne spada na znanstven zavod. Z našim stališčem, ki so prilično kri-s stališčem napredne omladine na ljubljanski univerzi, klerikalci nikakor niso zadovoljni. Dali so si od dr. Jože Glonarja včeraj napisati v »Slovencu* {lanek, ki se spušča na opolzlo pot dokazovanja, da je teološka fakulteta •sestaven in nujno potreben del vsake univerze«. Ako bi dr. Glonar svojo tezo o potrebi teološke fakultete podprl z oportunističnimi razlogi, bi se dalo ž njim debatirati. Dejstvo je, da obstoje katoliške teološke fakultete i.a mnogih univerzah bodisi zato, ker jih je osnoval in držal političen vpliv klerikalnih strank, bodisi iz državnopoli-tiSnih razlogov, ker so morda teološke fakultete za državo in za uarod manjše zlo nego »dijecezanska bogoslovna učilišča*. Zal pa skuša dr. Glonar umestnost teološke fakulteto predvsem utemeljiti s trditvijo, da je dog-matična teologija istovetna in iste vrednosti kot svobodna znanost. Mnenja je celo, da dogmatičnost ni nikak privilegij* samo teologije, ampak da je lastna vsem znanostim, samo, da se pri njih skriva pod imenom »teorij*, •sistemov*. Dogmatičnost celo primerja z »modo* ter meni, da je n. pr. dogma tudi etiketa, da moraš v črni obleki in s cilindrom iti za pogrebom prijatelja, ki te je bil vesel, čo si za njegovega življenja prišel k niemn raztrgan in bos in ob katerikoli uri.
Prepuščamo znanstvenikom, da po-«5e drja. Glonarja podrobneje, kako daleč je zabredel. Ne moremo pa dopustiti, da bi se široka javnost namerno zavajala v take zmote. Zato hočemo kot publicisti opozoriti samo na nekaj glavnih dejstov, ki dokazujejo, da se dr. Glonar o stvari, o kateri je risal, ni dovolj poučil, ali pa da je
i ozirom na mesto, za katero je članek napisal, — mnogo pozabil . . .
Cela zgodovina znanosti je boj spoznanja zoper moč hierarhije. Ko je bila še znanost v povojih, moč katoliške cerkve pa na višku, je resnica najelementarnejših pojmih oblike ternlje, vrtenja zemlje, prodirala le z mučeniškimi žrtvami. Omenjamo Gior-dana Bruna, ki je bil zato, ker je učil neskončnost vesoljstva, tor izrekel, da so morda tudi še druge zvezde obljudene, od cerkve sežgan. O Galileji, ki je trdil, da se suče zemlja okoli solnca in ne narobe, je bil od cerkve ječi prisiljen, proglasiti svoj nauk ia krivi nauk, dasi je vedel, da je vse res. Jan Hus je bil kot brezverec za-igan na grmadi poleg tisočev in tiso-fev druzih, ki niso hoteli slepo verovati; saj je vatikanski koncil sklenil, ta je dogma vse in da razum nima isi-Eesar govoriti. Gospod Glonar naj si Preskrbi tudi «Inrlex librorum prohi-bitnmm*. ki izobčuje iz cerkve vsakogar, ki bi Čital zabranjene (tudi tnanstvenell knjige. In kakšna je te-Mota. katoliške teologije srednjega veka! Reševala so se vprašanja, koliko angeljev lahko balansira na eni Spiei. za koliko duš ima pekel prostora in predmet učenih preiskav je bilo vprašanje, ali je imel Adam popek. In dandanes? Čitnjte razne svef.niške razlije in preberite si gosp. Glonar n. pr. lekciiski katalog ljubljanske, teološke fakultete, pa bodete videli, kaj je dogma in kaj znanost. Gotovo tudi na geološki fakulteti se gojijo historične, lingvistične, primerjalne študije. Toda vsi ti predmeti se dajo predavati rav notako dobro in prosto škofovske a p r o b a c i j e na filozofski fakulteti. Glavna razlika med znanstvenikom in profesorjem teologije je baš la. da se prvi lahko brez vseh predsodkov in brez vseh ovir posveča svobodni znanosti, dočim tega pri teologih ni. Če bi danes znanstvenilr kaj dognal, kar ogroža kako »znanstveno dogmo*, kakor n. pr. Einstein, ki je »vrgel Newtonov sistem mehanike, mu ;el svot ploska in ga obsina z lovo-[ovimi venci. Če bi se drznil kak prodor teologije ovreči kako cerkveno logmo, bi bil ekskomtinieiran, proglasu za norca, po možnosti zažravt na frmadi, njegov rod bi pa uničili. Tako je s svobodno znanostjo in je z doarmatično teologijo, go-!l>od avtor »Slovončevetra* 6lank.il
Poljska pred revolucijo?
VLADA PRIPRAVLJA UVEDBO DIKTATURE, ČEŠ DA JE DOMOVINA OGROŽENA.
Varšava, 17. oktobra, j. Na današnji seji sejma jo bila z 21 glasovi večino odklonjena nezaupnica, ki jo jo predlagala celokupna opozicija ter jo bila sprejeta s 17. glasovi zaupnica vladi. Vlada ostane potemtakem še na krmilu. Vsekakor pa bo prišla v torek pri odglasovanju budžetskega provizorija znova v težek položaj.
Vzroki eksplozijo šo niso odkriti. Vlada je prepričana, da je bil izvršen zločinski napad, vsled česar je odločena držati z vsemi silami državno krmilo. Za državi sovražne elemente smatra vlada polog komunistov tudi Žide. Položaj so je zadnje čase tako poostril, da bo vlada najbržo v najkrajše™ času prevzela diktatorska polnomočja za vzdrže vanjo miru in reda. Kakor so čujo, je že pripravljena proklamacija, ki razglaša na nekaj mesecev diktaturo. Sejem bo za dotični čas odgoden. Vlada jo trdno od-
ločena vztrajati na svojem mestu. Vodeči list liberalne inteligenco »Courior Poljski« prinaša oster članek in navaja dotične paragrafe kazenskega zakonika, po katorih bi bilo treba pozvati vso vlado na odgovor, štovilka ja bila takoj konfiscirana. Social demokratski »Robot-nik* naglaša, naj si vlada no domišlja mnogo o svoji moči in naj svoje diktatorsko slasti omeji.
Varšava, 17. oktobra, s. V preiskavi o vzrokih eksplozijo v Varšavi jo izvedla. policija pri komunistih v Varšavi, Ivrakovu, Lvovu in drugih mestih hišno preiskave, kjer jo zaplenila mnogo orožja, lastnike pa aretirala.
Varšava, 16. oktobra, d. Včeraj jo bilo aretiranih 117 oseb, večinoma iz inteligence. V Katovcah so komunisti gospodarji položaja, V mnogih mestih se vrše demonstracije. Položaj jo jako opasen.
Bela ali rdeča diktatura
NEMŠKA VLADA GROZI SAKSONSKI Z VOJAŠKO OKUPACIJO. KAOS POSTAJA VEDNO VEČJI. — REAKCIJA NA BAVARSKEM.
Vlada v zagati
STRAH RADIKALOV PRED RADIČF.VCI. - KUPILI BI RADI KLERIKALCE. - KRIZA V KLERIKALNEM POSLANIŠKEM KLUBU. -
Beograd, 17. oktobra, dpr. Vladni krogi postajajo radi nejasnosti politične situacije vsak dan bolj nervozni. Danes dopoldne so dolgo konferirali Pašič, Ljuba Jovanovič in Marko Ojuričič. Razgo-varjali so se o težavah ter o sporih v radikalskem klubu kako bi se jih zadušilo, največjo skrb so pa imeli s sklicanjem skupščine. Izrazilo se je mnenje, da bi bilo najumestnejše, da se narodna skupščina, ako naj sc za 19. t. m. že skliče, takoj po prečitaniu ukaza o za-ključenju Izrednega zasedanja zopet od-godi. Današnja »Pravda* poroča, da so radikali ponudili dr. Korošcu pogajanja za sporazum, kar dokazuje, da se vlada resno boji, da bi vendarle moglo priti 30 do 40 Radičcvlh poslancev v parlament, kar bi pomenilo konec Pašičcvcga režima. 40 Radičevih mandatov je nespornih in bi morali biti takoj potrjeni. Prisege kralju in ustavi bi se jim tudi ne moglo zabranitl. Dr. Korošec sam tava še vedno v negotovosti med vlado in opozicijo. Vznemirja ga tudi razpoloženje v lastnem dubu, kjer se je pojavilo tako veliko nc-
Beograd, 17. oktobra, r. Današnje »Novosti* objavljajo drugi članek Stojana Protiča pod naslovom »Još jedna Pašičeva majstorija*. V tem članku odgovarja Protič ravnatelju »Tribune* Talotovu. Protič obsežno razlaga, da je Pašič vedno vodil politiko za njegovim hrbtom. Pašič ni Izključno kriv za korupcijo, ker jc on ni ustvaril, toda gro ji na roko s spojim postopanjem in s postopanjem svoje najbližje rodbino in okolice. Protič očita Taletovu, da ga kot Paši-čev braniteij poskuša porabljati kot ščit za obrambo Pašiča glede korupcije. Toda Taletov ne more prevariti javnosti, pravi Protič, ker jc vsakemu dobro znana vsa situacija . . .
Beograd, IT. oktobra, r. Na današnji dopoldanski seji je glavni odbor demokratske stranke razpravljal o raznih notranjih vprašanjih stranke in o pripravah za strankin kongres, o katerih je poročal dr. Marinkovič. Govorilo se je tudi o obnovitvi dnevnika »Demokratlja*. ki prične v kratkem zopet izhajati. Za
Drcsdcn, 17. oktobra, j. Konflikt državne vlade s Saksonsko je vedno ostrejši. Neposredni povod je dala naredha okrožne obrambne komande v Dražda-nih o prepovedi proletarskih obrambnih organizacij za katere se je zavzela ko-niunlstlčno-soclalistlčna saška vlada. Komunistični notranji minister Biittcher je včeraj na nekem zborovanju Izjavil, da mora priti do bele ali rdeče diktature. Delavci naj sc pripravijo na boj. Danes je prejel ministrski predsednik Zelgner pismo od generala Miillerja, ki zahteva pojasnila In odgovora ali je ves kabinet solidaren v Bottcherovo Izjavo. V pismu postavlja general v Imenu državne vlade saški vladi termin, ki poteče jutri. General Milller zahteva javno Izjavo vlade proti Biittcherju. Min. predsednik je prebral pismo v deželnem zboru, kjer je zbudilo veliko ogorčenje. Ministrski predsednik je Izjavil, da večina saške vlade na to pismo sploh r.e bo odgovorilo. Vlada poziva saško prebivalstvo, naj stoji odločno za njo In zahteva od državne vlade, da napravi konec nevzdržnim razmeram. V debati Je zahteval neki govornik za Saško Istega pošto panja kot za Bavarsko. Nezaupnica nemških nacionalistov je bila z 68 proti 45
zadovoljstvo proti vodstvu, da prete nc- direktorja je bil določen bivši finančni kateri poslanci cclo z izstopom iz kle-1 minister dr. Kosta Kumanudi. rikalne stranke.	'
Gospodarski krogi in soci« jalno vprašanje
VAŽNA KONFERENCA V ZAGREBU.
glasovom odklonjena.
Berlin, 17. oktobra, s. Državna vlada sporoča oHdjozno, da bo skrbela za ustavne ln zakonite razmere na Saškem. Vojaški poveljnik na Saškem je dobil stroga povelja glede uporabe policije In orožnlštva za zatiranje protldržavnlh Iz-gredov.
Miinchcn, 17. oktobra, s. »Korrcspoti« denz Hoffmann* sporoča uradno: Državni komisarilat je prepovedal vsem osebam, ki bivalo na Bavarskem pristopili k samoobrambnim društvom socialno-dc-mokratske in komunistične stranke. Aktivna udeležba v takih organizacijah ba kaznovana z zaporom.
Berlin, 17 oktobra, d. Od včeraj sa vršijo v Berlinu očividno skrbno aranžirano komunistično demonstracijo, ki dovajajo do neptesranlh krvavih konfliktov s policijo. Danes jo stanjo nekoliko mirnejše. V Mannheimu jo množica plenila trgovine. V krvavi borbi s polici,io jo bilo na obeh straneh več ljudi ubitih, mnogo ranjenih.
Berlin, 17. oktobra, j. Vodja zdmžene soclalno-demokratske stranke je sklenil pozvati vlado, da ukine Izjemno stanje, ker jc neobhodno potrebno za »postavi, tev normalnih razmer.
Novi nemški predlogi
Pariz, 17. oktobra, j. Poincarč jo sprejel danes ob tričotrt na 12. nemškega odpravnika poslov dr. Hoescha. Razgovor je trajal nad eno uro. Poincarč jo kategorično odrekel informacije. Bil je zelo nervozen. Tudi francosko zunanjo ministrstvo nI izdalo poročila o razgovoru. Kakor so čujo, Poincarč nočo odnehati od svojega stališča. Nemški predlog bo izročen francoskim strokovnjakom
Pariz, 17. oktobra, j. Nemški odprav-nik v Bruslju le storil danes enake korake pri belgijski vladi kot oni v Parizu
Pariz, 17. oktobra, s. Iz Washingtona poročajo uradno: Amerika bo odločno nastopila za to, da se sostavi v najkrajšem času medzavezniška kontrolna komisija, ki naj ugotovi plačilno možnost Nemčijo in izvedo sanacijski program.
Zagreb, 17. oktobra, j. Po inicijativi predsednika Trgovske in obrtne zbornice Vladimira Arka se je vršila danes ob 11. dopoldne v predsedstvu pokrajinske uprave v Zagrebu anketa zastopnikov pridobitnih krogov, kateri je predsedoval minister socijalne politiko dr. Peleš. Ankete so se udeležili poleg dr. Kuželja imenom Trgovske in obrtne zbornice predsednik Vladimir Arko, podpredsednik inž. Carnelulli s tremi zborničnimi svetniki; dalje v imenu Zveze industrijalcev predsednik Š. D. Aleksander, generalni tajnik Marko Bauor z nekaterimi člani Zveze, v imenu Zveze trgovcev predsednik Ernst Griinivald in tajnik Julin ter v imenu Obrne zvezo tajnik Čupak.
Minister dr. Peleš je uvodoma naglašal informativni značaj ankete in naznanil dnevni red. Podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice inž. Carnelutti je podrobno obrazložil memoranda zbornice in zahteval v imenu obrtnikov decentralizacijo delavskega zavarovanja, revizijo določenih zavarovalnih prispevkov in preureditev dosedanjo uradno prakso. Za decen-tralizicijo delavskega zavarovanja govori neenaka predzgodovina socijalnih institucij v posameznih provincah, vsled česar je enotni zakon za celo državo še prezgoden. Predlagal je ustanovitev financijelno avtonomnih centralnih uradov s posebnimi ravnateljstvi v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu. Ugovarjal je, da so večji del dohodkov porablja za kritje administrativnih stroškov. Govornik je dokazal na konkretnih primerih pomanjkljivosti pri obstoječih zavarovalnih razredih, ki delodajalca preveč obremenjujejo in znašajo 7 odstot. denarnega prometa. Grajal je, da so bili sprejeti pri zavarovalnih uradih nestrokovnjaki in je predlagal spremembo zakoua, po katerem naj bi variirali prispevki med 10 in 20 odstotki dnevnega zaslužka. Zbornični predsednik Arko je predlagal radi prihrankov skrajšanjo porodniško dobo na 14 dni pred in 6 tednov po porodu. Dalje jc zahteval izločitev ravnateljev vseh podjetij in fdužinfadi iz zavarovania. ker to
niso delavci v navadnem pomenu besede. Tajnik obrtno zveze Cupak je kritiziral, da so nevarnostni razredi pomanjkljivi in predlagal, naj se glede uprave vzame za vzgled inozemstvo. Generalni tajnik Zveze industrijcev Bauer je temu nasproti ugotovil, da so bili nevarnostni razredi določeni na podlagi dolgoletnih izkušenj; soglašal pa je radi nezmožnosti uradništva i zavarovalnih uradih. Industrijalec R. Pilepič je poudaril, da bo po izvršeni redukciji upravnega aparata število uradništva se tako zmanjšalo, da bo prišel en uradnik na 500 zavarovancev, kakor v inozemstvu. Zbornični podpredsednik inž. Carnolutti je predlagal, da se ukine institucija Borzo dela, ker je odveč. Po ponovnih izvajanjih predsednika Arka in Aleksandra je minister dr. Peleš poročal o svojih razgovorih z zastopniki obrtnih
Te*fc©J<3 s uredniško urecS&a
Beograd, 17. oktobra, p. Nocoj je imel ministrski svet sejo od 17.30 do 20.30, na kateri so sklepali o razvrščevanju državnih uradnikov v 4. skupino prve kategorije. Vlad tega posla ni mogla končati, ker so se med posameznimi ministri pojavila nasprotstva. Vsak minister zahteva za svoje uradnike čim boljšo skupino, čemur se ostali ministri protivijo. Vlada je sklenila, da javnosti o vsem tem ne da nobenega obvestila, ker se boji nezadovoljstva uradnikov ln krize v svoji sredini. Jutri bo vlada nadaljevala delo, pa le zelo malo upanja na uspeh.
Masaryk v Parizu
Pariz, 17. oktobra, j. Predsednik Masaryk je danos z Millerandom obiskal veliko brezžično stanico Saint Assisse, odkoder sta poslala zaveznikom pozdravno brzojavke. Proti poldnevu je posetil Masaryk slovanski institut, kjer je imel krasno predavanje o pomenu zapada za slovanski iztok. Tudi danes je bil Masaryk predmet enthuzijastičnih ovacij.
POSOJILO MADŽARSKI.
Pariz, 17. oktobra, j. Reparacijska komisija je danes dopoldne soglasno pooblastila Madžarsko, skleniti inozemsko posojilo. Oficijelni komuniko pravi med drugim, da je reparacijska
korporacij v Ljubljani, na kar se je pred- j komisija zaprosila Zvezo narodov, naj sodnik zveze trgovcev Grtlnwald pritožil izdela načrt posojila in določila kot v imenu trgovcev proti vakonu o pobija- zastopnika Hudiolsa. Načrt Zveze na-! nju draginje, ki naj bi bil ukinjen in je rodov predvideva kontrolo reparacij-zahteval spremembe v določilih stanovanj- ske komisije o posojilu, skega zakona glede stavbenih dolžnosti Budimpešta, 17. oktobra, j. V zuna-različnih kategorij. Minister dr. Peleš je; njem ministrstvu se je vršila danes kon-izjavil, da je vprašanje stavbene dolžnosti! fcrenca zunanjega in finančnega ministra ravno v študiju in bodo v kratkem izšla \ glede pogajanj s Češkoslovaško, Jugosla-
ZRAČNA ZVEZA DUNAJ-TRST-BENETKE.
Dunaj, 17. oktobra, s. Kakor doznava «Wiencr Allgcmeine Zeltung*, se le usta. novila avstrijska zrakoplovna družba, ki bo v najkrajšem času uvedla zračni promet med Dunajem in ostalimi glavnimi mesti avstrijskih zveznih držav. Se pred Božičem namerava uvesti redno zveza med Dunajem in Trstom. V načrtu je tudi zveza med Dunajem in Benetkami. Vozne cene bodo skoro enake onim L razreda v D-vlakih.
VPRAŠANJE PRAVOSLAVNEGA KOLEDARJA.
Moskva, 17. oktobra, s. Ruska cerkev pod vodstvom patriarha Tihona la sklenila uvesti s 14. oktobrom gregori-janskl koledar v smislu sklepa carigrai-skega koncila.
RUSIJA IN FRANCIJA.
Pariz, 17. oktobra, r. Včeraj jc prispel semkaj direktor sovjetske državna banke Scheinmann, da Izposluje predvsem notiranje sovjetskega červjonca (zlatega rublja). Schelnmannova misija pa ima baje še dalekosežnejšl pomen. Govori se, da namerava izposlovati od francoske vlade priznanje sovjetske vlade. V tem slučaju bi sovjetska Rusija priznala Pran ciji vse svoje dolgove, razven vojnih in bi zahtevala v to svrho lOlctni moratorij. Francoski finančni krogi so pripravljeni, da dovolijo Rusiji kredite za obnovo.
nova določila, ker je določba o stavbeni dolžnosti za osebe, ki imajo 60 tisoč dinarjev letnih dohodkov, anomalija. Pri obravnavanju vprašanja predpisov o potovanju in bivanju za tujo delavce, je zahteval predsednik Arko na podlagi obširnega referata revizijo določb. Zbornični svetnik Fersleck je predlagal nedeljski počitek za brivnice v provinci in zahteval spremembo sistema v stanovanjskem vprašanju.
Dr. Peleš se je na koncu zahvalil" za udeležbo in obljubil, da bo zaslišana mneja izročil vsem delavskim organizacijam, da zavzamejo stališče. Obljubil je, da bo skušal odpraviti nedostatke, vendar pa naglasil, da so je osebno prepričal o vzornem obratu zavarovalnih uradov.
DARUJTF 7\ CIRIL.METODOVO DRUŽBO.
vijo in Rumunijo. Madžarska vlada bo v kratkem sestavila materijal tako, da se bodo pogajanja z Malo antanto lahko pričela koncem oktobra ali pričetkom novembra.
POTOPLJEN PARNIK.
Pariz, 17. oktobra, r. Italijanski par-nlk «Ferrara», ki je bil na potu iz Jave preko Kalkutc v Italijo in le imel na krovu za 32 milijonov lir opija, se jc po silnem požaru potopil z moštvom in blagom vred.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
London, 17. oktobra, s. Število brezposelnih jo znašalo na Angleškem dno 10. oktobra 1,251.600. Število so je zvišalo od prejšnjega tedna za 5118. Poleg brezposelnosti so dvigajo tudi tržne cene, tako da jo vso okoli 25 odst. dr;v/.jo kot prod vojno/
laiesemska bone
CURIU: Ne\v-York 557, London 25.26, Pariz 33.75, Milan 25.45, Praga 16.65, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd G.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0006, Dunaj 0.0078025,
DUNAJ: Beograd 832 do 836, Berlin 0.106 do 0.126, Budimpešta 3.80 do 3.00, Bukarešta 320 do 331, Londou 321.300 do 322.300, Milan 3214 do 3220, Ne\v-Yorl( 70.935 do 71.1S5, Pariz 4302 do 4318, Praga 2111 do 2121, Sofija 688 do 692, Varšava 675 do 775, Curih 12.735 do 12.785; valuto: dolarji 70.560 do 70.960; levi 660 do 674, nemške marke 0.09 do 0.13, funti 319.500 do 321.100, francoski franki 4255 do 4285, lire 3180 do 3200, dinarji 821 do 827, poljske marke 675 do 775, leji 318 do 322, švicarski franki 12.620 do 12.700, Češke krone 2093 do 2109,
BERLIN: Dunaj 77.306, Milan 251.370 lisoč, Praga 163,590.000, Pariz 333,165 tisoč, London 24.937.,m000. New-York 5 milijonov 486.250.000, Curih 986,527.500, Beograd 64.837.500.
NEW-YORK: London 454. Pariz 604.25, Berlin 0.0000015, Milan 455.50, Curih 39.25, Praga 298.75, Dunaj 0.14125, Budimpešta i 0.55, Bukarešta 47. lieoerad 118.9&
Predsednik Masaryk v Pariiu
femenjava napltnlc med Mlllerandom in Masarykom.
Pariz, 17. oktobra, r. Včeraj zvečer fe priredil predsednik francoske republike Millerand v Elizcju na čast predsedniku Masaryku slavnostni dl-ner, na katerem jo imel na Masaryka zdravico, v kateri se jo najprej spominjal starih vezi med Francijo in češkoslovaško, mučeniške smrti češkega kralja Ivana Luksemburškega, ki je padel na bojišču za Francijo in deklaracije češkoslovaških poslancev v dunajskem parlamentu leta 1870. v prilog Francozov. Šo bolj pa so so razvile vezi v svetovni vojni, ki je prinesla Češkoslovaški, Alzaciji in Loreni svobodo. Svoj govor jo Millerand za-kjufiil z besedami: «Vaš prihod v Pariz je nov dokaz, da bosta francoski in češkoslovaški narod še nadalje sodelovala v srečnih vezeh. Živimo v dobi velikih dogodkov, ki se razvijajo iz novih razmer in vztrajamo čvrsto na tem, da se obdrže in izpolnijo mirovne pogodbe. V srednji in vzhodni Evropi se razmere stabilizirajo. Naj-odločnejši boritelj za to jo Francija, ki hoče stalno zastopati principe časti in pravičnosti. Svost sem si popolnoma, da delujete tudi Vi v tej smeri in se Vam zato zahvaljujem za Vaše tozadevno delovanje imenom Francijo, ki rasti in spoštuje v Vas državnika velikega flulia.»
Predsednik Masaryk se je prisrčno zahvalil za sijajni sprejem in se je spominjal zaslug Francije za svobodo. Pariz je bil že pred vojno vedno zatočišče svobode. Pariz je bilo prvo mesto, ki je nudilo Cehoslovnkom zaščito Med vojno je bila Francija vedno na strani Češkoslovaške. Evropa jo po vojni leta 1870. živela pol stoletja v miru. Želimo, da traja mir po svetovni vojni vsaj tako d o 1 g o, trajal pa bo vsekakor dalje. Evropa ln mi vsi potrebujemo konstruktivnega dela, da pospešimo dobre posledice svetovne vojne.
V naši zunanji politiki smo z ustvaritvijo takozvane Male antante uresničili svoi program. Napram našim sosedom smo uredili svoje odnošaje po načelu, da varujmo interese miru in da izvedemo konsolidacijo. To politiko smo dokazali napram Avstriji in Madžarski. Mi delujemo lojalno in nevzdržno za. konsolidacijo srednje Evrope. Zagotavljam Vas, gospod predsednik, da sc popolnoma zavedamo svoje naloge pri obnovitvi Evrope. Obnovitvena dela zahtevajo po mirovnih pogodbah, ki so definitivne in pravične, da se zastavijo vse silo. Čo-hoslovaki vedo. da je bila Francija vedno velikodušna in zato bodo Čc-hoslovaki pri delu za rekonstrukcijo F.vrope vedno stali ob strani velikodušne Francije. Živela Francija!
Pred volitvami
na Balkanu
Letošnja jesen se vrši na Balkanskem polotoku v znamenju volitev, ki naj dado politiki balkanskih držav de-finitivno smer. V novembru se vršijo volitve za bolgarsko sobranje, za december so določene grške volitve, v Albaniji pa je provizorna narodna skupščina razpuščena in »e tudi vrše na zimo volitve v zbornico, ki naj da ustavo mladi, šo neurejeni državi.
Vse tri države so nam sosede, z vsemi tremi smo imeli doslej in bomo imeli v bodoče mnogo zadev skupnih; imamo tedaj največ interesa na tem. kako se razvijajo notranjo prilike v teh državah in kakšen bo na zunaj cd-notranjega političnega razmerja.
V	Bolgariji so vršijo volitve v narodno sobranje najbrž IS. novembra. Notranjepolitična situacija jc znana Z nezaslišanim terorjem ja vladajoča stranka uničila politično' organizacije zemljedeleev. nato pa še komunistov, tako da se ji za volitve teh dveh da-Ieko najmočnejših bolgarskih strank ni bati, ker najbrž sploh ne bosta mogli nastopiti. Prihaja tedaj v poštev le vladna stranka, ki jo organizirana na podlagi ftizijo meščanskih strank pod vodstvom Cankova. Ker pa se je sestavila iz strank, ki so imele j-recej različno preteklost in različna vnanje-politična naziranja, ne moremo biti povsem na čistem o bodoči bolgarski politiki. Cankovljeva koalicija šo nahaja doslej pod zaščito makedonstvi-juščih, kar nam popolnoma pojasnjuje situacijo, če se bo res zgodijo, kar nekateri napovedujejo, da mora namreč prej ali slej priti do konflikt med vlado in Todorom Aleksandrovom, o tem je jako dvomiti; gotovo pa je, da se do volitev kaj takega ne bo zgodilo. b
V	Grčiji je volilna borba že v polnem teku. Tam tekmujeta z.i prvenstvo dve glavni politični skupini, ve-nizelisti in pa nacijonalni b'ok, ki ga vodijo protagonisti revolucionarnega pokreta. oziroma revolucionarne vlade, s polkovnikoma Plastirasom in Gn. natasom na čelu. Venizelosova stranki. ki je razvila republikansko in zn-padnjaško idejo, je znana; nacijonalni blok istotako zagovarja naslonitev na zapadnoevropske sile, toda zbira okrog sob" ljudi na širših temeljih. Ohranitev stanja, kakor ga jc ustvarila revolucija, mu i« najvažnejši smoter. Za. svoi
namen, da ostanejo vodje revolucije
takorekoč nedotakljivi, je znala vlada delati z jako izdatnimi sredstvi. Že prod časom jo izdala izredno odredbo, da morejo nastopati kot kandidati tudi uradniki in celo aktivni častniki, kar je pač unikum in je vzbudilo v državi mnogo ogorčenja. Daljo ostane tudi zanaprej So najstrožje po cenzuri prepovedano pisati karkoli o znani obsodbi politikov, ld so zakrivili malo-azijski poraz, o revoluciji, njo voditeljih in njih akciji proti kralju Konstantinu. Po tem je soditi, kako si jo tudi atenska revolucijonarna vlada znala pripraviti teren za volitve.
V Albaniji jo provizorna narodna skupščina razpuščena. Ahmct beg, šef tiranske vlade, je razpolagal v njej le s pičlo večino. Ni izključeno, da ostane pri predstoječih volitvah v manjšini, razen, ako smemo računati na to, da se bodo vršilo volitve hočeš nočeš — po željah vlade. Ker se je Ahmet begova vlada trudila, da osta-no v čim boljših odnošajih z našo kraljevino, bi bilo pač koristno, ako ostane tudi zauaprej še na vladi
Politične beležke
+ Demokratski sestanki v mariborski oblasti. Dne 11. t. m. ie Imela krajevna organizacija JDS v Kozjem občni zbor, pri katerem je bil Izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Kloarjem. Zbo-rovalcl so se izrekli za skupno napredno fronto pri bodočih volitvah. Dne 19. t. m. se vrši na Vranskem občni zbor krajevne organizacije. Dne 21. t. m. je občni zboT krajevne organizacijo v Žalcu in obenem okrožna konferenca za Savinjsko dolino. Govorniki lz Celja. Isti dan ustanovitev krajevne organizacije v Ver-žeju in popoldne okrožna konferenca zaupnikov Iz ljutomerskega okraja v Krl-ževcih. Govorniki lz Maribora. Dne 4. novembra ustanovitev krajevno organizacije JDS v St. Petru pod Sv. Gorami, v Podsredl javen ljudski shod In v Konjicah okrajna konferenca zaupnikov. Govorniki Iz Maribora.
+ Čuden molk. Prošlo nedeljo ie na nekem shodu posl. Pucelj v dokaz, kako neiskrena je klerikalna avtonomistična fraza, navedel tudi to, da mu je bivši poverjenik za soc. politiko Prepeluh povedal sledeče: V aprilu ali maju 1919 je tedanji minister notranjih poslov Sveto-zar Pribičevič v posebni brzojavki na deželno vlado odredil sklicanje pokrajinskega zbora za Slovenijo. Brzojavka pa je neznano kam izginila. Takrat je bil predsednik dež. viade dr. Brejc! — Z napeto pozornostjo smo čakali, kaj odgovori »Slovenec« na to porazno ugotovitev. Držali smo se v rezervi, da ga zalotimo pri njegovih običajnih lažnjivih izmikanjih. Toda »Slovenec« ne reče nič. Na Prcpcluhovo obtožbo je njegov odgovor molk. To je seveda gladko priznanje. Mi lahko s svoje strani dodamo, da nam je Pribičcvičeva namera sklicati pokrajinski zbor bila dobro znana. Kaj poreče dr. Brejc na težak očitek, da je izigral odredbo, katere provedba bi bila kardi-nalnega pomena za ves poznejši politični razvoj? Kopje ven, gospoda Brejc in Prepeluh!
+ Opozicionalnl načrti. Pod tem
naslovom priobčuje «Slov. Narod« poblo-kaškem «IIrvatu» vest, da je padec Pa-šičevega kabineta mogoč, ako demokrati odkrito pristopijo k avtonomistom. V tem slučaju, da bi opozicija, h kateri bi prišli tudi džemijet in Nemci, štela 25 poslancev več kot radikali. »Slov. Narod« dostavlja iz svoje modrosti, da ta »Hrvatova« izvajanja potrjujejo njegove informacije, da se del demokratskih poslancev »že močno nagiba k avtonomi-stičnem naziranju«. «Slov. Narod« meni nadalje, da ni brez interesa tudi to, da računajo opozicionalci, »med njimi torej tudi demokrati« s Turki in Nemci, katere bi prav radi sprejeli v svojo družbo. K »Narodovim« premišljevanjem »pod lipo« dostavljamo, da je na celi notici najbolj interesantno dejstvo, da »Narod« črpa svojo protidemokratsko modrost iz blo-kaškega «I"Irvata», torej iz vira, ki je dovolj moten, da bi iz njega najstarejši slovenski dnevnik ne smel zajemati, vsaj brez sramu ne. Čenče, ki jih priobčuje »Slov. Narod«, bi si lahko prihranil, ako bi čital in ponatisnil to, kar pišejo demokratska glasila.
+ Proti Radičevim harlekinadam. Radičcva neresna agitacija v Londonu je dala angleškim političnim in znanstvenim krogom povod, da si pribavijo objektivne informacije o našem narodu. Ravnatelj slovanskega instituta na londonskem vseučilišču Pagcs se jc s posebnim pismom obrnil na profesorja dr. Šišiča za sodelovanje pri reviji, katero zavod izdaja že tri leta, ter ga prosil, da pride v London in tam nekolikekrat predava. Profesor dr. Sišic se je vabilu odzval In bo v kratkem odpotoval v London.
+ Akcijski odbor NRS in «Orjtt-na». »Jutranje Novosti« prinašajo pod tem naslovom opravičilo Akcijskega odbora NRS napram Orjuni, če.š, da se je on vselej, kadarkoli je bil sploh vprašan ali poslušan, zavzel zanjo. Tudi veliki župan dr. Lukan, da ni ničesar zagrešil, kar bi moglo dati Orjuni povod ali vzrok' za napade nanj. Akcijski odbor NRS priobčuje v podkrepitev svojega opravičila tudi ponatis zapisnika o svoji seji z dne 3. februarja t. 1., ki se glasi takole: »Vrši sc nadalje dolga debata o stališču napram »Orjuni«. Ugotovi se končno, da predstavlja «Orjuna» med nami čisto nacijonalno organizacijo, katere cili ie ustvariti svobodno in srečno do-
movino. Bori se proti vsem, kar Je ana-
cijonalno, kar ruši državo, In zlasti tudi proti vsel korupciji. Zaključi se soglasno, zavzeti stališče proti razpustitvi »Orju-ne«. — V isti številki »Jutranjih Novosti« ln na uvodnem mestu pred Izjavo Akcijskega odbora pa prlobčuje g. Ljubo D. Jurkovič javno pismo, v katerem obsoja Orjuno. Iz tega slodl, da se nI slovenska radikalija razcepila le v dva dela, v Ažinanovo ln Štefanovičevo partijo, marveč, da se sedaj tudi že Ažmanova struja deli v orjunaško In protlorjunaško.
+ Srnao v Ljubljani. Kakor se čuje je g. Ljubo D. Jurkovič, ki je med soustanovitelji Orjune In o katerem smo že svojčas pisali, da kot srbskoradlkalski agitator pač ne spada v organizacijo jugoslovanskih nacionalistov, osnoval v Ljubljani organizacijo srbskih nacionalistov takozvano Srnao, katere namesn in naloga je delati ln pospeševati velesrb-sko separatistično propagando. Dosedaj je k Srnao pristopilo 13 nadebudnih potomcev slavnih očetov slovenske radlka-Ilje. Jurkovič pa objavlja po časopisih odprto pismo, da mu Je Orjuna premalo, kako bi rekli, nacijonalna...
Po svetu
—	Stambolijskega ministri na zatožni klopi. Sodišče v Trnovi na Bolgarskem je te dni obsodilo Nedeljka Ata-nasova, člana vlade Stambolijskega, radi zarotnih stremljenj na štiri leta ječo in na 10 let izgube vseh meščanskih pravic. — Razprava proti ostalim članom vlado Stambolijskega prične 5. novembra. Vršila se bo v Sofiji.
—	Fašistovska svoboda v Italiji. Milanski »Avanti«, bivše glasilo soci-jalistične stranke, ki je nedavno prešel v last grupe kapitalistov, se bridko pritožuje, da ne more več pošiljati svojih dopisnikov po svetu, ker jim vlada noče izdati potnih listov za inozemstvo. Resnično, Italia fa da sč!
—	Fašistovska zarota v Rumunijl jo bila zelo na široko razpredena ter jo bila naperjena proti članom sedanje vlade in proti židom. General Ni-colcanu, ki preiskuje zadevo, jo odkril, da so zarotniki imeli centralo v Bukarešti, podružnice pa v vseh večjih mestih Rumunije. Udruženi bo bili pod imenom »Liga Cresina«. Hoteli so strmoglaviti vlado, ubiti Bratiana in druge ministre, proglasiti diktaturo ter izzvati pogrome proti židom. Za svoje namene so razpolagali z ogromnimi zalogami orožja in streljiva, katerega so sedaj vojaške oblasti zaplenile.
—	Češkoslovaška spomenika Erne-stu Denisu. Češkoslovaška vlada postavi velikemu prijatelju češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda, Er-nestu Denisu dva spomenika, prvega v Nimesu (Francija), drugega v Pragi. Osnutke za spomenika je napravil češki kipar Španiel, kateremu je poverjena tudi izvršitev dela.
—	Usoda ruskega šolstva. Rcuter poroča iz Holsingforsa, da je letos radi pomanjkanja denarnih sredstev v Rusiji zaprtih 45 odstotkov vseh srednjih šol. Sovjetska vlada namerava iz istega razloga zapreti šo 3500 različnih učnih zavodov.
UMETNOSTNA RAZSTAVA slov. in hrv. mlajših umetnikov v Jakopičevem paviljiouu je odprta samo še do nedelje, 21. oktobra. Vodstvo v četrtek in petek ob štirih, v nedeljo ob enajstih.
Prosveta
Ljubljanska drama.
Začetek ob 8. url zvečer, Četrtek, 18.; »Azazel«. B. Petek, 19.; »Judit«. D. Sobota, 20.; »Smrt majke Jugovičev«. E. Nedelja, 21.: »Ugrabljene Sabinke«. (Striže Putjata) Izv. Pondeljek, 22.: »Kar hočete«. A.
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 8. url zvečer. Četrtek, 18.: »Nikola Subic Zrinjski«. E. Petek, 19.: »Novela od Stanca«, »Zapečatene!«. A. Sobota, 20.: »Evgenij Onjegin«. C. Nedelja, 21.: »Prodana nevesta«. Ljudska
predstava. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 18.: »Kralj na Betajnovi«. A, •
«RODOLJUPCI». Preniiiera v mariborskem gledališču.
L. 1848. je svobodno solncc ogrelo tudi vojvodinske Srbe. Inteligenca, ki je bila vsa madžaronska, se je kakor solnč-nica obračala v tem solncu iz klicev »elien« v »žlvio«, nosila madžarske ko-karde povrh srbskih, v domorodstvu iska la dobičkov, slavila zasluge «ccpanja protokola«, se izčrpala v frazah, ama-zonstvu, korupciji, laži-patrlotizmu, brez horizonta in globine. Edini Gavrllovič sto jI na nasprotni skodelici tehtnice ter daje tem »rodoljupcein« resne, pravične In žal, 7. grenko usodo naroda dokazane resnično lekciJc. — Gavriloviča je dostojno podal Tepavec, ki se Je izkazal tudi kot vesten In zelo spreten režiser. Njegova zasluga Je, da ie to «vcselo pozo-rlščc«, ki sc izčrpava v podajanju izbruhov rodoljubstva brez konkretnih dogodkov, -ki pospešijo tek igre le kot novice, gladko in hitro — celo v srbščini — iz-! teklo čez pozornlco. Ainazonski pohod i ob uoku strela le bil siiaien. Vsi ostali
so Karfirirall te fadne rodoljubce presenetljivo dobro. Harastovlč - Zutllov — postala plastlčnejši, Izgublja lansko vihravost, spretno izplava Iz madžaron-stva na predsedstvo odbora rodoljubcev, da končno hčer poroči z Madžarom in si osvoji odborovo »kesu«. Petkova in Sa-vlnova kakor navadno na mestu, Toma-šlč, »mladi stihodelja Lepršlč Je pokazal mnogo volje, karikatura fantasta, praznega »patriota« se mu Je Izrazito posrečila. VI. Skrbinšck je plastično izrazil bankrotiranega trgovca, ki trguje z do morodstvom In ga naposled proda za 50 dukatov. O Sturmovi — Zelenlčkl — bomo morali mnenje spremeniti; toliko sile še ni pokazala. Zlasti ob razkladanju bojnega načrta Je bila prava srbska Jeanne d' Are, ki je ljubila Madžara! To grotesko je napisal leta 1848 Jovan Ste-rlja Popovlč (v jeziku no sledi Vuku!), kot veliko satiro na svobode nezrele in nevredne ljudi, ki Jim manjka etičnih dobrin In računajo le z materijelniml profitl. Zato propade vse, narod pa plača s krvjo, trpljenjem in suženjstvom. Ali se nI to zgodilo 1918 In danes? Koliko Lepršt-čev, Zutllovov, Zeleničk, kako malo Ga-vrllovlčev ln kaj neuspehov!
12. oktobra v Mariboru. Šnuderl. •
»Zrinjski« z Betettom. Nocoj ob pol 8. uri so poje v operi za red E Zajčev »Nikola Subic Z-injski«. Pri tej predstavi poje vlogo turškega carja Sulejmana prvikrat g. Botetto. Ostale vloge po starem. — V drami se igra »Azazel« za red B.
Ljudska operna predstava. V nedeljo dne 21. oktobra zvečor ob pol 8. uri se poje v opernom gledališču kot ljudska predstava znana in priljubljena opera »Prodana nevesta«. Cene za to predstavo so zolo znižane, znašajo le polovico navadnih opernih cen. Najširše občinstvo se na to predstavo opozarja.
Mariborsko gledališče pripravlja Verdijevo opero »Traviata«, ki se uprizori koncem tega tedna. Režira in dirigira ravnatelj opere g. Mitrovič. Upravnik gledališča g. dr. Brenčič je prejel od li-bretista »Zlatoroga« g. Riharda Brauor-ja z Dunaja zahvalno pismo, v katerem slavi mariborsko prireditev »Zlatoroga« in se zahvaljuje za pozornost, ki jo je užival v Mariboru.
Ptujsko gledališče. Ptujsko dramatično društv> jo uprizorilo »Stare grehe« z izrednim uspehom. Gledališče je bilo polno in publika vsoskozi zadovoljna. Upamo, da bomo vsaj vsakih 14 dni doživeli kako zrelo prireditev. Čestitamo režiserju in vsem igralcem!
Predprodaja vstopnic za »Povodnega moža, ki ga uprizori osnovna šola »Mladika« v pondeljek dne 22. oktobra ob 15. uri v dramskem gledališču, se vrši od petka naprej pri dnovni blagajni v opernem gledališču.
Šport
Lahkoatletski miting v Mariboru.
Kakor smo že na kratko poročali, se je prošlo nedeljo vršil lahkoatletski miting za prvenstvo Maribora. Organizacija ni bila baš najboljša. Udeležili so se mitinga Ie člani S. K. Maribor in S. K. Rapid. Doseženi rezultati so nastopni:
Finale 100 jardov: 1. Lenassi (M.) 11, 2. Wicher (R.), 3. Skrabar (M.).
Tek na 200 m: 1. Wlcher 25.1, 2. Sle-berer (R.), 3. Skrabar.
Tek na 400 m: 1. Wicher 58.1, 2. Skrabar, 3. Deržič (M.).
Tek na 800 m: 1. Wicher 2:17.2, 2. VVagner (M.), 3. Siebercr.
Tek na 1500 m: 1. Simončič (M.) 5:01, 2. Birgmajer (R.), 3. Puch (R.).
Tek na 5000 m: 1. Zunkovič (R.) 19:14. 5, 2. Burgmajer.
Met kroglle: 1. Wicher 10.16, 2. Munda (M.), 3. Barlovič (R.).
Met diska: 1. Barlovič 26.65, 2. Ber-gant (M.), 3. Kosti (M.).
Skok v višino brez zaleta: 1. Bergant 127.5, 2. Lenassi, 3. Kac L. (M.).
Skok v daljavo brez zaleta: 1. Wicher 2.77, 2. Oblak (M.), 3. Birgmajer.
Skok v višino z zaletom: 1. Baumgart-ner (R.) 1.55, 2. Fabjan (M.), 3. Iglar (R).
Skok v daljavo z zaletom: 1. Simončič (M.) 5.46, 2. VVIcher (R.), 3. Vodeb (M.).
Skok ob palici: 1. Baumgartner 2.40, 2. Fabjan, 3. Podlesnik (R.).
Štafeta 4 X 100 m: 1. Rapld 50.7, 2. Maribor I., 3. Maribor II.
Tek z zaprekami 110 m: 1. Sieberer 19.6, 2. Lenassi.
Pctoboj: 1. VVichcr, 2. Lenassi, 3. Barlovič.
•
Teniški prvak Maribora za leto 1923 -1924 je po v nedeljo končanem turnirju postal dr. Blankc, prvakinja gdč. Grasscl-lijeva. V parih imajo prvenstvo gg. Ley-rer-Fclbcr, dame gdč. Grasselli-Kravos, v mešanih parih pa dr. Ravnikova-Ro-glič.
Iz hazene sekcije jugoslovenskega lalikoatletskega saveza. Tem potem se ponovno poživljajo vsi klubi, da brez odloga predlože prošnje za verifikacijo klubov, odnosno bazenske sekcije. Prošnja se ima predložili v dveh izvodih. Eden izvod naj se naslovi na tukajšnji podsa-vez, drugi na JLAS. v Zagrebu. Oba izvoda naj se pošljeta skupno na podsavez. Prošnja naj vsebuje nastopno: Prošnja za verifikacijo (brez označbe števila članov), nato ime in poklic in stanovanje: predsednika, podpredsednika, I. in II. tajnika in načelnika hazene ter naslov, na koga se imajo pošiljati dopisi. Poleg tega se ima priložiti članarina za Ido 1923. v Iznosu 100 Din. Vse to naj klubi požrejo na tukslšnii nodsavcz. — Talnlk.
Prestolonaslednik in ,.Jadranska strata"
Uvažujoč Idealno stremljenje ln cill »Jadranske Straže« kot edine močne po, stojanke ob Jadranu, ob morju, ki je 0d vekov naše In po katerem sega grabež. Ijiva roka nenasitnega soseda, dovolilo je Nj. Vel. naš kralj, da postane naš mili prestolonaslednik njen pokrovitelj, oj dne, ko se Je raznesla vesela vest širom naše domovine, začelo se Je splošno za. nlmanje za »Jadransko Stražo« ln naen-krat Jc oživela tudi Srbija, kjer se dan na dan ustanavljajo podružnice In pristopajo k nji vsi od najodllčnejšcga držav, nika do najniž. delavca. Vsi so upoznall potrebo, važnost in veliko korist morja, a našega morja še posebej ter hočejo da postanejo branlteljl te velike svetinje] za katero marsikdo Izmed njih do danes še vedel nI.
Svetovna zgodovina le nepobltno do. kazala, da noben narod, odkar svet stoji, ni postal trajno velik brez morja ln poi morstva, a da so tudi male države, ki so umele razvito In cvetočo pomorstvo, bila ugledne, močne In silno bogate.
Stari Egipt Je, ker nI mogel vsled svo. jih čudnih verskih predsodkov razviti po-morstva, kljub svoji veliki kulturi ostal vedno le zemlja mumij. Male Atene pa so se s svojo močno trgovsko In vojno mor. narlco pospele v kratkem času do silne veličine, do slave in inočl. Naš slavni nta-li Dubrovnik ie bil vedno ognjišče svo. bode In prosvete ter Je Imel svojo močno trgovsko mornarico. Stari maloštevilni Benečani so v svojih malih vodah po. vzdignili svojo dlvno Venerio samo s svojim razvitim pomorstvom. Kaj pa Belgija, Holandska, Skandinavske drža. ve? Niso li to države, ki bujno cveto, od. kar so podigle močno pomorstvo.
Nasprotno nam pa zgodovina dokazuje, da so največje države pešale one dna. ve, kadar jim le začelo propadati po-morstvo. Tako se je zgodilo s Špansko, med tem ko je Angleška, s svojim kolo. salnim trgovskim in vojnim brodovjem, zagospodarila vsem moriem.
Kako Je pa pri nas danes? Neizmerna žrtve, koje nam ie naprtila zunanla poli-tika, hude krivice, vsakoršnje skušnje ln ponižanja, ki smo jih pretrpeli, pretrpeli smo edino le za to, ker nismo bili na morju dosti močni. Da nam je bila sreia mila, da smo na morju tako močni kot na kopnem, bilo bi že danes pri nas drugače. Zato moramo gledati, da bo naša mlada »Jadranska Straža« vedno budna in da bo njen glas, kadar bo klical na pomoč, našel odmev v vseh srcih široro naše domovine In preko njenih meia In da bo naša trobojnica kakor v Jadranu tako po vseh morjih sveta poznima in spoštovana. Ce hočemo to doseči, ne dajmo, dS tujec grabi In razsiplje naš morski biser. Ne dovolimo tega nikoli in za nobeno ceno. Jadransko morje je bilo, Je in bo naše ker čuvala ga bo »Jadranska Straža«, ki bo rastla In se iačila, kot bo rastel in se jačll njen mali pokrovitelj.
Objave
X Sokol I. v Ljubljani. V soboto dnJ
20. oktobra ob 20. uri se vrši na Taboru predavanje brata staroste Pavla Pestot-nika: Zakaj se priznavamo sokolski misli (nadaljevanje). Bratje in sestre pridite vsi! — Prosvetni odsek Sokola I.
X Sokolsko društvo Moste pri LJubljani izreka javno zahvalo br. Franu Kra-pežu, restavraterju in kavarnarju za podarjeno peč, s čemer je društvu mnogo koristil tor z nova pokazal svojo naklonjenost do Sokolstva.
x Čechoslovdcl, pfijdte všichni v eo. botu 20. t. m. večer 8 hod. do Ndrodni-ho domu. Dojmy z Francie (Verdun) pfedniiška gen. kons. Dra Beneše, potom členska schuze a jubileum zasloužilšbo našeho člena.
X Mariborski oficirski zbor priredi v nedeljo dne 21. oktobra ob 20. uri ' Gfitzovi dvorani svečani koncert v proslavo krsta prestolonaslednika. Pri koncertu sodelujo vojaška godba, Glasbena Matica, ga. Brandl-Felikanova in g. Ivai Ašič. Vstop h koncertu imajo vabljen brez vstopnine.
X Udruženje vojnih Invalidov, podrož niča Celje priredi dne 19. oktobra žaln dan za padlimi in umrlimi žrtvami sve tovne vojne. Da se pa tudi kruti bed in pomanjkanja vsaj nekoliko opomore jo sklenila podružnica določiti cvetličn dan za nedeljo dne 21. oktobra. Dobro delni prispevki so sprejemajo tudi v pl sami upraviteljstva invalidskega doma
X Odbor ruskih beguncev v LJubljat se najiskrenejše zahvaljuje odboru l'i skega krožka za denarni prispevek i gg. Kovalenku v Vurborgu in majorj Bubnu za naklonjeno podporo v blag in gotovini.
X Klub esperantlstov v Ljubljani jai lja, da je otvoril tečaje za mednarodi jezik: Esperanto. Kdor se želi učiti, f lahko še prijavi v petek ali torek ob uri zvečer v šentjakobski šoli, H. nai stropje, soba št. 20. Učna pristojbir znaša 10 Din, za dijake 5 Din mesečn
X Občni zbor Udruženja tobačnih tr flkantov, podružnice Celje, so vrši nedeljo ob 1. uri popoldne v hote »Balkan« v Celju.
X Srbo-hrvatskl tečaj «Bratstva»J otvovi nocoj ob pol 7. uri zvečer v na Grabnu v I. nadstropju. Vsi vpisa naj se sigurno in točno javijo. Po otv ritvi so prične takoj s poukom v prve in drugem letniku. — Načelnik.
X Čevlji se dobe v vseh trgovini tovarno Kozina »Peko« po znatno zniž nih cenah in v trgovini lli"' o 1:1 Prešernova ulica, dokler ta zaloga tra.
priloga «Jutru» St. 244, dne 18. oktobra 1923.
Politični odmevi
no
On. Francesco Giunta
glavni pol. tajnik fašistovske stranke.
r. Trst, 16. oktobra. Fašistovski voliki svet, vrhovna in-jtanca fašizma, jo v svoji zadnji seji imenoval za glavnega političnega tajnika fašistovske stranke tržaškega poslanca Giunto, s čimer je postal le-ta dejanski voditelj stranke, dočim ministrski predsednik Mussolini, »il Duce» (vodja, vojvoda) predstavlja utelešeno fašistovsko narodno-državno misel.
Fašistovska stranka je prebolela pravkar prvo svojo resno krizo, katera e, kakor se kaže, danes vsaj začasno premagana. Novoimenovano vodstvo stranke (»direttorio*), kateremu stoji čelu glavni politični tajnik, je namreč samo začasno in bo poslovalo samo do 12. januarja prihodnjega leta, lo se sestane fašistovski nacijonalni svet, ki ga tvori skup pokrajinskih političnih tajnikov stranke. Ta »nacijonalni svet» izvoli potem definitivni direktorij stranke.
V fašistovski stranki sta si v zadnjem času precej ostro stali najproti dve struji: skrajno intransigentna, takoimenovani »rasisti*, in pa popust-ivejša(?), «revizijonisti», ki so odloč-nasprotni samovolji posameznih predstaviteljev fašizma v provinciji ter zahtevajo, da velja za vso enako edino le volja »Vodje*, disciplina in zakon. V pravem bistvu je pa stvar taka, da revizijouisti* za skrajni Mussolini-jev absolutizem, »rasisti* pa hočejo saj kolikortoliko svobodno dihati in oodločevati. Nastale so v tem pogledu ostre polemike v javnem tisku, v katerih se je prav posebno iztical skrajni revizijonist* Massimo Roeca, ki pa s svojimi nazori, da »Vodji* ni treba stranke, ki mu s svojimi notranjimi spori dela le zgago in ga le ovira v njegovem državotvornem delu, izzval intervencijo izvršilnega odbora, ki ga izključil iz stranke zaradi »nedisci-iline in politične nevrednosti*. Izvršilni odbor pa je sklepal brez pred-idoče odobritve s strani »Vodje*, in ta, očividno na strani Rocche, je imel za to napako promptno zdravilo: zahteval je takojšen odstop izvršilnega odbora. To se je tudi zgodilo. Sestal se je nato »veliki svet*, ki je ra/.velja-il sklep izvršilnega odbora. Ker bi pa popolno desavuiranje izvršilnega odbora vendar moglo imeti slaba posledice, je dal Mussoiini svojoga najintimnejšega pristaša Roccho vendarle kaznovati s trimesečno suspenzijo od leh funkcij v stranki. Obenem pa se tudi sklenila reorganizacija vodstvenega organa stranke in je oil namesto izvršilnega odbora imenovan od zgoraj doli direktorij, v katerem so samo trije člani prejšnjega izvršilnega odbora. Tako sta izločena iz vodstva stranke zlasti kom. Michele Bianchi, ki je bil politični tajnik stranke od njenega začetka, in znani odločni nasprotnik sedaj suspendiranega Rocche, posl. Farinacci. Sedanji direktorij tvorijo, da rečem tako, najizrazitejši »re-'izijonisti*, ali še bolje, »mussolinijan-ci», najosebnejši pristaši »Vodje*, kar pomenja popoln poraz »rasistov*.
Tako je bil izvoljen posl. Giunta za _ avnega političnega tajnika fašistovske stranke.
Posl. Giunta je gotovo že kolikor-ioliko znan jugoslovenski javnosti, škodovalo pa ne bo, če dodam ob tej priliki še nekoliko potez v točnejšo njegovo označbo. Seveda po samih italijanskih' virih.
Francesco Geraci ga v svojem rimskem dopisu tržaškemu »Popolu* pod naslovom »Scelta felici* (»Srečni izbor*) označuje kot »politično glavo in popolnoma italijansko dušo, ki ne pozna posameznikov, krajevnih sporov notranjih nasprotstev.* »Idea Na-zionale* ga imenuje »prototip plemenitega, junaškega četnika*, ki da je
znal v drugi dobi fašistovske revolucije pokazati »izredne darove ravnotežja in razumnosti*. List štejo Giun-ti v največjo zaslugo, da jo lota 1019. znal rešiti položaj v Julijski Krajini, ki mu je grozilo »zavzetje s strani socialistične in slovenske koalicije* in da je sodeloval pri »izgonu sramotnega Zanelle iz Reke*. »V vsakem fa-šistovskem boju za čast Italije jo on, Giunta sodeloval v.prvi vrsti: od svojega častnega in borbenega mesta pri požigu «Balkana», legla izdajniške hrvatske zalege v italijanskem Trstu, do one krepke akcije, Id je zlomila predrznost (nemško) v Gorenjem Poadiž-ju.» Službena ocena Giuntovih zaslug je izšla iz peresa ravnatelja dopisnega urada fašistovske stranko, Luigija Freddija, ki v Toskaucu Giunti vidi »najpristnejši tip Italijana*, »kapitana, ki v svoji brezobzirni drznosti ne pozna ovir, temveč podira na tla, ruši, zmaguje, osvaja*. »V Trstu je s svojo omamljivo, prepričljivo zgovornostjo osvojil dušo vseh Italijanov, ki so vredni tega imena, in je na čelu fašistov bil najlepše boje proti Slovanom in komunistom. Razdejal je «Bal-kan», leglo zločinske hrvatske zalege (se ponavljal), zažgal je »Delavski dom*, trdnjavo protinacijonalnega komunizma, uničil »Lavoratore*, branik zločinskega rovarstva. Trst je bil tako v resnici odrešen. Tekom tragičnega reškega Božiča je bil v zaporu, ali 3. marca je bil zopet v Reki v dneh osvobodilne revolucije, kjer je pogumno, genijalno razrešil z občudovanja vrednim drznim činom nevšečni položaj: topovski streli njegovega torpedo-lovca so odločili polom zlonosnega Zanellovega gospodovanja.» In sedaj, na njegovem novem mestu glavnega tajnika stranke, ga vidi pisec kot «cvet novega rodu, stvorjen v zmagoslavni vojni, s priprtimi očmi in stisnjenimi pestmi, pripravljenega na skok, ki ponese fašizem do najvišjega cilja.»
Tako končava ta ne samo za italijansko, temveč tudi za inozemsko javnost brez dvoma zelo zanimiva službena proslava junaških del in nacijonal-nih zaslug novega glavnega tajnika stranice, ki je danes na vladi v kraljevini Italiji. Stvar je pa še tem pomembnejša, ker se vsesplošno poudarja, da sedanja preuredba vrhovnega organa stranke znači kar najtesnejše sodelovanje, da, že celo zlitje stranke z vlado. A kakor je vlada v resnici le Mussolini in stranka ob danih razmerah le poslanec Giunta, oboje in oba pa le eno, bo imel odslej zunanji svet v svojih stikih s službeno Italijo v bistvu opraviti samo s to dvoedinico in njenimi emanacijami. Zato je potrebno, da zunanji svet pozna tudi Giunto, kakor pozna Mussolinija.
Po razdoru v Gorici
Iz Primorja nam pišejo: Goriško politično društvo »Edinost*, ki je, kakor smo že poročali, zašlo popolnoma v klerikalne roke, je izdalo programati-čen oklic. V tem oklicu poudarja, da je brez enotnega in složnega duha voditeljev društva plodovito delo izključeno. S tem se službeno priznava, da je društvo klerikalno in da na sotrud-ništvo neklerikalnih krogov več ne re-flektira.
Svoj program pa vendar precej krije. Mesto, da bi odkrito povedalo, da je filialka svetovnega klerikalizma, se umika okrog »krščanstva in poštenja*. Za »pošten* rod, tako se skuša definirati klerikalizem, kar pač naj pomeni, da neklerikalne stranke niso v stanu vzgojiti poštenega rodu. Toda, gospodje, poštenost in krščanstvo nista monopol klerikalizma! Pričakovali smo več odkritosrčnosti!
S temi dogodki so napredni elementi na Goriškem prisiljeni ali da se sami
organizirajo ali pa da ostanejo izven
dela. Jasno je, da jo brezdelje najslabša taktika, tem bolj, ker bi znala jia-sivnost naprednih elementov marsikje biti v korist laški akciji. Kajti izključeno je, da bi se v tako probujcn?m narodu moglo vso podrediti politiki duhovščine.
Sevoda tudi s samimi starimi tržaškimi metodami ne pojde. V teh razmerah so neprestano špikarije tržaške »Edinosti* proti demokratom v Jugoslaviji zelo neumestne.
Poljska in njena zunanja politika
Pred tednom so je začelo jesensko zasedanje poljskega državnega zbora (Sejma). Dne 9. oktobra jo imel ministrski predsednik Witos eksposč o celokupni politiki sedanje poljsko vlade (pravica je sedaj na vladi) in je o zunanji politiki izvajal to-le:
»Poljska je kljub velikemu številu neposrednih nujnih nalog in kljub težavnemu svojemu položaju med Nemčijo in Rusijo postala v Evropi že oporišče reda, ravnotežja in mira in ta njena uloga se v mednarodnih odnošajih že upošteva. Da no bi prekinili te ulo-ge spričo novih težav in nevarnosti, moramo napeti vso energijo in okrepiti vezi, ki nas družijo z zavezniškimi državami, v skupno obrambo obstoječih mirovnih pogodb. Primer mirne in konstruktivne naše politike so bili jiredvscm baltski problemi. V razmerju do Gdanjska vstopamo sedaj, ko je stvar pravno vsekakor napredovala, v dobo, ko so pokaže, če so bo politika tega svobodne mesta ravnala po določbah ženevskih in ustrezala našim upravičenim zahtevam. Vprašanje K1 a j p e d i (Memla) je prešlo sedaj, ko je Svet poslanikov uvaževal naše načelne interese v tem mestu, v končni štadij, ko bo Litva morala pokazati, če sprejme statut Klajpedi brezpogojno in s tem izbegne vojno nevarnost. Če so to hitro in končno uredi, pride kmalu čas, ko se Poljska in Litva sporazumeta in stopita v normalno odnašajo. To dejstvo bi ne bilo brez vpliva na daljši razvoj politične in gosj)odarsko situacije nad Baltskim morjem. Zato so poljska vlada trudi, postaviti sporazum z baltskimi državami na realno in trajno podlago. Mo-ram pa naglasiti, da ima ta sporazum v naših očeh značaj pozitivnega sodelovanja, ne pa negativnega razmerja do drugih sosedov. (Tu misli pač na Rusijo.)
Naše razmerje do vzhodnih sosedov ima odločno miroljuben značaj. To pa ne pomeni enostranostl obveznosti, ker mirovna pogodba z Rusijo v Rigi doni čisto jasno. Ker so se sovjetske republiko preustrojilo v federacijo, smo, predno smo mogli vzeti to na znanje, morali natančno določiti pogoje in posledice novega stanja stvari. — Posebno važna je v tem hipu politična uloga Poljske v Srednji Evropi, naslanjajoč se na zvezo z Rumunijo. Resna mednarodna situacija zahteva od nas sodelovanje s srednjeevropskimi državami in zato izboljšanje odnošajev p ol j s k o - č e-š k i h. Naravno se pri tem morajo
uvaževati še nerešene sporne zadeve. *
Dne 12. t. m. je imel minister Seyda jired parlamentarno komisijo za vna njo politiko ekspose, iz katerega povzemamo tu poglavje o Srednji Evropi: »Poljska mora danes bolj kakor kdaj paziti na najboljše razmerje do neposrednih svojih sosedov, miroljubno razpoloženih; to jo v skupnem interesu držav Srednje in Vzhodne Evrope. Tesno poljsko - rumunsko sodelova-njo se samo ob sebi razume. Toda treba jo samo povedati, da težnja za boljšimi odnošaji med Poljsko in Cehoslo-vaško mora za obe strani biti ukaz političnega razuma, kar pa.nikakor ne more slabiti naših prizadevanj v še visečih vprašanjih obeh držav. Prijateljsko razmerje do Jugoslavije so krepi, čim bolj je nemški politični ho-
rizont oblačen, tem važne jo Je za vso
Evropo in za nas, da so razmero na Balkanu stopnjema boljšajo. Italija in Jugoslavija stremita kljub obstoječim težavam, posebno radi Reke, j>o političnem kompromisu. Madžarska, s katero Poljska nima spornih zadev, stopa tudi, kakor so zdi, v dobo pomirje-nja sosedskih odnošajev z državami Malo antante. Čo gre za Bolgarijo in nje stališče napram Jugoslaviji in Ru-
munljl, jo Imela poljska vlada v zadnjih tednih priliko, pomagati vsaj v mali meri pri razjasnjonju težav, ki so se kazale.*
Kakor vidimo, polaga Soyda velika važnost na države Male antaute, vidi se, da Poljska faktično tu sodeluje in ker v mnogih vprašanjih ni direktno prizadeta, delujo pa pomirjevalno V razvnetih konfliktih.
Sokolstvo
Osnutki za Sokolski dom na Taboru
Iz poročila dr. Postotnika na izrednem občnem zboru Sokola I. 11. oktobra 1923.
Prva posvetovanja o bodoči sokolski zgradbi na Taboru so bila žo v pomladanskih in jesenskih mesecih leta 1021. Odbor Sokola I. jo Izdelal gradbeni program in pozval vso svojo odseke, dn pismeno predložijo zaključke svojih posvetovanj glede sedanjih in bodočih potreb. Vsi smo soglašali s tem, da treba graditi stavbo v obsegu iu velikosti, da bo zadovoljila vsaj prvi bodoči dve generaciji. Prvi napisani gradbeni program obsega telovadnico, oblačilnice za telovadne oddelke, poslovne prostore za odbora »Sokola I.> in »Društva za zgradbo* ter vse odseke. Posebna slavnostna dvorana z dobro komunikacijo s telovaduo dvorano naj bi služila društvenim gospodarskim in prosvetnim namenom, ostali ]>rostori pa za veliko prireditve.
Spomladi leta 1923. smo na tej osnovi pričeto delo nadaljevali. Požrtvovalno navdušenje in podjetnost je spremljalo naše posvete in odločitve. Svoje željo smo skušali spraviti v soglasje z omejeno društveno finančno sposobnostjo iu z ob stoječo pogodbo. Bili smo na jasnem, da tudi z malo gradbo pravno zadostimo pogodbi, toda z malo stavbo, ako je že la koj spočetka no denemo v okvir premišljenega načrta za veliko stavbo, pokvarimo stavbišče tako, da tudi bodoča sokol-slta pokolenja no morejo nadaljevati smo-trenili dozidov. Zato smo se v juniju odločili za a) širši m b) ožji stavbeni program. Slednji se jo nanašal samo na telovadnico in kar jo s tem nujno v zvozi Ta naj bi se izvršil sedaj, ostalo pa naj bi so dogradilo postopno v poznejšem času, tako da bi stala čez par desetletij na Taboru monumentalna gradba, ki bi ustrezala vsem društvenim potrebam, javni higijeni. Prve osnutke s širšim stavbenim programom so izdelali štirje g. arhitekti.
Sledila je nato vrsta posvetovanj, na katerih smo sc morali odločiti za nov stavbeni program z omejeno zazidavo stavbišča. Delo je bilo poverjeno trem g. arhitektom. Zahtevam strokovno presoje in uporabnosti za društveno namene sta najbolje odgovarjala osnutka g. arhitekta Brilnlera iu g. prof. arhitekta Vur-nilia. Želeli smo, da pri zaključnem načrtu sodelujejo gospodje, katerih osnutki so bili najbolje ocenjeni. Ker to ni dosegljivo, je bil naprošon g. arh. Vurnik za izpopolnitev in dovršitev svojega projekta. Projektirana stavba, za katero smo pričeli izkop 8. oktobra, leži s podoljno stranjo ob Škofji ulici in obsega sute-ren, pritličje in eno nadstropje. Suteren je visok 4 ni in leži 2 m pod površino telovadišča, tako da ima zadostno naravno razsvetljavo in zračenje. Pritličje s telovadnico leži 2 m nad zemeljskim nivojem. Zazidana ploskev meri 1400 kvadratnih metrov.
V sutcrenn se nahajajo: Oblačilnice, prhe in stranišča za 6 telovadnih oddelkov (deca, naraščaj in članstvo obeli spolov). Prhe za moško deco in naraščaj so skupne, za žensko deco in ženski naraščaj tudi skupne. Moški in ženski vaditeljski zbor imata vsak svojo sobo tik svoje oblačilnice. Glavni vhod v pritličje vodi iz Vrhovčeve ceste po zložnem stopnišču. Ob vhodu sta dva manjša poslovna prostora za stranke (pri prireditvah blagajne). Prostorna veža (vestibul) ima zvezo na desno in levo z oblačilnicami. Podaljšek oblačilnic tvorijo po trije stranski prostori ob podolžnih straneh telovadni-
co. Ti prostori so ua vsaki strani 22 m dolgi in 5.45 m široki. Na zunanji strani telovadnice proti vojašnici jo društvena interna restavracija (dva prostora in kuhinja) in trije društveni prostori (dramat-skl in prosvetni odsek).
V prvem nadstropju je nad vežo mala slavnostna dvorana dolga 11.14 m, široku, 10.70 m, ki ima ueposredno zvezo z obla-čilnicama v prvem nadstropju in s stranskimi galerijskimi prostori, ki so enako veliki kot spodnji ob telovadnici. Zgornl galerijski prostori so med stebri ličuoi izbočeni v dvorano z razgledom v telovadnico. V prvem nadstropju na severni krajši stavbeni strani je dvoje stanovanj s tremi sobami in pritiklinami, nad tema pa dvojo manzardnih stanovanj. Glavna; dvorana bo krepko razsvetljena v poševni gorenji smeri in od strani skozi stck-i lena vrata.
Načrt za telovadnico in stranske pro« store jo tako napravljen, da bo zgradba zadostila vsem sedanjim in bodočim po< Irobam. Stransko prostore bo Sokol I. oddal v najem. Stvar naša, sokolskih prijateljev in Javnosti bodi, da načrt lep® izvršimo kot je lepo zasnovan.
Sokolsko društvo Koroška Bela-,Ta« voruik je v nedeljo dne 14. t. m. otvorila sezijo dramatičnih predstav. Agilni predsednik dramatičnega odseka, učitelj Bu-lovec, nam je nudil z uprizoritvijo rusko dramo »Uspavaj deklica* užitek, ki ja uplival očarujočo na občinstvo. Vse ulogo so bile dovršeno izvedene. Posebno priznanje zasluži vrla domačinka Marija Pi» bernik. Le škoda, da je dvoranica velika premajhna za toliko občinstva. Radi pomanjkanja prostora moro svirati le del tamburnškega zbora. Ker lastnik dvorano g. Gabrijel ne moro dovoliti, da bi si jn društvo povečalo, prosimo dobra srca, naj bi priskočila prepotrebnemu in no-umorno delujočemu društvu na pomnil ter mu pomagala do primernega lokala.
Natečaj za osnutek znaka sokolsUomu naraščaju razpisuje Jugoslov. sokolski Savez. Velikost znaku je določena na 15 krat 15 ali 15 krat 20 mm. Osnutke, ki naj bodo izdelani v mavcu in v dokaj povečani obliki jo vposlati Snvezu do 30. novembra. Znak naj predstavlja karkoli iz sokolsko ideje in naj spominja na mladino, ki ji je namenjen. Za najboljši osnutek je določena nagrada v znesku 5000 Din, ki jo prisodi v to določena ju-ry. lijer bo poleg Savezucga starešinstva tudi zastopnik zagrebške sokolsko župc.
Vajo za tekmo na olimpijadi v Parizu leta 1924. so natisnjene v češkem prevodu v listu ^Cvičitel-, ki jo tehnična priloga tedniku cVestnik Sokolsky>. Za vsako izmed štirih glavnih telovadnih orodij: konj na šir z ročaji, bradlja, drog in krogi je objavljena ena obvezna sestava, vrhu tega spada k tekmi šo plezanja na vrvi, 8 m dolgi in 28 mm debeli, raz-nožka čez konja vzdolž brez ročajev in premet najprej do počepa čez konja na šir z ročaji.
Služba potovalnega pmlnjaka pri Jugoslovanskem Sokolskem Snvezu je razpisana. Dolžnost potovalnega prednjaka je v tehničnem in administrativnem oziru poučiti društva in župe ter v gotovih krajih obdržati tudi sokolska predavanja, ki so za gotova društva potrebna. Službo je nastopiti čimprej, plača in službeni pogoji po dogovoru.
Slovenski in hrvatski mlajši umetniki
m.
V slovenskem delu razstave srečamo sanic znanco. S pazniin očesom je izsledil Rihard Jakopič vsak količkaj obeta-iočl talent in ga pritegnil razstavam ter inu tako odpri pot do uspešnega umetniškega tekmovanja Mladi umetniki so dobili na ta način impulze in ostrejšo lastno sodbo, ki je marsikoga po poštenem preudarku odgnala cd umetniškega uii^tvovanja. Publika in resna kritika is imela pripravno polje, a le redko se je *ul moder glas, ki bi bil odločno v korist mlademu talentu. Na naš naraščaj Je odločilno vplivala sodba šole, torej tujine, in Pa v samouštvu pridobljena trdnost nazora. Kar je na tej razstavi ostalo zvesto umetniškemu poklicu, Je po večini že v toku samostojnega razvoja.
Gojmir A. Kos razstavlja pet tigu-'alnih oljnatih podob, kj tvorijo lepo slikarsko celoto. Portret in figuralna 'kompozicija sta najprimernejša načina za izražanje Kosovega krotko dekorativnega talenta; meščanska solidnost slikanja, ki i® Pridobljena v dobri dclavnici, pri teh motivih nikakor ni zakrita s kakim trenutno begajočlm problemom. Pred par jetl, ko je bil silikar še temperamentnejši, ^ ie imel še čutnejše razmerje do ob-iekta. Ie bilo tudi slikarsko delo še za-
nimivejše in problematičnejše. Danes, ko se vedno bolj obdaja z mrzlo zunanjo korektnostjo, ki pa nikakor ne izključuje presenetljivih napak in neizravnanosti, bo s »portretom gdč. T.» komaj ogrel gledalca Zamoril je svoje neposredno razmerje in zato je v delu tako malo duhovitesa rokopisa. V portretu Petra Grasselija je enostransko ujeta zunanja stran te blešče če glave in tudi slikarska obdelava ne premore celotnosti. Najbolj prečuten in slikarsko najbolj topel je načrt za dekoracijo. Zdi se, da se je tu slikar oprostil odgovornosti proti modelu, da Je svobodnejše ustvarjal. Zato je to delo mnogo jasnejše in neposrednejše, kot bi moral biti v motivu življenjsko mnogo bogatejši portret. Študija za ženski akt je mnogo premalo izvršena, da bi se dala zagovarjati fragmentarnost slikarije in nedo-statki risbe. V tem delu je Kos posebno občutljivo prekinil bujno vez z bitjem; tu se pa tudi izkaže, da Je še mnogo premlad za pustega akademika.
V okolici Kosovih slik vise trije akvareli Brunona V a v p o 11 č a kot dokumenti dobre dekorativne šole in lahko razumevajočega talenta. Napačno bi bilo, na podlagi te male izbere podajati 'končno sodbo, vendar kaže začetnik neskončno več okusa in slikarske discipline kot
Fran Zupan, ki po krutih brezčutno-stih in brezupnem nerazumevanju rokodelstva ne sodi na to razstavo.
Veno Pil o n jc razstavil 'koickcijo del iz let 1920—1923. Risbe in grafike sunkoma ilustrirajo njegov razvoj po prihodu iz ruskega ujetništva, oljnate podobe pa so vse iz zadnjih dveh let. Na prvi pogled stoji Pilon pred nami kot močan borec za svoj slikarski izraz. Za njim in njegovim delom diha svet svoje močno življenje, vseobvladajoče slikarja in njegovo delo. Doba čednih pokrajinskih akvarelov, ki jih je prinesel pred petimi j leti iz Rusije, je popolnoma izginila. Duševna idila, v kateri so ta delca nastala, jo bila posledica bega iz neznosne realnosti in umetniku potrebna, da se Je kot človek lahko vzdržal. Ponovni vstop v življenje Je izzval težko krizo, iz katere sc je rešil z intenzivnim umetniškim šolanjem in trmoglavim delom. Kot globoko filozofična narava jc iskal najprej človeške temelje za umetniško ustvarjanje. Tu ni bilo mesta za estetično naslajanje in retrospektivno izbiranje, posegel jc globoko v svojo vsestransko razvito naturo ter skušal stopiti v jasno razmerje do obdajajočega sveta in do močno razgibanega življenja. Lastna s trpljenjem napolnjena mladost in odrekanja polno suženjstvo mu jc odprlo pogled za sočloveka in za družbo, ki se danes zvija v bolečinah osnovnih vprašanj, rodečih kata-
strofe za skupino in za posameznike. So-cijalna poteza v Pilonovih risbah In v takratni grafiki je temeljna in vseskozi umetniškega značaja. Vsak doživljaj je takorekoč destiliran in prihaja v umetniško obliko kot dokument globokega človeškega mišljenja. Umetnik se pomeša kot človek med ljudi, fino čuteč njihovo gorje in težko prenašajoč usodo. Vsaka postranska tendenca mu jc tuja, delo jc zanj odrešenje notranjega boja. Dela niso abstraktno podajanje miselnih razvnetnanj ampak zavedno Izhajajo iz močnega čutnega razpoloženja, v katerem enako vibrirata sprejemljiva umetnikova narava in njegova krepko oblikujoča roka. V tok dejanja posega samo iz notranje potrebe. Vse enkratno in hipno jc izginilo, mirnega položaja ni, doživljaj je komprimlran in tvori umetniški monument, velikopotezen v človeški veličini in izbrušen v podajanju. Iz kolektivnega življenja sc lušči po-edinec kot nosilec posebnega življenja, do katerega ima umetnik neposreden dostop. Čimbolj dozoreva v moža, tembolj je umetniško nesebičen, ves pogreznjen v iskrnje resnice in lapidarcn, nedvoumen v Izražanju. To delo je najdragocenejše, ker je njegov predpogoj bolestno odrekanje, asketična resnost in ljubosumna pazljivost na lastno čistost. Ozirov na 'konvencijo-nclno skupnost ne pozna: tu sta le še umetnik in človek v mističnem dvogovoru. ki odkrlie zadnjo taiuost bitja, To-
plina, s katero greje človeška bližina, varuje pred abstrakcijo in nerazumljivostjo izraza. Redukcija na elemente oprosti tudi tvorbo in Jo poenostavi, zavedno uklene v izrazito, vseobvladajoče elementarno življenje.' To življenje najde Pilon ravnotako v mrtvi stvari in v pokrajini, •kjer odkrije pod trdo skorjo zunanjega videza skladnost cksistcncc in postano njen pesnik. Motiv sam po sebi nc pomeni več absolutnega nagiba za ustvar-Janje ampak jc samo še nosilec umetnikovega kozmičnega občutka.
Iz umetnikove notranje organizacije izhaja obraz njegovega dela. Dasi je obhodil več akademij, videl mnogo sveta iu delal po mnogih delavnicah, je sled šolo prav malenkosten. Umetnik te visoke vrste je po osvoboditvi notranjosti dosledno samouk, ki ima dovoli lastno moči, da izoblikuje spoznanje na organi-čen način. Širini življenja ni zadostovalo grafično sredstvo, čoprav je dosegel tu zaokroženo ccloto. Onalo ga je k raomt-mentalnemu izražanju ln posegel ie po barvi. Tu jo postopanje nezaslišano: Pilon, že zrel dclavec, sc postavi na stali-šče začetnika in si počasi pribori rokodelstvo. Znamenje brezobzirnega samo-spoznavanja, ki obenem s pojavom stvari preizkuša svojo moč. V začetnem »Jutru* spoznamo iz elementarnega talenta izhajajočo slikarsko zmožnost, ki z mojstrskim opazovanjem ustvarja ne brez ozira;
Iz življenja in sveta
Največji znanstveni instituti na svetu
Carnegijev institut v \Vashingtonu je danes nesporno na celem svetu največje torišče znanosti. Ne smemo pa misliti, da je to znanstveni institut v evropskem pomenu besede, pač pa je to čudovita organizacija raznih znanstvenih disciplin, ka tere vsaka zase v lastnem področju služijo življenju in resnici. Praktičen čut Carnegijev je z ustanovitvijo tega Instituta dobil res velik idealističen izraz.
Carnegijev institut je bil ustanovljen leta 1902. Njegovo premoženje znaša danes nad 20 milijonov dinarjev. Uprava sestoji iz kuratorija, ki šteje štiriindvajset članov. Vsako leto, meseca decembra, se sestane kuratorij, da se posvetuje o poteku in napredku znanstvenega delovanja, da razpravlja o novih problemih znanosti ter dovoli potrebna sredstva za njih izvršitev. Razen tega obstoji še ožji odbor kot nekak najvišji svet Carncgic-ievega instituta, kateremu načeluje Charles D. \Valcoif, glasovitl amerikanski geolog. Centralna uprava zavoda se nahaja v VVashinetonu.
Izmed znanstvenih oddelkov Carnegle-.revega instituta se nahajata dva v Cold Spring Harboru na otoku Long Island, namreč institut za eksperimentalni razvoj ln za plemensko higijeno ali cvge-netiko. Na čelu teh dveh institutov je sloviti biolog C. B. Davenport. Zanimivo je, da je Institut za plemensko higijeno zbral podatke o več tisočih ameriških rodbinah ter poizvedbe o usodi abnormalnega razpoloženja rodbin za dobo mnogih generacij. Od leta 1914. dalje obstoji slavnoznani embrvološkl institut v Baltiinoru. V tem institutu se nahaja zbirka nad 3000 človeških cmbryonov, ki iih .ie povečini zbral profesor Mali.
Leta 190S. v Bostonu ustanovljeni Institut se peča s proučevanjem menjave snovi. Poizkusi se vrše na ljudeh in živalih. Botanični institut v Tusconu, v državi Amazona, se bavi zlasti z življenjem rastlin v puščavi. Proučavanje življenja v morju je posvečen Institut za morsko biologijo v Ncw Jerscyu. Razen teh institutov delujeta še zavoda za zemeljski magnetizem in za geofiziko v Al-bany ter Mount Wilson-observatorij v Pasadenl v Kaliforniji.
Publikacije Carnegiejevega Instituta «o znane celemu kulturnemu svetu ter tvorijo jasen dokaz, da praktični čut Američana nikakor ne ovira, da služi tudi idealom znanosti.
Ženska sramežljivost
So tipični primeri ljubezenskega življenja, ki se mora zanje zanimati tudi javnost. Kajti problemi so. Vprašanjo ženske čednosti In sramežljivosti je problem, ki zahteva največje diskrccije in najfinejšega čuta za takt. In vendar so o njeni govori javno in v najbolj brutalnem tonu. Zlvč pretirani feministk ki proglašajo spolno pojasnjevanje ter zahtevajo, naj so zalre docela oni dragoceni zaklad ki ga moški navadno šele takrat pravilno cenimo, ko smo ga žc sami onečasti-II r žensko sramežljivost.
Na) vržem v teoretsko polemiko dva konkretna primera. Naj razmišljajo o njih oni, ki ne pripisujejo ženski srainež-Ilivosti nobenega pomena.
V nekem manjšem mestu jc prišlo do škandalozne ločitve zakona. Moški in dekle sta bila drug v drugega zaljubljena preko ušes. Dekle je bilo iz odlične obi-telji in je imelo neomadeževano preteklost. Njen mož pa se je dal vendarle po prvih medenih tednih od nje ločiti. Kot vzrok je navedel, da se mu jc bivši ideal zastudil, ker ni pri njcin našel tiste ženske sramežljivosti, ki je za zakonsko iluzijo potrebna. In vendar je prejelo mlado dekle vsa pojasnila le od svoje matere.
Drugi primer mi je sporočil ženin s sledečim pismom:
Seznanil sem se bil s simpatično deklico. Sklenil sem, da jo vzamem za ženo. Določili smo dan najino zaroke. Dotlej nisem bil s svojo nevesto še nikoli sam.
Tisto popoldno pred zaroko pa so naju pustili sama. Kot ženin sem ji poljubil roko, dasl težko, s tisto zadrego plemenitega čustva, ki ga bolje čuteči moški občuti v takem primeru. Ne le da moja bodoča žena zaradi mojega poljuba nI bila v zadregi, padla mi je cclo, šo pred-no sem to storil jaz, okoli vratu, me poljubila na usta in na čelo, pritiskala svoje lice k mojemu ter je dejala: »Kako prijetno gladko lice Imate!. — Obšlo me je naenkrat čustvo, kakor bi sedela tik mene koketa. Skratka, strašno sem so iz-treznil. Z nekim izgovorom sem odpotoval še istega dne ter sem ji nato pisal, da se njene roke odpovedujem.
In zdaj me Iztreznlenl ženin sprašuje, je 11 imel za razdor dovolj povoda. Pravičen bi bil inoj odgovor, da je imel pač povod, a ne pravice.
Dekleta pa se lahko iz teh dveh primerov uče, naj se resno varujejo onih teorij, ki hočejo napraviti ženske enake moškim, ako hočejo biti v življenju lil še posebej v zakonu srečne. Kajti večina moških se še vedno oklepa onili lepih laži, ki jih razgrinja okoli žensk poezija. Ne sme sc pozabljati, da se večina moških uči ljubezni pri nesramežljivih ženskah. Zato pa tem bol) zahtevajo sramežljivosti od ženske, ki jo hočejo dobiti za ženo.
Največ greši včasih proti sramežljivosti moda. Toda kdo bi se upal ženskam svetovati, naj se nikar tako zelo ne dc-koltirajo? Jaz se upam kvečjemu povedati nedolžno pravljico:
Zlvel je zelo lep, mlad sultan, ki se je hotel oženiti. Po vseh deželah vzhoda in v vse vetrove se je raznesla ta vest. Bogati paše in arabski glavarji so privedli svoje lepe hčerke okinčanc z brl-l.iantl In zlatom. Potem so prišli trgovci s sužnjami ter so privedli prekrasne oda-liske. Tudi ženske so tekmovale med seboj za sultanovo naklonjenost. Storile so vse, da ga osvojč; s petjem in plesom so ga vabile ter so mu izdajale tudi svoie najbolj skrite dražestl. Hladno je ogledoval sultan divne alabastrsko ude.
Nato sc le nepričakovano okrenil k mali odaliskl, ki jo ponižno sedela pred njim:
«Tcbe hočem za žcno!»
Splošna osuplost. Sultan pa se ic zasmejal:
»Čemu naj hI jemal te, ki mi zastonj razkazujejo vse svojo mike in draži? Vzamem si tole sramežljivko, kajti le ena vzbuja mojo radovednost!...«
Koloman PorzsoU.
Da bo manj nezgod
Nc\v York ul postal slavcu samo po svoji velikosti, temveč še bolj po svojih ogromnih nezgodah. Nešteto ljudi pogine v njem pod avtomobili. Človek prestopi ulico, avtomobil pridrvi, šofer zatrobi, ubogi zemljan sc zmeden ozre in žc leži v nezavesti. To se ponovi vsak dan v neštetih varijantah.
Nc\vyorško redarstvo je radi mnogoštevilnih nezgod, ki sc dogajajo v njegovem območju, osnovalo poseben oddelek, ki neprestano snuje in kuje načrte, kako bi se število nezgod omejilo. Statistike dokazujejo, da se nezgode največkrat dogode vsied nepazljivosti šoferjev, toda mnogo je tudi slučajev ko paglavijo ljudje pod avtomobili po krivdi lastne ne previdnosti. Odsek za obrambo življenj je zato sklenil, da naj bolj prometne točke in križišča v New Yorku markira z belimi črtami, med nje pa da napiše z barvo: »Hodite samo tod!« Redarji bodo pa-sante neprestano opozarjali na to frazo. S tem bo v ogromnem Ncw Yorku vsaj nekoliko varnejši prehod z enega ogla ulico na drugo mesto.
Lani je bilo v New Vorku 25 tisoč slučajev nezgod. Število je z ozirom na živahen promet avtomobilov, kočij, tram vajev in drugih vozil v Ameriki razumljivo, toda vendar neopravičeno. Res »jc, da se nahaja samo v državi Nc\v York 25 tisoč avtov, t. j. več nego v Franciji Angliji, Italiji in Nemčiji skupaj, toda to
ra slikarsko lepoto. A čim bolj je umetnikovo delo osredotočeno na ugotavljanje bistva, tembolj se zenostavijo sredstva, tembolj skrbi za oblikovanje enostavnega plastičnega pojava, statično iokaliziranega v prostoru. Nestalni učinki luči odpadajo popolnoma, prostor tvorijo prave, nerazkrojene barme ploskve in atmosiera je produkt gole predmetne razsežnosti. Volja je ustvarila primitivnost, ki vsebuje visoko potencirano življenje oblik. Fincse v izravnavanju tonov pričajo za živahnost slikarjevega temperamenta, ki ne more ustvariti ničesar navadnega in nezanimivega. V celoti jc njegova slikarska tvorba šele v začetku, omejena samo v celotnem tipu, v posameznostih pa jo še teži umetniški problem. Purizem nazora se z mladostno nebrzdanostjo uveljavlja tudi za ceno očitanja, da jc barbar; moder prevdarek bo moral ublažiti še kako neugodno vplivajočo stran detajla. A to se tiče le stopnje slikarskega razvoja, o katerem vemo, da se bo izkristaliziral. Pilon stoji danes pred nami kot umetnik, ki mu življenje in umetnost nista samo artističen problem, ampak globoka etična celina, ki ga sili z usodno močjo v realizacijo. Resna slovenska natura z renesančno jasnim umetniškim mišljenjem.
Drugo kolekcijo tvori na tej razstavi grafično delo Božidarja Jakca. Z ozirom na mali prostor je moral postati ravno ta intimni oddelek nepregleden za
gledalca. Z Jakčevo umetniško osebnostjo [ se ie ob priliki letošnje razstave v Pragi1 obširno bavil dr. F. Kozak v »Ljubljanskem Zvonu?, zato bo dovolj, čc r,e omejim na splošno opombe. Jakčev bistri talent premosti težavno prcmišljanje. Kdor je imel priliko opazovati njegove risbe, bežne zapiske v ročno bcležnico, bo gotovo spoznal v vsakem intuitivno začrtanem akcentu genijalno potezo, ki se pa odpre šele po Intenzivnejšem uživanju In zahteva zbranosti. Naglica zasnove, ki je koncentrirana v hipnem doživljaju, sije iz brilantnih bakropisov, na katerih se to pot posebno pozna prelestna sigurnost rokopisa. Jakac jc dal v zadnjem času prednost suhi igli, ki omogoča hitreje in svobodnejše črtanje, kot pa učinkom kisline podvržena razjedenka. Naj tu omenim samo ciklus »Iz kavarne«, sestavljen iz rajnih listov in kaže stopnjema lepi Jakčev grafični razvoj. Razmerje do človeka jo mnogo Intenzivnejše, tehnično delajo ti listi dojeni premišljenih umetnin. Posebno veliki list »Trije« jo napoved važne nove faze v umetnikovem razvoju. Strnjenost v obdelavi in zamisleku se pozna tudi novejšim litografijam, r.ied katerimi je prava mojstrija »Drevje na nabrežju«, trdna v koncepciji, pa z ljubeznijo začrtana na kamen. I.cs zahteva najvažnejše predelave slikarjevega za-j žitka in že od prej vemo, da je Jakeu i baš ta materija! najboll domač, kar mu
še ne daje povoda, da mora vsak dan pod avtomobili poginiti par sto ljudi. Radovedni smo, če 1)0 najnovejša modrost newyorške policije število nezgod omejila, ali če ostane življenje y New Yorku kljub temu pri starem.
Kdor zna, pa zna!
Bilo je koncem letošnje kopališke sezone v Rimskih Toplicah. V veliki obed-nici sta sedla za mizo dva tujca Inženjer-ja h kosilu. Natakar jima predloži jedilni list, da izbereta in naročita po želji. A tujca nc razumeta slovenščine. Govorita v svojem jeziku, a natakar ju ne razume. Prišli so na razgovor štirje natakarji, a brez uspeha. Potcan pa je peti, mladi Maks, gibčen In zvit, dejal svojim tovarišem: »Bom še jaz poskusil svojo srečo, morebiti se bomo razumeli!«
In res, pristopil je k tujcema In Jima brez vprašanja nalil juho na krožnik, čemur nista ugovarjala. Juho sta pojedla. Maks čaka na nadaljnje naročilo. Tujca govorita v tujem neznanem jeziku. Maks ju ne razume. Nato se eden od obeli po-tiplje s prsti desnice za meso svoje levice. Aha, si misli Maks, mesa bi rada dobila. In začel je vprašujoče mukati: «Muuu, niuuu?«, kar naj bi pomenilo, je-li želita govedine. Tujca sta odkimala z glavo. Na to ie Maks zainekctal: »Meee, meee?« Na iedllnem listu )e bil koštru-nov paprikaš. Tudi tega nista hotela. Maks, dovtipen in pogumen, nadaljuje svoje izpraševanje: »Ko-ko-ko-ko? Kikc-riki?« Tujca tudi kuretine ne želita. Nazadnje vpraša Maks kruleče: »Ui-uj-uj?« Zadel je in prinesel jima ie zaželjeno svinjino.
Smejala sta se tujca, smejali so se v bližini sedeči gosti temu babilonskemu razgovoru, a najbolj se je nasmejal natakar Maks, katerega sta tujca nagradila za njegovo premetenost z obilno napitnino.
Uporaba plina v gospodinjstvu
Današnje gospodarsko življenje nam, povzroča velike skrbi vsied draginje vseh: potrebnih stvari. V posebno breme nam je kurjava, zategadelj moramo gledati, da kurivo kolikor mogoče izkoristimo.
To se je Izborno posrečilo z vpliuje-njem premoga. S to proceduro sc kar uajboj izkoristijo kalorije goriva. Pri destilaciji premoga nastali plin je silne važnosti za industrijo, obrt in domače gospodarstvo. Postal )e celo neobhodno potreben faktor vsega gospodarskega življenja. Gledati moramo zategadelj, da ga uporabimo po njegovi gospodarski vrednosti.
Premogovni plin oddaja plinarna kot gotovo kurivo po cevnem vodu v vse dele mesta. Potrošniku jc dana možnost, da napelje plin tja kjer ga rabi. S tem doseže veliko ugodnosti v primeru s premogom in drvml, ker odpadejo stroški za dovažaujc, obenem pa se tudi iznebi pepela, katerega ni treba odnašati iz hiše. Ugodila sestava plinovih naprav, poleg tega dopušča, da se more plinov plamen uravnati poljubno, prižgati ali pa ugasniti. Pri toni odpade izguba na gorivu pri dogorevanju premoga in drv. Plin je radi tega vsepovsod najcenejše in najboljše kurivo.
Plin se uporablja pomešan s stlačenim zrakom v tvorniških obratih za kalenjc in varenjc, za talenje kovin, v steklopi-harstvu in drugod. Mala obrt uporablja plin za Iotanje, za kurjavo krušnih peči, kuhahiih kotlov in pcčnic v velikih skupnih kuhinjah. Tudi klobučarji, zoboleluii-ki in zdravniki sc v vedno večji meri poslužujejo plina.
Najčešče sc uporablja plin v domačem gospodarstvu, in siccr največ v kuhinji. Kuhinja na plin je vedno čedna in čista, v njej ni neznosne vročine, katero mora prenašati 'kuharica pri uporabi drugega goriva, zlasti v vročem poletju. S plinom imamo takorekoč brez vsakega truda ob vsakem času pri roki polnovreden ogenj. Pri uporabi piina v gospodinjstvu dosežemo prav izdatne prihranke, ker je poraba plina pri varčljivl kuhi minimalna. Za ta dokaz bi se dali navesti prav intere-
jc prineslo tudi v tujini lep sloves. Enostavno učinkujoči, pa vendar polni formalnega in izraznega življenja so listi »Mati in sestra« in »Restavracija«. Z dvemi monotipijaml, ki nimata samo tehničnih finos in s tremi risanimi akti je Jakčev oddelek v celi izbranostl zaključen. Dva subtllna pastela visita med močno ubijajočimi olii, v predsobi pa med drugimi listi ciklus lesorezov k Gradni-kovim »Pismom«. Te Ilustracije pomenijo prepesnitev. Jakčev namen je bila Ilustracija, ki naj bi v zvezi s tiskanimi črkami tvorila grafično celoto. V lesorezu je dosegel več kot ilustracijo, ko je vkljub nc-zavlsno živeči tvorbi znal urediti njen značaj za knjigo, pri črkah je mogel fiksirati samo celotni dojem tona. S tem je lesorez priveden k prvotnemu namenu in človek sc nehote vpraša, zakaj tiskajo naši založniki z minimalnim csnikom zaščitene bedne ilustracije, ko Imajo tu dela visoke kulture?
Slikarski del razstave jc polil najbolj raznolikih impulzov in stoji na visoki povprečnosti. Plastika je neprimerno slabše zastopana, pa tudi kvalitativno ubožnejša. Ni ga dela, ki bi osvobujoče vplivalo, ki bi Izšlo lz prepričevalnega umetniškega nazora. Pripomniti je treba, da se jc pričel Fran Kralj izvijati iz abstraktne miselnosti in da sc je resolutno postavil pred materija!, a da ic resničen plastičen uspeh pač zaradi velikega formata še
santni vzgledi. Plinske peč! za razgre-
vanjo stanovanj so sicer nekoliko dražje nego običajna kurjava, zato pa je poslu-ga mnogo čistejša in pripravnejša,
Iz teh razlogov ne bi smela pogrešati plina nobena kuhinja. Vsaka gospodinja bi se morala odločiti, da so kolikor mogoče točno seznani s koristmi, ki jih do-naša kuhanje s plinom.
Plinske inštalacije v Ljubljani Izvršuje po režijski ceni mestna plinarna, ki daje vsa tozadevna pojasnila ter napravi na morebitno željo tudi proračun.
X Bodoči veliki solnčnl mrki. Dno
21. soptembra t. 1. smo, kakor znano, imeli popolon solnčni mrk. Mrk so opazovali številni astronomi, ki so so zbrali v Kaliforniji. Rezultati njihovih opazovanj bodo razčistili koučno sodbo o Einsteinovi reiativitetni teoriji. V bodočih petih letih pa bomo imeli še več popolnih solnčnih mrkov, in sicer: 24. januarja 1925, 14. januarja 1926, 29. junija 1927 in 19. maja 1928. Popolni mrk bo mogoče leta 1925. opazovati v vzhodnem delu severnoameriške Unije, leta 1926. v Vzhodni Afriki in daljo vzhodno do Sumatre in Filipinov. Solnčni mrk leta 1927. bo mogoče opazovati v Angliji in Skandinaviji, leta 1928. pa na južnem Ledenem morju. V srednji in južni Evropi mrka ne bomo videli, tudi če bomo še živeli in gledali.
X Cigani so zmagali. Tudi cigani so se modernizirali. Prisvojili so si celo sred stvo, ki se je izkazalo v mezdnih sporih včasih za jako uspešno — štrajk. V Pe-čuhu na Madžarskem so v vseh kavarnah ln restavracijah svirale ciganske kapele. Bile so pa slabo plačane in so zahtevale, da se )im nagrade zvišajo, Ka-varnarjl ln hotelirji so se zahtevam ciganov uprli. In cigani so pobrali svoje in-
Komunoradikali v Trbovljah
Trbovlje, sredi oktobra.
Po volilnem krahu meseca marca se je pričela pod vodstvom v to svrho od Jadranske banko angažiranega »glavnega tajnika« Stcfauoviča akcija za sistematično pridobivanje radikalskih »sim-patizerjev« v Sloveniji. V naši industrijski občini je obetal postati lov na kaline posebno uspešen. Delavstvo je po znanem komunističnem puču in po razpustu Saveza rudarskih radnika tvorilo dobrodošel objekt za razne špokulacije. Najprvo fci je takratni namestnik Hribar s pomočjo odvetnika drja. Dimnika poskušal ustvariti v Trbovljah rezervno pozicijo. Komunistični junaki Koren, Suntajs, 2orga in tt, 60 bili na podlagi zakona o zaščiti države izgnani iz rcvir-skega okrožja in prostora za nove »voditelje« jo bilo dovolj. Dimnikova akcija je dobila povsem sporedni značaj, ko so se pojavili novi odrešeniki, štefano-vičl, Salomoni, Pristovi iu kako se že imenujejo ter obetali delavstvu raj na zemlji Naš rudar je po svoji ogromni večini pameten in trezon, toda politično so le prerad uda zapeljivim frazorjem, ki ga znajo dobro pomilovati ter mu razvijati razne načrte. Stefanovičev novi komunizem jo zato privabil precej ljudi, ki so radi Stali deloma bedaste, deloma naivne hujskaške članke Delavskih novic.
Koučno je radikal ska stranka v borbi za mandat angažirala i starih i novih komunističnih pridigarjev. Koren je postal njen kandidat, Stefanovič njen volilni agitator... Pomagalo ni nič. Rezultat volitev v Trbovljah je bil za radikale porazen.
Sedaj je pričelo uvodoma omenjeno »sistematično delo«. Nekdanji moskovski romar Koron je poslal občinski gerent v Trbovljah. Bivši njegovi komunistični sotrpini, med njimi Suntais, so bili poleg nekaterih najnovejših sinipatizerjcv imenovani v sosvet, h kateremu so pritegnili šo župnika Časla in še par za lastni blagor vnetih gospodov. Ljubljan-
malenkosteai. T o n e K r a 1) se to pot ni izognil banalnosti; njegova forma ne more prepričati in to je znamenje notranjega nedostatka. Valentin Kos ne more preko meje davno dosežene Tazvojne stopnje, I v a n N a p o 111 i k je poslal za umetnika njegove kvalitete brezpomembno delce. Obdelava otroškega telesa In način patiniranja je cclo odločna zmota, ki sc mora šteti kiparju v zlo.
V prvem delu tega poročila (»Jutro« št. 230, 2. okt. 1923.) sem omenil, da se nahajajo v Trcpšetovili delih sledovi sodobnih vplivov. Neugodni celotni vpliv oljnate »Japonkc« se je med tem razjasnil na no posebno časten način. Opozorjen sem bil namreč, da je slika z malimi spremembami posneta po sliki nemškega slikarja Karla C?sparja: Portret umetnikove žene. V Casparjcvem delu je koncentracija slike v izrazitem obrazu, kj ga je Trepše v skladu z japonsko domačo haljo spremenil v brezizrazno «Ja-ponko«. Kompozicija je pri njem prevr-njciia, pa verno posneta. Na mesto Ca-sparjeve aloc na mizi je postavil tihožitje In spremenil v malenkostih celotni ton slike. Prepuščam »Proljctncmu salonu« nadaljno ravnanje. (Barvasta reprodukcija Casparjcve slike jc izšla v »Mcl-ster der Farbe«, Ncue Folgc 1921, zv. 5. in ima zal. številko 8105.)
Dr. F. Mesesnel
štrumente In šil. Publika Je debeio gleda, la, ko ic v zabaviščih naenkrat zmanjka, lo priljubljenih muzlkantov. Solldarlzlra' la so je ž njimi In bojkotirala kavarno lu restavracije tako dolgo, da so hotelirji podlegli. Cigani so se nato z velikim tri. umfom vrnili na svoja stara mesta. Ka. varne In restavracije so bile namali zo. pet polno zasedene.
X Romantičen samomor. Pariško časopisje poroča o nastopni romantični ljubavni drami: Neki mestni župan se j-do smrti zaljubil v neko učitcljico, ki p^ mu Hubezni ni hotela vračati. Nesrečne; je prišel na Interesantno idejo, misleč, da bo na ta način izpreobrnil svojo izl voljenko. Postavil je ponoči lestev pod okno svoje ljubice in splezal v njeno sobo. Toda mlada učiteljica, ki očitno ni imela mnogo smisla za romantične dialo. ge po vzoru Romea lil Julije, ga je pri. silila, da jo zopet na isti način zapustil sobo. Razočaran se jo nato nesrečnež obesil na lestvi, po kateri ie splezal k svojemu nedosegljivemu idealu. Zjutraj so našli župana na lestvi obešenega.
X Govoreči film. Iz Kopenhagna po. ročajo, da sta danska Inženirja Axel Pe. tersen in Arnold Paulscn izumela stroj, ki proizvaja filmske slike ter obenem go. vorl. S to Iznajdbo je baje rešeno vprašanje fotografičnih posnetkov in fono-grafa v enem aparatu. Kinematografiji si od nove iznajdbe obeta mastne dobičke. «
X Kralj angleških lovcev umrl. Ne.
davno je umrl na lovu Anglež lord Ripon 75-letni starček, katerega Angleži po pra. vicl nazivajo »kralj lovcffv«. Lord Ripon je bil Izboren strelec. Vsak strel, ki ga je oddal, je sigurno zadel. V 25-letih js lord Ripon ustrelil 316.699 živali. V to število je treba ušteti 111.190 fazanov 89.400 slok, 45.000 prepelic in 26.300 zaj. cev ter nebroj druge divjačine.
skl »akcijski odbor« «1 je gotovo utvar, jal, da je b tem takorekoč že izvršena radikalizaeija trboveljsko doline in glavni tajnik Stefanovič jo vsak teden primaknil v Bvoji statistiki par sto trboveljskih rudarjev — radikalov.
Postavitev novega gerentstva je iz. zvala v vseh treznih krogih trboveljsko občine hudo ogorčenje. Bojazen, da j« občina izročena skupini ljudi, ki nimajo ne smisla za zdravo občinsko gospodar, stvo, ne čuta odgo eornoBti za svoje delo, se je v polnem obsegu potrdila. Trboveljsko gerentstvo je danes prava žalostna karikatura občinske uprave.
Veselo živijo novopečeni oblastniki! Eden njihovih velmož zaigra danes i lahko roko kar po več tisočakov naenkrat, drugi jo plačal prijateljem o priliki godovanja 160 1 vina (do včeraj bil cerkvena miš), tretji, Suntajs, Be j« odselil v zapore zaradi suma poneverbe. Preiskali bomo še, v koliko je vse to v zvezi z občinskim gospodarstvom. Tudi ni tu še mesto, da razpravljamo o izvršenih in poskušenih bombnih atentatih v Trbovljah. Če bo preiskava kaj dognala se ne bomo čudili. Dobro vemo, kako govorijo nekateri novopečeni radikali, da je NRS le zavesa, za katero j« treba skriti prave komuniste, ki morajo biti v današnjih časih zviti in previdni kot lisice ter pod zaščito oblasti priprav' 1 jati »krvavi ples«.
Z vso ostrostjo protestiramo trboveljski davkoplačevalci proti nezmožnemu in lahkomiselnemu občinskemu gospodarstvu sedanjih naših mogotcev. Ob izbruhu stavke so je v občinskem kamnolomu nastavilo veliko število znanili komunistov, ki so čez dan veselo pili i« prepevali ter hvalili vzorno občinske upravo. Drugi pošteni delavci pa so med tem časom stradali, ker Be niso hoteli pokoriti našim radikalom. Lepo življenje v kamnolomu jo naravno povečalo število pristašev radikalske partije, ki so tudi hoteli piti in peti. Zato so gospodje sklenili sezidati občinsko opekarno. Ža potrebna preddela so nastavili okrog 30 delavskih moči, katerim so dali na razpolago eno samo samokolni-co. To jo zelo praktično, ka jti pri takem ustroju počiva pri delu vedno vsa družba razen onega delavca, ki vozi. Hotco prikriti pravi smoter navidezno dobička-nosnega podjetja, so dirigirali gg. Koren, Velkavrh in tt. delavstvo pri opekami v občinsko gozdove, v katerih so se kmalu pokazale velike goljavo. Prav dobro vedo gospodje, da opekarna ne bo uspevala, ker ni po izjavi strokovnjakov potrebnih predpogojev: zemlja je pomešana z apnencem, oziroma dolomitom in kalkulacija s vsoto za kurivo J« napačna in znaša pri rudniški opekarn po 1.40 K od vsake opeke.
Kupili so si gospodje tudi lepe konje in vozno opremo ter so odpovedali zemljišča najemnikom s pretvezo, da bo imela, sedaj občina večjo dohodke od svojega posestva, Odkar obstoji trboveljska občina, še ni prišlo nobenemu žuP3' nu, oziroma obč. sosvetu v glavo, upe-ljati na občinskih posestvih lastno gospodarstvo in to iz enostavnega razlog* ker bi to ne bilo v prid davkoplačevalcem. Racijonelno gospodarstvo pa zabte-ca vendar le še nekaj več, nego površno vodstvo partijske kaso. Nekaj čisto drugega je tudi nakupovaaijo koruzo '« uboso delavco. Iz same nerazumljive mržnjo do naših trgovcev ste gospUie zakrivili, da se bo uničilo 1 in pol vagona tega nesrečnega blaga. Kdo bo poravnal škodo za vse žo storjene Mm1 nosti?!	,
Da. štedit-l se mora s tuiim in pose1'
Naši dopisi
no z javnim imotjcm. Nepotrebno štedelije jo pa, če vržete čez noč na ce pto tri obč. uradnice in to lo iz razloga, ker 6ta dve pristašinji J Dri, trotjr, pa, dasiravno članica radikalne stranke, so je morala umakniti na zahtevo g. Korena...
Znano nam jo, da je bil g. ve'i\i župan opetovano informiran po svojih trboveljskih zaupnikih o tukajšnjih neznos nih razmerah. Znano nam pa jo tudi mnenje, ki ga ima g. veliki župan o naših radikalnih komunistih.
Gospod dr. Lukan, kako dolgo še na-meravato držati ljudi, ki po Vaši lastni izjavi spadajo vso kam drugam, kakor na trboveljsko občino?!
KRANJ. Slab prerok jo bil »Sloven-Jev« dopisnik, ki je spomladi prerokoval, da so bo zidanjo Narodnega doma prekinilo, češ, da primanjkuje gmotnih sredstev. Stavba jo namreč že dozidana. Sedaj 60 vrše' pleskarska dela. Zelo ugodno vpliva na opazovalca zadnja stran stavbe proti tovarni «Vulkan» in pa okrog Narodnega doma vijoča se terasa s krasnim razgledom na vso strani. Na terasi jo prostora za preko tisoč ljudi. Notranjost stavbe je urejena zelo praktično. Stopnico iz betona te pove-dejo v obširen vestibul, primeren za shode in slično prireditve. Sokolska telovadnica je 24 m dolga, 12 m široka. Stranski prostori so zvezani s telovadnico z desetimi vrati. Iz vestibula levo vodijo 6topnico v čitalniško dvorano, ki je namenjena dramatiki in ima velik oder ter galerijo. Pod odrom so sobe za igralce. Pod stranskimi prostori telovadnice Fe nahaja državna puškarska šola. Zadnjo stran stavbo tvori prostorna dvorana, ki naj služi agilnomu gasilnemu in reševalnemu društvu za shrambo orodja. Poslopjo ima centralno kurjavo. Tudi kanalizacija je že izpeljana preko vrta tvornice »Vulkan«, katere vodstvo jo privolilo v to brez vsakega pomisleka. Se nekaj. Okoli Narodnega doma je lep in obširen prostor, ki naj se preuredi v primeren park in ko bo končano tudi to delo, bodo tudi oni, ki so pred letom ovirali pridne in idealne ljudi, ko so prosili za odstopite? prostora v Zvezdi, priznali, da Narodni dom ne more nikjer drugje stati.
IZ TRŽIČA. Jih že imamo. Koga pa? t seveda radikalo! Saj je res čudno, da v kraju, kjer je predilnica, ni še kdo, ki na višji ukaz postane radikal. Naša no-vopečena radikalija so organizira iz predilnice. Tam itak ni razlike med nemšku-tarskimi tkzv. socialisti, ki eo v resnici podjetnikovi hlapei, in med radikali, ki so nemški podporniki. Prvi »narodni radikal« jo predilniški nameščenec Nemec lioland \Vachler. Ta je predsednik. Ker je gospodin predsednik, bogvo odkod, dobil informacijo, da se vlada nagiba na Stefanovičcvo stran, je oni dan zelo pridno delil Štefanovičeve letake ter pridno zatrjeval, da smo wir von der radikalen Partei na Štofanovičevi strani. Zadnje dni pa so postali Wachter in tovariši nekako zamišljeni. Lukan še ni odstavljen, Stefanovič šo nima Pašičevih čestitk! Bogve, ali se splača iti na njegov ustanovni shod v nedeljo?...
BOH. BISTRICA. Predsedstvo orlovskega doma nas naproša z ozirom na dopis z dno 13. oktobra za objavo sledečega pojasnila: Na ukaz ministrstva za šume smo prejeli 100 plm. lesa, in sicer po 80 Din za kubični meter; nadaljnjih 10 plm. smo plačali pa do 300 Din za kub. meter. Izrabili smo ugodno konjunkturo lesnega trga in les prodali, za denar pa takoj naročili za stavbo potrebni material, kar je bilo tem lažje, ker so nam domačini s podpisom obljubili znatne množine lesa in jo bila naša želja, da pride v direktno uporabo pri d-unu v prvi vrsti les domačinov.
IZ BELE KRAJINE. Belokranjcl smo precej lahkega srca in brž se poprimc-mo kake stvari, ko pa jo treba izpeljati rado zastane. Tako jo tudi s politiko. Pa ne samo vedri naš značaj tu kvarno vpliva, ampak še 'več škodujeo razne medsebojne razprtije in zavisti. Tako je vedno tudi ob volitvah. Belokranjsko ljudstvo jim ni pripisovalo mnogo važnosti. Sedaj pa, ko gre skoraj vso narobe, je marsikomu žal. To velja posebno za naprednjake, ki se pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino niso nič kaj izkazali. Drug drugega so grizli. Za malokoga so je prav vedelo, kaj je in kaj
želi. Oni so nasedli radikalom, ki jim Je
dr. Zupanič delil redove. No, redi za katere ni najmanjše zaslugo, ne dvignejo ugleda, redi, dani zaslužnim osebam ob priliki volitev, pa ugledu le škodujejo. Zato jo danes v tem oziru nastopilo marsikaj hladnejšega presojanja. Vrhutcga vsi vidijo, da z radikali ni nič. Zveza s Kočevarji jo vsakemu narodno čutečemu možu odurna. Naprednjaki so se prav posebno slabo izkazali napram JDS. ToS no je in volilne številke to potrjujejo, da se imamo zahvaliti Novemu mostu in Beli Krajini, če je za malo diforenc.o pri zadnjih volitvah propadel g. dr. Žerjav. Kakor so različna mnenja, danos to vsi obžalujejo. Vidi se, da z SKS no bo nič. Posebno zveza s srbskimi zemljoradniki ni po godu mnogim kmotom, ki bi jo skoro raje mahnili za radičovci. V Beli Krajini jo obilo dobrega naprednega materiala. Proklete graščine in bogato šume, ki nam kvarijo najboljše ljudi, da se vrto okoli njih, kakor okoli zlatega teleta, ne sebi v čast, o tem smo prepričani, kakor sicer radi vsakemu privoščimo vse dobro. Prokleta zavist in grdi alkohol, ki nam kvari toliko ljudi v značaju in mozgu! Bela Krajina ne prenese dveh, treh ali colo štirih naprednih strank. Ena nam je dovolj. Za pro-bujo ljudstva jo JDS s svojim izbornim tednikom »Domovino« še največ storila. Tudi po programu nam edino ona odgovarja. Zo iz tega sledi, da enotna napredna fronta v Boli Krajini ne moro biti drugačna, nego demokratska. Belo-kranjci, vzdramimo se iz spanja. — Be-lokranjec.
CELJE. (Na naslov pokrajinske uprave). Zadružna zveza v Celju, zasebni podjetnik g. M. in obrtni nadzornik inž. Dejak so potegujejo, da bi pri drž. premogovniku v Velenju dobili pod pogoji, katere nudi to podjetje velikim razpe-čevalccm premoga, prodajno pravico za velenjski premog proti proviziji. Tega projokta bi se veselili, vsaj je zdrava konkurenca v prid gospodarstvu, ako bi so med označeuo trojico no nahajal obrtni nadzornik, ki je drž. uradnik, čl. 07
zakona o civilnih uradnikih predpisuje, da drž. uradnik ne smo biti stranka pri pogodbah z državo, on no smo biti član pridobitne družbo, ako po svojem položaju vodi nadzorstvo nad obrati, ki ima. jo posla z družbo. On ne moro voditi nobenega obrtnega podjetja na na lastni račun in ne kot zastopnik in ne smo biti v nobenem oziru na takem podjetju udeležen. To je pač tem manj dopustno, ako se delokrog dotičnega obrtnega nadzornika raztoza na isti okraj, čegar podjetja so predvsem in žo po svoji naravni legi navezana na porabo velenjskega promoga. Vsakdo nam bo pritrdil, "da bo težko ločiti, ali prihaja in v koliko prihaja gosp. obrtni nadzornik k različnim podjetjem v svoji službeni funkciji in ali, in v koliko kot agent za velenjski premog. Kakor nam znano, vodi g. ini. Dojak že dalje časa kupčijo s premogom nokega premogovnika v bližini Co-lja in skuša z goronjim projektom svojo nelegalno kupčijo šo razširiti. V Jugoslaviji se vso premalo pazi na ugled uradništva, zato poživljamo pokrajinsko upravo, naj poduči g. Dejaka o njogo-vih dolžnostih, čo jih žo sam ne razume.
DOU LENDAVA. Stojimo pred imenovanjem novoga gerenta za dolnjelendav-sko občino. Bivši gereut, g. Kokot, ki si je s svojim energičnim nastopanjem in vestnostjo pridobil simpatije ljudstva, so izseli. Opaža se velika živahnost nekaterih gospodov domačinov, ki aspiri-rajo na ta stolček. Cuje sc, da žo računajo, kako bi pomagali iz zadrege nekaterim optantoni, katorim je bila opcijska prošnja odbita. Opozarjamo merodajno faktorje, naj so v izberi novega gorenta ne prenaglijo, ker bi nam to utegnilo uničiti vse dosedanje nacionalne pridobitve. Madžarskega uradovanja in bog-sigavedi še kaj ne bomo prenašali. Na gerentsko mesto v našem mestu spada samo iskren in odkrit jugoslovanski značaj, ne pa kak trenutni konvertit. Hočemo in zahtevamo izobražonega, poštenega in vestnega gerenta—podjetnega in energičnega Jugoslovana. Vsaka drugačna izbira je zločin.
Gospodarstvo
Izid trgatve in vinska kupčija na Dolenjskem
Letošnja vinska trgatov na Dolenjskem jo glede množino povprečno slabša, glede kakovosti pa deloma boljša od lanske.
Se v prvi polovici septembra so bili izgledi slabi, a lepo toplo solnčno vreme v drugi polovici septembra in začetkom tega meseca s tupatam rahlim dežjem Jo znatno zboljšalo zoritev in kvaliteto. Le zadnja nevihta s točo dno 24. septembra je marsikateremu vinogradniku zagrenila up na dobro trgatev. Do boljše kvaliteto so si pa vinogradniki sami pripomogli s tem, da so letos izjemoma odlašali s trgatvijo do skrajnosti. V teh lepili dneh je namreč pridobivalo grozdje vsak dan na sladkorju ter sorazmorno zgubljalo na preobilni kislini. Seveda ee zgublja pri pozni trgatvi zaradi vonenja gnitja, škodljivcev itd. tudi na množini, toda to izgubo znatno nadomesti pridobljeni sladkor, ki da, ko pokipi, močnejša in polnejša, zato tudi polnovrednejša in staiiovitnejša vina.
Zal pa, da niso vsi vinogradniki in povsod tega vpoštovali in da so Bi s prenagljeno splošno trgatvijo svoj pride-lok kvalitativno mnogo poslabšali. Prezgodaj trgano grozdje da namreč jako kisla, bolj grenka in šibka, neharmonič-na in tudi težje čiščeča so vina s sirovim okusom; pri rdečih vrstah pa še ma-lobarvena vina.
Ponekod so bili zaradi nezgod in pričete gnilobo pač primorani s prezgodnjo trgatvijo ali s podboro, a kdor jo to skrbno in pravilno opravljal, jo dobil, oziroma bo imol šo dokaj dobro vino, ki bo v gotovih slučajih ono iz prezgodaj branega grozdja gledo polnosti in jako-sti šo prekosilo, kajti čeprav gnilo, je vsebovalo (8. t. m.) 16 do 20 in celo do 22 odst. sladkorja, kar odgovarja z 0.61 množeno 10.2 do 12.8 odst., odnosno do 14 odst. alkohola, to je 10.2 do 12.8, odnosno 1-1 litrov lOOodst. alkohola v 100 litrih viua. Ker pa že med kipenjem in pri pretakanju nekaj alkohola izhlapi, se sladkorni odstotki zaradi točnosti mno-že le z 0.6. — Letošnja gniloba ni bila
v splošnem ona ostudna, smrdljiva plcB-noba, marveč večinoma žlahtna gniloba, kakršna so v elovečih renskih vinorodnih krajih posebno čisla.
So pa mnogi vinogradniki, posebno v krškem okraju, ki pričenjajo s eplošno trgatvijo osobito črnega grozdja šele po 15. t. m. Na to producento naj so kupci pri nakupovanju letošnjih moštov in vin posebno ozirajo, ker taki mošti bodo šo slajši in močnejši nego oni v prvi polovici t. m. nabrani in pridelani. To velja zlasti gledo črnine, ki bo letos splošno boljša in temnejša od lanske.
Posamezni mošti, nabrani med 8. in 11. t. m., so imeli v metliško-črnomelj-skem, novomeškem in krškem okraju povprečno 15 do 17 odst. sladkorja, to jo pomnoženo z 0.6 ^ 9 —10.2 odst alkohola. Oni boljših, finejših, popolnoma dozorelih vrst (silvanec, traminec, bur-gundec, rulandce, veltlinec, portugalka, modra frankinja) pa 18 — 20 odst., in iz nagnitega grozdja cclo 21 do 22 odst. sladkorja, kar odgovarja a 0.6 = 12.6 — 13.2 odst. alkohola. Laški rizling se letos ni posebno obnesel. Soveda so tudi mošti, ki vsebujejo odnosno so imeli le 12 do 14 odst. sladkorja, kar jo odvisno od vrst in dozoritvo (t. j. prezgodnje trgatve).
Cene so šo nodoločene, zahteva se pa za portugalko, ki jo že kolikor toliko za kupčijo godna, po 28 do 34 K in tudi več za liter, a ni še nikakih pravih kupčij, ker so cene še jako nestanovitno.
Sladkorjenje, t. j. umno zboljšanje mošta z dodatkom navadnega sladkorja, jo lotos v občo izostalo, doloma zaradi predragega sladkorja, deloma pa zaradi zadostnega naravnega sladkorja v grozd ju. Možno pa je, da bo eden ali drugI lahkomiselni producent svoj mošt ali vino sahariniral, da nekoliko omili svoj slabi pridelek. Taki mošti, oziroma vino, naj se ne kupujejo, ker dodani saharin, ki so lahko že po okusu spozna, po svoji neprijetni, uprav zoprni, dalje časa na jeziku in v golt-ancu zastali slad-kolii, vino disharmonira iu ker je saha-riniranje mošta ali viua za kupčijo po vinskem zakonu tudi nedopustno in celo kaznivo.
Skoro iste trgatvone, pridelovalne in kupčijsko razmere kot na Dolenjskem vladajo tudi v sosednjem brožko-bizclj-skem okraju. V svrho intonzivnejšo kupčijo z letošnjimi vini se bodo zopet obnovili nekdanji predvojni že vdomačoni lokalni vinski sejmi. Prvi tak vinski sejem priredi krška občina v drugi polovici prihodnjega moseca v Krškem. — Fr. Gombač, višji kletarski nadzornik.
Tržna poročila
Novosadska blagovua borza (17. t. m.) Pšcnica: baška, 79 — 80 k«, 2 odst.,
I	vagon 375; 79 — 80 kg, 2 odst., dupllkat kasa, ponudba 350. Ječmen: baški, 70 kg, ponudba 280; sremskl, dupllkat kasa, 2 vagona 270. Oves; baški, ponudba 225. Turščica: baška, duplikat kasa,
II	vagonov 252.5; za lanuar-februar, 6 vagonov 225; za lanuar-februar, 100 odst kasa, 5 vagonov 215; za marc-april, 100 odst. kasa, 2 vagona 220; za marc-april, duplikat kasa, 60 vagonov 2l>0 — 2(i5; za inarc-inal, 5 vagonov 242.5. Fižol: ličil, baški, povpraševanje 530. Moka: baza «0», 1 vagon, ponudba 550; «8», 1 vagon 160. Otrobi: v jutinih vrečah, 1 vagon 1S0. Tendenca nestalna.
Zagrebška blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 80 kg, denar 342.5, blago 350; podravska, 80 Kg, brez primesi, blago 360. Turščica: baška, zdrava, blago 260, zaključek 260; Iranko Zagreb, blago 292.5, zaključek 292.5; v storžih, franko Indjija, denar 155; v storžih, fran ko Vinkovci, blago 162.5, zaključek 162.5. Oves: bosanski, franko Banjaluka, blago 225. Moka: baza «0» s in «0» ss, franko Zagreb, blago 590, zaključek 590. Otrobi: franko Zagreb, blago 160. Tendenca nestalna.
Beograjska blagovna borza (17. t. m.) Pšcnica: 78 — 79 fcj, 2 — 3 odst., franko vagon Beograd, ponudba 345, povpraševanje 335. Turščica: stara, franko obala Beograd, ponudba 270, povpraševanje 265. Ječmen: za pivovarne, fr. vag. Beograd, povpraševanje 270. Oves: baški, fr. vag. Beograd, ponudba 265. Fižol: baški, fr. vag. Beograd, ponudba 560 povpraševanje 530. Otrobi: brutto za net-to, fr. vag. Beograd, ponudba 150. Ten-dcnca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.) Zelo dobro uspel. Nekaj kupcev iz Avstrije. Cene goveji živini popustile, svinjam ostale. Za kg žive teže notirajo; voli bosanski I. 12 — 12.5, 11. 11 — 11.5, 111. 10 — 11.5, mlada živina 11.5 — 13, krave I. 11 — 13, II. 10 — 11, III. 8 — 9, teleta I. 24 — 25, 11. 22 — 23, bosanske buše 7—9, svinje I. 25 — 28, II. 22.5 — 22.75. Krma: seno 125 — 130, slama 100 — 112.5.
= Poziv Interesentom v Sloveniji, da javijo svoje terjatve, nastalo iz dobav naši državni upravi. Med vzroke, ki povzročajo pomanjkanja denarja na našem trgu, spadajo tudi dolgovi našo države za razne dobave. Znano dejstvo je, da je v Sloveniji mnogo podjetij, ki imajo terjatve napram državi iz raznih dobav. Gro gotovo za znatno vsote, vendar vsota vseh teh terjatev ni znana. Za akcijo, ki ima namen pospešiti plačilo predmetnih državnih dolgov, jc pa največje važnosti, da ugotovimo za Slovenijo kar mogoče točn./ vsoto državnih dolgov, iz-virajočih iz raznih dobav državni upravi. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v Ljubljani zato poživlja in-dustrialne, trgovsko in obrtno interesente v Sloveniji, da ji takoj sporoče pismeno: 1.) koliko znašajo njihove terjatve iz dobav naši državi po fctanju 20. oktobra 1923.; 2.) kakšno blago so dobavljali in kateremu mestu državno uprave; 3.) kdaj so nastale terjatve.
= Za gospodarski institut na ljubljanski univerzi. »Trgovski list* utemeljuje
v zadovnom članku potreDo, oa te nM ljubljanski univerzi ustanovi znanstveni zavod za gospodarska vprašanja. I.ist) pravi, da so pri nas razvija gospodari sko življenje tako, da naša pokrajina/ potrebujo čim prej tak zavod, češ, v go< spodarskem življenju zmaguje tisti, ki ima bistrejšo oko in točnejši pregled.
—	Izmenjava 10-dlnarsklh novčanie.1 Iz Beograda javljajo, da jo od Bkupn* vsoto 10-diuarskih bankovcev v zneekU 504 milijonov Din vzeto doslej iz pro. meta 816 milijonov. Ostane šo toroj 15H milijonov. Izmenjavo vršo podružnica Narodne banke: kjer teh ni, pa finančni upravo in davčni uradi.
= Izplačilo agrarnih obveznic. Fii nančno ministrstvo jo stavilo Narodni banki na razpolago 2,600.000 Din za izplačilo tretjega kupona obveznici I-odst, posojila za likvidacijo agrarnih odnosa-, jev v Bosni in Hercegovini iz leta I92l.
= Podružnica Narodne banke v Ze-mumt so po sklepu glavnoga odbor*' ukine.
—	Spominski Spis Zadružne zveze V Celju. Prejeli smo »Spominski spis Za-, družno zveze v Celju ob priliki 40-letni< co njenega delovanja (1883—1923)» z nastopno vsebino: Ivan Lapajno: Nokaj spominov. — l)r. Franjo Jurtcla: Poso« jilnica v boju proti oderuštvu. — Milo! Stiblor: Razmišljevanjo ob 40-letnici Za-t družno zvoze v Celju. — Janko Lešnii čar: Črtice iz "zgodovino Zadružno zveza v Celju. 11 koncu so pridani eoznam do^ sedanjih predsednikov in članov načeli stva Zveze slovenskih posojilnic ter Za«1 družne zvezo v Celju, statistika zadrug članic tor pregled denarnega poslovanjal članic Zadružno zvezo v Celju v letu 1906.—1922. — Spominski spis stane 20 Din tor so naroča pri Zadružni zvezi vf Celju ali po knjigarnah.
= Posojilo Zveze narodov Avstriji na dunajski borzi. Na dunajski borzi se ja uvedlo kotiranje posojila, ki ga je dalai Zveza narodov Avstriji.
—	Mednarodni sejem mlečnih Izdelko/ v Milanu odgoden. Iz Milana javljajo, da je omonjeni sejem zaradi tohničnih ovtt odgoden na mesec april 1924.
= Italijanska zunanja trgovina v pr« vili 7 mesecih 1923. izkazuje vrednost uvoza 10.07 milijardo lir (lani v isti do-i bi 8.88 milijarde), vrednost izvoza pal ">.68 milijardo (4.90 milijarde). Primanjkljaj znaša 4 milijarde 390 milijonov napram 8 milijardam 980 milijonov v isti dobi 1922.
—	Blagovni promet Trsta se je v zadnjem mesecu povišal proti isti dobi preji šnjega leta: z Avstrijo za 20, z Jugoslavijo za 11, s Češkoslovaško za 71, z Madžarsko za 540 in z Nemčijo za 23 odstj
= Potrojenjc obtoka bankovcev v. Nemčiji. V zadnjem teptemberskem tednu so jo obtok bankovcev v Nemčiji po-trojil. Povečal so jo od 8627.7 bilijona! na 28.228.8 bilijona mark.
= Pred povišanjem železniške tarif«, v Madžarski. Ker izkazujejo madžarsko državne železnice primanjkljaj 150 mili-J jard inK, namerava madžareka vladal povišati osebno in blagovno železniško" tarifo.
= Devizna centrala v Varšavi. Pd|
vesteh iz Varšavo so namerava zaradi silnega padanja poljske marke osnovati v Varšavi devizna centrala.
= Uvoz luksuznega blaga v Bolgarska bo po vesteh iz Sofijo v kratkom zopet dovoljen. Plačevala so bo samo povečana uvozna carina.
—	Brezposelnost na Francoskem. »Pe-tit Journal« ugotavlja, da so povišuja število brezposelnih tedensko za 10 tisoS ljudi. Celokupno število dosedanjih ne. zaposlenih znaša 1.216.000.
Rešimo sofeoisfei Tabor!
Volna
za jumporjo in obleko t najmodernejših barvah „ 201 II
Toni Dager-ta
Dvorni trg I,
Boa — mu?,
zimska suknja in zimski re-kole po primerni ceni. Vpraša naj 60 v Gosposki ulici 3. I. nadstr. od 2. ure naprej.
Dva nlas
5441
(StulzflGgel) dobro ohranjena, poceni naprodaj.
NI. Ornih, Maribor, iMsanirmia c. 09.
tovarna kož in čevljev, d. d. m prodajalna
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Bogato skladišče mo&klh, ženskih in otroških čevljev Iz telečjega boksa v vsoh bojah, nove ega boksa in rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane cenel
Kavnateljstvo državno imovine „Beljo" v Kneževu (Baranja) želi potem ofertalne ncuacije nabaviti 1000 parov oblek iz sukna navadne kakovosti in 1000 parov delavskih čevljev za svoje uslužbence, in sicer:
obleke:								čevlji:														
številka velikosti								številka velikosti														
' 8 1	7	6	6	4	3	2	Skupaj	16	15	14	13	12	11	10	9	8	7	6	5	4	1	Skupaj |
1 5	15	55	378	358	131	58	1000	i	10	15	90	120	240	240	120	30	80	20	10	-	1	1000 1
i/iciiacija do pri ravnateljstvu v ivnezevu uuo iu, iiuvemuia ivjo. u u n, un uujjuiuuu. Pogoji so na vpogled ali se dobe pismenim potem pri ravnateljstvu v Kneževu. Varščina 5% za naše in 10% za tujo državljane od ponujene cene se polaga v gotovini, v vrednostnih papirjih ali v garancijskih listih (registriranih pri generalnem inšpektoratu) do dneva licitacije do 11. uro dopoldno pri blagajni ravnateljstva. Ponudba mora biti kolkovana z 20 dinarji in na zapečatenem zavitku mora biti napisano: „Ponudba za obleko in obutje". Ponudbo morejo biti stavljene posebe za obleko ali pa za obutjo, eventuelno tudi za obleko in čevlje zaeno.
Iz pisarne državne imovine „Beije" v Kneževu.
5377	^lo 8. oktobra 1923.1.. št. 11.077.
Raskyž@waina + sredstva +
Uradna potrdila stalno hakterijološke stanico v Celju ia medic, higijeničnega instituta na Dunaju.
Popolnoma enakovredna inozemskim Izdelkom in znatno oenejia.
IysoformIn odvrača vso kali bolezni. Prijetno par-fimiran. Neobhodno potreben za vsakdanjo telesno nogo.
Formaltn 40% za razkuževanje žita in hlevov.
I>yaoltn, zajamčeno kemično čist, vsebuje 50®/, kresols in jo trikrat destiliran.
Sirov lysoformin za razkuževanje delavnic in piBarn, ker vsebujo kalijevo milo in formaldebjd, jo to jako čistilno, močno razkuževalno sredstvo, ki jo tudi jako poceni.	5372
Urinol za stranišča.
TurSko rdeče olje "/»o V. in 60°/, iz najboljšega marsoljskega olja znamka »Lavoisier«. Polnjeno v steklenice in pločovinaste konvo po 2*/,, 5 in 25 kg.
fim-telMii farmacevtski zavod ..IHISIEIT
dipl. Inž. Ed. Kaiiiiušar, Celje, Prešernova ulica člev. 22
po najviSjih cenah star zlat in srebrn
9
staro zlatnino in srebro tudi v kosih in drage (žlahtno) kameno
zlatar in jtivelir
Celje, Gosposka wl. 1<4
Popravila se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.	«»
It
>Bravo!» vzklikne dozdevni Heinz Ton Rraft in se zasmeje. »Prav takega sem si vas želel, gospod Nortmund. Zdaj lahko govoriva brez ovinkov. Toda dovolite mi predvsem eno vprašanje,* na katero vas prosim jasnega odgovora. Poznate ime: Jean de Sainciair le Nyctalope? . , .»
Gospod Nortmund je vidno presenečen, da 2ujo tujca govoriti v francoščini, in iscer z najčistejšim in povsem pristnim pariškim naglasom, tujca, o katerem bi pravkar prisegel, da je pristen pruski junker. Kljub temu odgovori na Sainclairovo vprašanje, in iz njegovih besed zvoni neprikrit narodni ponos:
»Kdo ne pozna velikega Francoza .Terma do Sainclaira, imenovanega Nyctnlope? Ne samo po imenu, saj je njegova slika bila sto- in stokrat žo v vseh večjih francoskih listih!...»
Na Sainclairovo junkersko lico se prikrade lahen nasmeh:
♦Jaz nisem Heinz v. Kraft, goipod prraščak, iu priznati vam moram, da mi je vaš odgovor kljub moji skromnosti pognal rdečico ponosa v lice: jaz som Jean de Sainciair le Nycta-lope . . .»
«Vi?» plane iz Louisa Nortmund,v «V lastni osebi. Dajte mi, prosim, priliko, da se preoblečcm, in pokličite lakaja, ki mi je odvzel kovčeg. Hočem sleči Krafta in videli boste Sainclaira in ga lahko primerjali s slikami, ki ste jih videli v listih.*
Brez besede vede Louis Nortmund tajinstvenega gosta v svoj toaletni kabinet in mu lastnoročno prinese kovčeg. Nato se odstrani.
V četrt ure se Nyctalopo inebi majke junkerja von Krafta in postane zopet to, kar je. Na hodniku ga čaka gospod Nortmund, in skupaj odideta v eraičakov delovni kabinet, ki je bil •azsvetljen, da mu je kar jemalo vid.
Louis Nortmund pogleda Sainclaira natančno v obraz.
«0, gospod!» govori Alzačan ves vzhičen, oči se mu smejejo in obraz se mu širi od veselja. »Kolika čast in kako veselje zame! . . . Jean de Sainciair le Nyctalope v moji hiši ... O, zdaj vas ne vprašam po vzrokih . . . Govorili boste, kadar se vam bo zdelo .. . Moja hiša vam je vsa na razpolago: moj oče in jaz, služabniki in delavci, prijatelji in vse mojo premoženje ... Če Nycta.lope čuti potrebo, nadeti si masko prusaškoga plemiča, jo gotovo na kaki ekspediciji ali pa celo na zasledovanju . . . morda je celo kaj nevarnega ... in mo;a pomoč mu ne bo brez banka . . . Toda čas je, da gremo večerjat. Upam, da boste imeli časa za to, preden greste po poslih?*
»Z veseljem!« odgovori Sainciair ganjen in stisne obe roki plemenitemu Alzačanu, ki se mu jo še nedavno zdel vsaj na zunaj leden in skoro nedostopen. »Seveda imam časa, poprej pa, vas moram prositi za pojasnilo: se-li popolnoma zanosete na svoje posle, na njih zvestobo iu molčečnost? In zlasti ali smem zaupati molčečnost tistih, ki so videli poprej Heinza von Krafta, zdaj pa bodo srečali Sainclaira . . .?»
»Pa da! Brez skrbi jim lahko zaupate . . .!»
»Želel bi torej le zaradi večje gotovosti, da skličete vso služinčad in poveste, kaj in kako ter sabičite najstrožji molk.»
»DobroS odgovori Nortmund. »Počakajte me tukaj, v petih minutah se vrnem.*
Čez kakih pet minut se res vrne, toda ne več sam; z njim prideta njegov oče Charles in žena Blanche, ki nad vse prisrčno pozdravita slovitega gosta: Sainciair se vsem zdi drag znanec, ki jih je obiskal po dolgi odsotnosti. — Hišni gospodar naznani, da je ve-
čerja pripravljena, ln vsi odidejo v Jedilnico.
Pogovor teče malce prisiljeno, kur se ne more Sainciair popolnoma oprostiti mučnega nemira, ki ga od čaru do časa polašča. Po večerji so gospa Blanche poslovi, oba Nortmunda in j peljejo v garažo.* Sainciair pa so vrnejo v kabinet. | Louis Nortmund
tih drugačnega teletonskega obvestila.*
Louis pogleda na uro.
«Zdaj je 40 minut čez devet. Treba bo naročiti, naj jima odpro vrata v park in pripravijo sobo, avto pa- za-
hoče oditi. Sain-
Sainclair najprej pogleda, če so vra- clair pa ga ustavi in mu pravi: ta in okna dobro zapahnjena - čl o-i . »Corsat in jaz bova vstala ob treh vek ni nikdar preveč oprezen - p0-! zjutraj. Pilou ostano tu, je bolj potre-tem pa takoj začno s pritajenim gla- j ben počitka kakor Corsat. Rad bi si som pripovedovati.	I °R>etial r(le6° blšlc0 na breSu Lauche.*
»Gospoda!* pravi,
»prosim vaju, da mo mirno poslušata in ne prekinjata. Ko bom končal, sem vama na razpolago.*
In v kratkih, živih besedah, kakor je znal pripovedovati le Sainciair, jima Laurence, gospoda Narbonnea in malega Henrija. Ne pozabi tudi omeniti Luciferjeve poslanke, Hedvige, in njenih izpovodb.
Dolg molk nastane, ko Nyctalope konča. Nortmunda premišljujeta, Sainciair pa ju opazuje, zdaj očeta, zdaj sina, ki sta si slična po vedenju in velikosti in po obrazu, le da ima sin ko-stanjaste lase, oče pa srebrnobelo.
Končno prekine molk stari Nortmund, in pravi:
»Kar se Hedvige tiče, katere nenadnega obhoda si nikdar nismo mogli razjasniti, smo pripravljeni, da jo sprejmemo zopet za vzgojiteljico. — Glede Luciferja pa velja to. kar smo vam takoj pri sprejemu rekli: vso vam je na razpolago, kar želite in kogar želite, moj sin in jaz, služinčad in delavci, vsi, in vse moje premoženje. Ukazujte! Od danes ste vi gospodar v naši hiši!* Charles Nortmund vstane in poda Sainclairu obe roki, ki jih ta hvaležno stisne. Nato pa pravi Sainciair:
»Najlepša vam hvala. Vašo ponudbo sprejemam s hvaležnostjo. Upam pa, da ne bo mnogo, za kar vas bom prosil. — Moj avto in moja stara zvesta pomočnika, Corsat in Pilou, se nahajajo v Milhlhausnu. Naročil sera jima, naj prideta sem, če ne dobita do deve-
z vami?* vpraša željno
»Smem Louis.
»Zakaj pa ne!» se nasmehne Nycta-lope in dostavi:
»Zelo važno je, da izvem, kaj je v rdeči hiši, in vse moje bodoče delo jo odvisno od uspeha te nočne poizvedbe.*
Louis odide. Sainciair pa se obrne k staremu Nortmundu:
»Še eno prošnjo imam na vas. Na
»Grom z vami, da vam pokažem sobo. Ali naj vas zbudimo ob treh?*
»Ne, hvala, zbudim se sam, kadar se hočem.*
»Dobro, ko so zbudite, pozvonite, in Louis bo poklical še Corsata. Hočete zajtrkovati pred odhodom?* »Prosim.* »Bom naročil.*
Charles se poslovi od Nyctalopa, Se prej pa skrbno pogleda, da-li je vb« v sobi tako, kakor se spodobi za tako visokega gosta. —
Vila S a u 1 e s leži v trdnem spanju. Ure minevajo.
Pet minut čez tri stopijo tri osebe skozi mala železna vrtna vrata zadaj za vilo na široko pešpot, ki vodi nh desnem bregu potoka Lauch. Te osehe so Nvctalope. Louis Nortmund in Corsat. Pokriti si vsi trije,z malo čepico, kakršne nosijo Baski, ki se prime glave. da je noben vihar ne odnese. Corsat je opasan s širokim pasom, na ka-
policijsko ravnateljstvo v Kolmarju j terem so natrpani usnjeni žepi. Noč je bodo dohajala to dni poročila o onih I vlažna, temna, nobeno zvezde ni na
dveh ženskah, ki jih policija zasleduje in ki sta se obrnili, kakor sem izvedel, proti Strasbourgu in Mtihlhausnu. Tu imate izkaznico, ki jo je podpisal sam Prillant. Z njo imate dostop na ravnateljstvo in tam vam bodo dali omenjena poročila.*
S temi besedami vzame Sainciair iz listnice mal rdeč karton s pečati in podpisi in ga d& Cbarlesu Nortmundu.
»In kdaj naj grem na ravnateljstvo?* vpraša gospod Charles in vtakne izkaznico v žep.
»Kakor hitro vam sporoči vaš sin, ali pa Corsat ali Pilou, da me ni več v Kolmarju. Seveda vam bom poprej sporočil, kam, kdaj in kako mi bosto poslali poročila, ki jih boste dobili na ravnateljstvu. In da še tega ne pozabim: za ta svoja pota morate imeti vedno kako na zunaj vidno in primerno pretvezo . . .»
»Seveda, seveda!* pritrdi Charles Nortmund z razumevanjem.
»Zdaj pa lahko noč, gospod Nortmund; ob treh moram vstati!*
nebu. Preko muhaste lune se. počasi vlačijo mogočni črni oblaki, le sem pa tja pokuka mesec zvedavo na zemljo.
Od železnih vrat do obzidja rdeče hišo so približno trije kilometri. Loui-sova ura kaže tri četrt na štiri, ko se trojica ustavi.
Nortmundi so poznali rdečo hišo le, kolikor so hodili mimo nje na svojih pogostih izprohodih po poti ob potoku, ali pa z majhnih lovov, ki so jih včasih priredili v tej okolici. Ta pot vodi ob zelo starem, a še precej dobro ohranjenem obzidju, dokler se ne odtrga od zida in pelje na mal grič. s katerega moremo pregledati vso hišo: pritličje, nadstropje in streho z malimi strešnimi linami.
(Dalje jutri.)
m
kupite najoeneje pri 139
Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trgr 8. — Tel. 820.
v.- -	s; ::'.-■■
•Ul,«!« 1 rtrJiTrlm davko* „ laaar.!. rrad do SO besadl Cla S-—, »laka nadal|n|a heaa.-'a BO pat »•«. — Plača •• vedro aapra] (lahko tudi v laamkehl. Na •pr.i.al. odgo»ar|a uprava I«, ako Ja vpretsnju prfloiana znamk. sa odgovor ter a,anlpulaol]aka pristojbin. (I Din).
(dobe)
Služkinjo
pridno fn posteao ra robna dela, sprejmem ta!;*,'. fCaslov pove uprava ..Jutra". 12315
Dobro kuharico
«a vsa domala dela. sprejme m!ad rakonski par. Naslnv pove oprava ,,Jutra". 12510
Knjigovodja
emoien vseh pisarniških de!, slovenskega, srbohrvaškega ln uemSke-a Jeslka, samec, se ■prejme. Ponudbe sprejema tovarna zlatnino O a t e J i Comp. v Celju, neflelrtlra •c samo na prtevrstno mo\ 12375
Spretno dekle
Je vajeno gostilne, s« »prejme takoj v gostilni ,,(?■' ra Dunajski eertl. 1257S
Perica
privatna, ki bl prala perilo enega gospoda, se išče. Tudi ena prosta »obira. — N"aslov rove ali vzame upravni^tvo ..Jutra".	12570
Učitelja stenografije
in nemške, Iščem za trikrat, tedensko na mojem domu v Mubljaal. Ponudbe strokovnjakov pod ..Steno-grafka" ca upravo ,.Jutra".
12582
Žagar
priden ln samostojen, k samici na S liste, za akordno delo. s« sprejme takoj pri elektrarni ln iagi Meillka.
12604
Krojaški vajenec
sprejme takoj pri Antonu Fresker, Sv. Petra cesto 14.
12627
Poštena služkinja
zna vsaj deloma kuhati in druga hlfina dela. se sprejme k trem odr. osebam s j. novembrom aH prej — Naslov pove uprava ,,Jutro" 12637
Iščem potnika
t.iianterlje, kl bi k svojim predmetom prevzel zt\ Slo- e-nijo Se na«e. Ponudbe pod . .peljan" na Aloma Coinpn LJubljana.	1214:
(iščejo)
Osemnajstletno dekle
brez staršev, iš«?e primerne jluftie pri pjštenih ljudeh. Vegojo ima meščansko. — Ponudbe na: M. Zupančič. Kranj, 106.	12540
Pisarniška moč
rfobro lrurjena, vešča knjigovodstva, slovenske ia nemške korespondenco, stenografije in strojepisja kakor vseh nstellh pfsarnlfiklh del, t r«'letno prakso, želi premenltl službo. Cenjene ponudbe ca upravo ,.Jutra" pod Slfro ».Vestna".	12427
Kdor ima sočutje
do invalida, da ga sprejme v službo. Vešft Jo knjigovodstva, korespondence in treh jezikov ter gro ca deželo sli v mesto. Ponudbe pod šifro ..Pošten in delaven" na upr. , .Jutra".	12448
Natakarica
išče službe v mestu	ali n
deželi. Naslov pove	uprava
..Jutra".	12557
Inženjer v drž. službi
išče delo za popoldan. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,.Tehnično dflo'.
12592
Trgovski zastopnik
v Beogradu prevzame zastopstva ln posredništva solidnih tvrdk. Interesenti naj javijo oventual. tudi pogoje upravi „Jutra" pod ..Sposoben".
12607
Mesarski pomočnik
in prekajevalec v stroki Iz-vežban, s dobrimi spričevali, išče službe. Cenjen« ponudbe na: Frankovič Ignac, Breg, pošta Polzela.	12510
Elektrikar-strojnik
popolnoma samostojen delavec ter absolvent ..Teehni-sebe & Maschineubausr.hule" išče službe. Cenjene ponudba pod šifro ..Elektrikar" na podružnico „Jutra" v Celju.
12611
Trgovski pomočnik
osemnajstleten, isučen v ma-nufakturl ln špecerlji, išfo službe. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. CenJ. ponudbo nasloviti na : Vekoslav Bolte, Trbovlje I. Loko štev. 204.
1260S

Novo vodno kolo
is meoesnovega lesa, močno okovano, 3 m visoko, in lep štedilnik, proda Josip Tri-plat, Moste pri Žirovnici.
12040
Vrtnice in klinčke
doma cvetoče, kakor tudi rastline v loncih, se poceni dobe pri vrtnarstvu Al. Korzika, Ljubljana, Vrtača S.
12635
Emajlirano posodo
pa Irvanredno nizkih cenah zamorete dobiti edino le pri ..Portuna", Krekov trg 7-S. LJubljana.	12583
Dvoje nagrobnih svetilk
se preifa. Naslov pove uprava ..Jutra".	12613
Jedilnica in spalnica
moderna, se proda po jako ugodni ceni radi pomanjkanja prostoro. Naslov pove uprava ..Jutra".	12632
Kupim hišo
s majhnim posestvom na Sp. štajerskem aH Dolenjskem v bližini kolodvora in pri okr. rrstl. primerno za trgovino ali gostilno, event. vzamem tudi v najem za več let. — Samo resne ponudbe na upr. .Jutra' pod šifro ..Trgovec".
12412
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra t. 1. prodam potom Javne dražbe posestvo v Zgor. Otoku štev. JO — okrog 5 ha zemlje, pritlična hiša z gospodarskim poslop-tom, pol ure oddaljeno od Radovljico, lepa lega. Oglasiti 6e Jo pri J. Rcsmanu. Gorica, p. Radovljica. 122S9
Moški plašč
podložen s kožuhovino (hiram). se proda. Rimska c. št. 24. I. nadstr. 12623
Lepo posestvo
od 6 Jutrov, ex Tandler v flmihelu št. 24 pri Novem mestu, obstoječe iz velike prostorno hiše, hleva, poda in lepega travnika ter njiv in sadnega vrta, vse ograjeno, se proda, julija Berzin Tandler v šmlhelu štev. 24 pri Novem mestu. 12280
Pritlična hiša
Proda se moško kolo
Poljanski nasip št. 40 (na dvorišču).	12625
Nova zimska suknja
ln že nošen ženski plašč, so prodasta. — Marija Jelene, Stara pot 1. I. n., vrata 3. 11—3.	12626
Čipkasto pregrinjalo
(Spitzcniibsnvurf) za dvojno postelj in kašmirski šal, se prodasta. Naslov povo upr. ,, Jutra".	12642
Več sabljaških oprem
(maske, sabljo itd.) se kupi. Pismene ponudba pod šifro ,,Šport" na upravo „Jt:tra".
2 2261
Suhe gobe in fižol
najbolje plačuje
Proda se:
fina popolnoma nova salonska suknja, malo rabljen površnik in raglan. — Kje, pove uprava ,,Jutra". 12568
PERJEš
od kokoši, puranov, gosi, rac so dobi vsako množino iz prve roke pri
E. VAJDA
izvoz perutnine, Cakovec, Medjimurje (Jugoslavija).
Telefon 69, 4, 3.
Klubska garnitura
usnjata. nova, se radi pomanjkanja prosto.-« e e n o proda. Istotam so prodn tudi nova knjižna omara in pisalna miza. — VpraSa In ogleda ae: Pot. v Rožno dolino. Vila Mila.	12633
M. G e r š a k & Co.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Kupim jcžice
vagoncke množino po primerni f.enl. Kupim tudi kostanjev Irs. Matej Z o r k o , Sv. Jurij ob Južni železnici.
12523
Suhe p's g in fižoli
pon ulito "
Ljubljana, V/olfova ulica St. 12.
Ozkotirne tračnice
ln vosifke ter obra^alnlce In premlkalniee za prevoz Podra In prska. kupi Vinko Majdlč v Kranju.	12440
Sobo z uporabo kuhinje
Išče poročen par brez otrok v §lškl ali predm. Ljubljane Plača do 1200 K mesečno. Naslov pri upravi „Jutra" pod ..Soba".	12564
10.000 K nagrade
tistemu, kateri mi preskrbi stanovanje 3 sol> ln prltiklin v Celju. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Začasno stanovanje".	12553
50.000 Din
hlpotečnega posojila na prvem mestu se iščo proti dobrim obrestlm. — Ponudbe na upravnlštvo ,.Jutra" pod značko „Za krajšo dobo".
12333
Tihega družabnika
z razpoložljivim kapitalom najmanj 300.000 Din. sproj-mo dobro vpeljana trgovina na drobno in debelo z lepim lokalom in skladišM v Ljubljani. Ponudbe pod ..Trajna družba" na upravo ,,Jutra".
12580
z malim vrtom, hlevom In dva mala gozda, naprodaj. Voda pri hlšf, električna t ^ razsvetljava se takoj lahko' mi'™T napelje. Cena 50.000 Din.— Kraj hišo Ljubno štev. 36, Todnart. — Več pove Peter Grlic, Bistrica, Tržič. Gorenjsko.	12570
Dobičkanosna trgovina
in gostilna z inventarjem na deželi. 1 uro od kolodvora, se radi družinskih razmer proda za 250.000 Din. Pori op j o jo novo zidano, zraven celo gospodarsko poslopje. vrt in 1 oral zemljo. — Kupec lahko prevzame takoj vse koncesije. Naslov pove uprava „Jutra". 12450
Restauracijsko podjetje
ob morju s teraso, kavarna z biljardom in inventarjem, mobilije, svinje i. dr. z vstopom v najemno pogodbo veljavno do konca leta 1025., ki se lahko podaljša, se proda za 150.000 Din. Naslov pove uprava ,,Jutra". 12610
Pozor, čevljarji!
Proda se zaradi odhoda po nizki ceni kompletna čevljarska delavnica s stroji, na prometnem kraju v sredini mesta Maribora. Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	32540
Trgovina
z mešanim blagom v industrijskem kraju, se radi selitve proda. Potreben kapital 50.000 Din. Vprašanja pod ,,Pri eerkvi" na upravnlštvo ..Jutra".	12152
Skladišče
za približno 10 vagonov
moke Jn deželnih pridelkov. Iščo paromlin. Pogoji: mora biti suho ln zračno ter čim bližjo kolodvora. -- Ponudbe pod ..Paromlin" na upravo „Jutra".	12230
Išče so eno veliko aH 2 mali
prazni sobi
s souporabo kuhinjo. Plača se za eno leto naprej aH da nagrada. Pismene ponudbe pod šifro ,,Nagrada J 2305" na unravo ..Jutra"« 12304
«Srečen zakon!»
Na svidenje, čo v petek ni mogoče, pa v soboto ob 9. uri tam po navadi pri grob 12587
Mlado dekle
ki si želi prijetnega dopisovanja z istotaklm gospodičem, naj pifio takoj na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Zlat.ko".
3 2630
251eten
simpatičen, znaeojen in podjeten natakar brez lastnega premoženja, želi porofiti bogato gospodično ali vdovo, ki bl mu pripomogla do otvoritve, event. prevzetja kake kavarne, restavracije ali gostilne. — Ponudbe pod šifro ,,Strokovnjak" na upravo ,, Jutra".	12589
Pes dohermanske pasme
1 leto star, nekoliko dresi-rau. dober čuvaj za osebno varnost., se proda za 1000 Din. Ponudbe na upravnlštvo ,,Jutra" pod ,,Fcbo". 1250S
Simon Klimanek
Ljubljena, Srlcnburjova ul. 6 Izdelujem obleke po meri iu najnovejšem kroju. Jamčim na najelegantuejšo izdelavo. V zalogi angleško in češko blago.	211
Za izdelavo usnj. oblek
se priporočam si. občlustvu. Imam vedno v zalogi usnjeno suknjiče. Og. trgovcem pri večjem naročilu popust. Lastna delavnica. Kristjan Premru v Kranju, Slovenija.
12512
Mesnico in zastop. pive
dobro idočo In vpeljano, dam v najem. Obstoji iz klavnice, mesnice, potrebnega hleva za klavno živino ln konje, ledenico. delavnico za Izdelovanje klobas, z vsem Inventarjem ln stroji, sušilnica za meso In klobase, odkoder sem Izvažal in razpošiljal blago pred ln po vojni. Vse naslove In odjemalce Izročim najemniku In v najem dam pod zelo ugodnimi pogoji. Polzve se pri lastniku Ivanu Kosu, mesarju itd. na Vrhniki.
12615
Pohištvo
klubske garniture, žimnlce, pisarniško oprave, najceneje pri Ermau ln Arhar, St. Vid št. 4 nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik!	12593
Sindikotin
lepi vse. — Glavna zaloga: ..Portuna", Krekov trg 7—S, Ljubljana (poleg Mestnega doma).	12422
Modistka Z. Gorjanc & Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastlh ln fllz klobukov. — Postrežba točna.	11146
Veliko športnih čepic
fino Izdelanih, Imam v zalogi. Prodajam Jih na debelo po konkurenčni ceni. Trgovci, pozor! Poskusite! — Peter Podobnik. Gorcnjavas nad Skofjo Loko.	12599
MAJBOIJ^AfiUDI

a
>AlMA (J.kftEDt&NK
r	v H—	<			D
o; "nS"	-n	o	N) O	.... o TJ	SI 3 m
	-s	CO vr		CD	PT
6J	»5		o*"-		»
TJ	3	o	■ES	5'	3
-i		"35'			o
co a.	r-		CJ	a.	
u> SS		—	*ra	co	(9
sc o	vsr	rt* "5	r-t*		■J3
	o'	tO O <		3	03
"o"			to	co	V>< o<
s		EŠ!			co
Priporoča sc
I ■ n
liK*O.J«i«3 5137
Ljubljana
Gledališka ulica št. 7.
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
m ING. RUDOLF PEČLIN.
Stroji za vsako Industrijo, lesno ln kovinsko; poljedelski stroji in orodje;lokomo-blll ln motorji; vseh vrst stiskalnico; veletrgovina železa za stavbeno ln konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za žolezo ln kovlue F. FariC Izdeluje vse predmote lz litega železa v vsaki množini ln velikosti točno po modelih, armature lz medi ln kovin za vsako potrebo, o o
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon Inlernrban S2.
Opozarj amo
trgovske oprave, kamenitne mize, zofe itd., ste« klenega, porcelanastega in srebrnega orodja, kuhinjske oprave, strojev, motorja, peči, modelov, bakrene ter druge posode in nekaj pohištva, ki se vrši danes 18., 19. in 20. oktobra 1923. ob 9. uri na Kongresnem trgu št. 8, pri Kirbischu. Istotam se oddasta 2 velika prostora za skladišče ali delavnico. 5465
0/
v konfekcijski trgovini Fran Lukič
Ljubljana, Pred Škofijo St. 19.
Moške zimske suknje, površnike ter vsakovrstna trikotaža. &107
UM
Izjavo.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih dela moj mož Ivan Berčič, trg. potnik, Škofja Loka,
Frančiška Berčič
Škofja Loka št. Zl.
POZOR!
TRGOVCI IN TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI.
Začel sem Izdelovati različne zaboje po naročilu, po primerni ceni po dogovoru. Se pplporoiia: 6286
TVRDKA FRAN ŠVIGELJ,
lesna industrija na Bregu, pošta Borovnica.
H030P!
TprOBUH H TBOpHHHapH
—: y JyrocjiaBHjH.	=
rioieo caM HspaljHBaTH paajiHiHTe caHflyKe no iiapyH(3HHH, y3 npnMepeny ueHy npeMa floro-Bopy. — npenopyna ce TBp-rKa <1>PAH LUBKrEJb, nHflycrpHja npr-emiHa Ha Epery, nciiiTa EopoBHHiia.	6286
+
Ravnateljstvo mestno ženske realne gimnazije in učiteljski zbor javljata tužno vest, da je preminul dne 17. t. m. v mladostni dobi na svojem domu v Kredu pri Kobaridu član učiteljskega zbora, gospod
Andree Čebokll
prof. kandidat.
Vnetemu, vestnemu in nadarjenomu učitelju in ljubemu tovarišu ohranijo zavod, učiteljski zboringojenke časten spomin.
Sv. maša zadušnica za dragim pokojnikom bo v petek, 19. t. m., ob 9. uri v Nunski cerkvi.
V Ljubljani, 17. oktobra 1923.

Domače vesti
*	Proslava krsta pokrovitelja »Jadranske straže« kraljeviča . prestolonaslednika. »Jadranska straža* v Ljubljani stopi v soboto 20. t. m. prvikrat pred širšo javnost, da z ljubljanskim občinstvom dostojno in vi selo proslavi krst svojega pokrovitelja, pr-re^a jugoslovanskega pnstolonasled-oika. Naprošena sta za ta večer, kot smo že javili, operna solista gg. Šimenc in Betetto ter Šentjakobski salonski orkester pod vodstvom g. Bučarja. Opozarjamo slavno občinstvo na tozadevne lepake in prosimo vsakega, ki Čuti v srcu ljubezen do domovine in dinastije, da se gotovo udeleži tega večera v primerno lepo okrašeni veliki dvorani Uuinna.
*	Sprejem Čehov v Zagrebu. Za prihod eških privrednikov, ki prispejo danes v Zagreb, se pripravlja slovesen sprejem. Na kfjlodvoru jih pozdravita mestni župan H e i n z 1 in predsednik Saveza industrijcev Aleksander. V petek bodo imeli češki in jugoslovanski privredniki skupno zborovanje v »Trgovski komori», kjer jih bo pozdravil predsednik Vladimir Ar k o. Za referente so določeni za Save z industrijalcev Marko B a u e r, u agrarce F r a n g e š, za Savez trgovcev dr. J u n. Zvečer slavnostna predstava v gledališču na čast gostom, nato pa v »Trgovskem domu* rout. Iz Zagreba potujejo češkoslovaški privredniki v Karlovae, -idkoder oridejo v Ljubljano.
*	Češki industrijalci v Mariboru. V forek, dne 23. oktobra prispejo s popoldanskim brzovlakom češki industrijalci na povratku s svoje turneje po Jugoslaviji v Maribor, kjer jim pripravlja odbor pridobitnih krogov časten sprejem. Gostje si bodo tekom popoldnova ogledali najvažnejše mariborske gospodarske naprave, zlasti vinarsko in gospodarsko šolo. Ob pol 19. jo v Narodnem domu konferenca z mariborskimi gospodarskimi krogi, potem večerja in nato v veliki dvorani Narodnega doma prijateljski sestanek i godbo in petjem. V sredo se peljejo postje ob 8. zjutraj s posebnim vlakom na Falo, da si ogledajo tamošnjo elektrarno in nazaj grede tovarne v Rušah. Popoldno se z brzim vlakom vrnejo na Češko.
4 Kamenarovič pred najvišjim sodi-Jčcm. Kakor znano, je izmed tožb, naperjenih proti proslulemu političnemu direktorju Jadranske banke radi njegove lanske gonje proti demokratom, najpreje prišla na vrsto tožba bivšega ministra dr. A. Kramerja, kateremu jc bil Kamenarovič očital, da je zlorabljal svoj ministrski položaj v prid demokratske stranke. Dotične klevete je, kakor znano, objavil »Slovenski Narod». Pognan pred sodišče, obreko-valec ni mogel navesti niti enega dokaza, marveč se je samo branil, da »ni tako mislil*. Ljubljansko deželno sodišče ga je obsodilo, kakor smo svo-ječasno poročali, na 2500 Din, odnosno 3 dni zapora. Kamenarovič s to itak premilo sodbo še ni bil zadovoljen, marveč jo delal ničnostno pritožbo na Stol sedmorice v Zagrebu kot naše najvišje kasacijsko sodišče. Senat B tega sodišča je pod predsedstvom kasači jskega svet. dr. Černeta ter v navzočnosti prisednikov kasač. svet. dr. Furlana, Milčinskega, Lašiča in v. dss. dr. Kandijaša na včerajšnji razpravi Kamenarovičevo ničnostno pritožbo zavrnil kot docela neutemeljeno in deloma nedopustno. Obtoženca Kamenaroviča je zastopal zagrebški odvetnik dr. Ma-kale, zasebnega obtožitelja pa ljubljanski odvetnik dr. Knaflič. — Po tej razpravi je isti senat sklepal še v nejavni seji o vzklieu zasebnega ob-
novi zakon o državljanstvu, ki pride menda že v kratkem tudi pred narodno skupščino. Tudi prošnjo tujih državljanov za podelitev jugoslovenske-ga državljanstva se ne rešujejo, nego čakajo po magistratih in okrajnih glavarstvih trenotka, ko se uveljavi novi državljanski zakon. Prav tam pa leži tudi še mnogo že rcšenili opcij z de-kroti ministrstva notranjih zadev ter z vsemi rodbinskimi prilogami, ker so optanti svoja bivališča izpremenili ter se jim rešitve ne morejo dostaviti. Samo na ljubljanskem magistratu leži okoli 130 rešitev za optante, čijih naslovi so neznani in se njih nova bivališča niti policijsko ne morejo dognati. Tako je tudi na glavarstvih.
* Imenovanja v mestni službi. V pred-
včerajšnji tajni seji občinskega sveta
tožitelja proti prenizko odmerjeni k a z n i. Kadar izide tozadevni doslej še neobjavljeni sklep, bomo tudi o njem javnost obvestili. Ž njim bo končno izvršena afera Kramer-Kamenarovič. Božji mlini naše justice "'"'jejo sicer počasi, pa gotovo.
*	Profesorski izpit je položil včeraj slovenski pisatelj dr. Ivan L a h, ki nči na ženski realni gimnaziji. Glavna njegova predmeta sta slavistika in fi-ozofija. Odličnemu prosvetnemu delavcu in našemu visokocenjenemu so-trudniku iskreno čestitamo.
*	Razširjenje študija na mariborskem bogoslovju. Letos, ko so dobili "a mariborsko bogoslovje v prvi letnik samo štiri kandidate, so sklenili razširiti študij od štirih na pet let. Tako .1? odredil te dni škof dr. Andrej Kar-"\ ki se je pravkar vrnil iz Rima.
Onci.je in državljanstvo kraljevine SHS. Rok za opcije je potekel v Ljub-
.. . ---- ""	-.tu	v ,J |U >,-
ijam dne 16. junija t: 1. Po tem dnevu so ne sprejemajo več opcijske prošnje, "oso se a limine odklanjajo. Opcijske Prijave onih bivših tujih državljanov, ki so si pridobili po 1. i 910. v kaki obrani današnje kraljevine SHS novo fomovinstvo, so so morale priglasiti ('p konca januarja 1922. Marsikdo pa 111 niti optiral, niti ni prijavil svojega Po letu 1910. pridobljenega domovin-stva in državljanstva v ponovno potrdilo. Tako je danes marsikdo zopet tuj državljan, dasi ima domovinski list kake jugoslovensko občine izza lota '•'10., in marsikdo je zamudil opcijski Poslednji rok. 16. junij t. 1. Vsi ti zdaj ne morejo vlagali niknkih prošenj, ticsro morajo Dočakati- da so uvoliavi
ljubljanskega sta bila imenovana za mestnega inženjerja Ciril Jeglič, za računskega oficijala pa M. Mušič, oba v 10. činov-nem razredu. Inkasant mestne elektrarne sluga Anton Zupančič je imenovan za magistratnega oticijanta.
*	Smrtna kosa. — V Kredu pri Kobaridu je pri svojih starših umrl supient na ženski realni gimnaziji v Ljubljani Andrej Cobokli. Zavratna bolezen je pobrala zavodu izvrstnega učitelja in dobrega tovariša v cvetu mladosti. Bodi mu ohranjen blag spomini
*	Iz »Uradnega lista*. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 96 z dne 17. oktobra »Zakon o ustroju vojske in mornarice*, na kar opozarjamo interesente. Posamezni izvodi se dobivajo v upravi »Uradnega lisla* v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16.
*	Občinski zastop trga Mozirje razpu-ščen. Kakor razglaša »Uradni list*, je občinski zastop trga Mozirje v Savinjski dolini zaradi nezmožnosti za delo razpu ščen. Za gerenta je imenovan nadučitelj v pokoju Franc Praprotnik, za priseduika sosveta pa: posestnik Anton Deleja, trgovec Matija Goričar, kipar Ivan Cesar, sedlar Peter Troger ter posestnika Franc Smodiš in Franc Mlinar — vsi v Mozirju.
*	Slavnostna zabava na čast rojstva in krsta prestolonaslednika. Častniški zbor ljubljanske garnizije priredi dne 21. oktobra v veliki dvorani »Kazine* na čast rojstva in krsta Njeg. kraljevskega viso-čanstva prestolonaslednika slavnostno zabavo, na katero so vabljeni vsi rezervni in upokojeni častniki, vojaški uradniki kakor tudi oni oficirji in vojaški uradniki, ki se slučajno ta dan nahajajo v Ljubljani. Pričetek točno ob 8.30 uri. Za imenovane se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
*	Seja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Poročilo o seji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu izpopolnjujemo: Ravnateljstvo Središnjega urada je sklenilo na svoji zadnji seji šesturno delo z dodatkom, da je uprava pooblaščena v slučajih potrebe zvišati delovni čas do 8 ur na dan, ne da bi nameščenci imeli pravice zahtevati odškodnino za nadurno delo. Mesto odsto-pivšega člana ravnateljstva g. Ig. Kaiser-ja je bil izvoljen v upravni odbor gospod Tatic iz Novega Sada, ne pa g. M. Čobal, ker je slednji izvolitev odklonil.
*	Usianovitev kraj. odseka Rdečega križa v Ptuju. Dne 15. oktobra t. I. se je osnoval v Ptuju krajevni odsek Rdečega križa. Ustanovni zbor je vodil g. dr. Pirk-maier. Na predlog dr. Gosaka je bil izvoljen naslednji odbor: župan ptujski gospod Blažek, dr. Franc Jurtela, prošt Mar-iin Jurkovič, dr. Vladimir Vrečko, doktor Metzler, nadučitelj Gorjup, ga. Marija Lekosciieg na Bregu, ga. Marija Pirkmaler in gdč. Voršič, učiteljica. Nadzorni odbor: komandant mesta Ptuj, dr. Anton Stuhec in Mih. Brenčič. Delegata za okrožno skupščino: okrajni glavar dr. Pirkmaier in dr. Vrečko.
*	Novi inoderui vagoni. Ravnateljstvo državnih železnic je prejelo te dni iz Nemčije na račun reparacij 60 novih štiriosov-nih vagonov najmodernejšega tipa »Ab», ki so opremljeni z vsem komfortom, električno razsvetljavo in 7, zavorami najmodernejšega tipa, ki jih je izumil naš državljan inženjer Božič.
*	Novo plombo za vagone. Ruski begunec, inženjer Bogatirjev, ki je lansko leto obrnil nase pozornost s svojim izumom tako zvane »čudovite peči», je iznašel novo vrsto plombo za vagone, ki dajejo popolno varnost, da nikdo nepoklican ne odpre vagona. Svoj izum je dal patentirati in patent prodal naši državi. V Beogradu se je ustanovila delniška družba za fabrikacijo novovrstnih plomb. Na čelu družbe je veleposestnik dr. Dungjerski iz Novega Sada.
*	Plesna šola društva »Atcna* prične v sobolo dne 3. novembra v dvorani »Jadrana* v areni Narodnega doma z rednim poukom. Vpisovanje se vrši v pisarni Športne zveze, Narodni dom, I. nadstr. levo, dne 20. in 22. t. m. od pol 6. do 7. ure zvečer. Pouk vodi gospod profesor Trošt. Priglase sprejema v odprte tečaje in za zaključene družbe. Otroški plesni tečaji od 4. do 10. leta pouka poldrugo uro na teden, plesnih ur 15. Vpisnina 5 Din, šolnina 100 Din. Plesni tečaji za deklice od 10. leta dalje Pouk v teh tečajih priporočajo staršem tudi šolska vodstva. Tečaji so razdeljeni po starosti in znanju posameznih. Pouk vodi pedagog prof. Trošt, nadzorstvo pri urah imajo društvene odbornice, disciplina šolska. Pouk enkrat na teden po 2 uri, sezija 20 ur. Vpisnina 5 Din, šolnina 150 Din, (plačljiva v enem ali dveh obrokih). Plesni tečaji za same dečke od 10. leta dalje so vrše pod istimi pogoji kot tečaji za deklice. VDisuic so istolam. Plesni lečaii
za gospodične učiteljice, uradnice itd. se vršo dvakrat tedensko po dve uri. Sezija 20 ur. Vpisnina 5 Din, ukovina 150 Din. Pri teh tečajih se bode poučovalo v enem odsoku samo moderne plese, v drugem pa stopnjevanje od prvih korakov preko valčka, četvorke, besede do modernih plesov. Odprti družabni tečaji za gospo-dičue, gospe in gospode za moderno plese so vrše enkrot tedensko po 2 uri. Sezija 20 ur. Vpisnina 5 Diu, ukovina 150 Diu. Zaključeni družabni tečaji za gospe, gospodično in gospode. Pouk modernih plesov, enkrat tedensko po 2 url, Sezija 20 ur. Vpisnina 5 Din, ukovina 200 Din na osebo za Bežijo. Posamezni tečaji se više, ako se priglasi najmanj 30 oseb, pri zaključenih družbah 10 parov.
*	V aieri dr. Lajnšio conlra dr. Pieiler in drugom se vrši sodnij9ka razprava pri mariborskem okrajnem sodišču 21. t. m. in sicer proti dr. Pleiferju ob 0., proti dr. Povaleju pa ob 10. dopoldne. K razpravi ?o vabljeno razne znane mariborske ličnosli iz političnega sveta kot doktor Leskovar, poslanec Zebot in drugi, potem več gospodov iz gospodarskih krogov, med drugimi trgovec Loschnig iz Sv. Lovrenca in drugi.
*	Mestni vodovod v Celju. V torek dne 16. t. m. je po celem mestu naenkrat zmanjkalo vode. Kakor se doznava, je zopet počila blizu Vitanja glavna cev. Ta nedostatek, ki se je že večkrat pojavil, bo odpravljen šele, ko se napelje rezervna cev, za katero je votiral občinski svet večjo vsoto, ki se položi še pred zimo.
*	Potreba zavoda za gluhoneme otroke. Zveza jugoslovanskih zdravnikov je predložila ministrstvu prosvete spomenico, da se čim prej ustanovi nov zavod za gluhoneme otroke. V naši državi so sedaj samo trije taki zavodi, in sicer v Ljubljani, Beo gradu in Zagrebu; razen tega obstoje šo manjši oddelki v Splitu, Dubrovniku in v Reljevu pri Sarajevu. Po uradni statistiki jo v naši državi nad 2500 gluhonemih otrok, od katerih pa je komaj ena šestina teh nesrečnežev v zavodih, kjer dobivajo potrebni pouk. Za ostalih pet šestin gluhonemih otrok pa je nujno potreben nov zavod.
*	Jesenska megla nad Ljubljano. Včeraj je prvič v letošnji jeseni nastopila znana ljubljanska megla, ki je pokrila mesto z gosto kopreno. Šele popoldne je solnce polagoma prodrlo gosto meglo ter nam pokazalo svoje prijazno lice. Mraz vedno bolj pritiska in je kazal včeraj zjutraj ob sedmih termometer le 3.5 stopinj nad ničlo. Pojavile so se na ulici prve zimske suknje. Vse kaže, da dobimo mrzlo je3en.
*	Banjaluški rudnik v ognju. Te dni je začel goreti znani banjaluški premogovnik. Požar je objel vse notranje dele in je gašenje skoro nemogoče. Boje se, da je ves ruduik uničen.
*	Električna razsvetljava t Slovenski Bisirici. Kakor javljajo iz Slovenske Bistrice, je tamkajšnja občina sklenila s fal-so električno centralo defhiitivno pogodbo za dobavo električnega toka. Izpeljava omrežja je bila oddana podjetju Elin v Mariboru.
*	Znamenje časa. Iz Črnomlja nam poročajo: V nedeljo se je poročil v Karlovcu g. Ilija Vrlinič, trgovec v Bojancih, z gospodično Fano Malaričevo iz Tribuč. To je prvi zakon, ki se je sklenil v Beli Krajini med pravoslavnimi in katoliki. Ugotavljamo lo s posebnim zadoščenjem, ker je to ravno v teh krajih lep dokaz, da smo vendar le na pravi poti popolnega narodnega ujedinjenja. Rimsko katoliškim politikom naj bo to opomin, da bodo šli, kakor razna znamenja kažejo, ravno Be-Iokranjci po tej poti dalje. Oba Rima sla nam že neštetokrat pokazala, da sta naša zakrknjena sovražnika in zadnji dogodki nas naravnost silijo, da pretrgamo z Rimom vsako zvezo.
*	Izseljevanje v mesecu avgustu. Kakor se nam uradno poroča, se je meseca avgusta lelos izselilo iz naše države 664 oseb — 398 moških in 271 žensk. Po poklicu je bilo 116 kvalificiranih in 305 nekvalificiranih delavcev, 100 kmetijskih delavcev in olrok ter 51 oseb svobodne profe-sije. V Zedinjene države severno Amerike se je izselilo 387 oseb, v Kanado 46, v Argentinijo 219, v Avstralijo pa samo 20 oseb. V dobi od 1. januarja do konca avgusta letos se je vsega skupaj izselilo iz Jugoslavije 2976 oseb.
*	Pravna lakultoia oslano v Subotici. Iz Subotice poročajo: Da bi slušatelje pravne fakultete odvrnili od njihove namere, da zahtevajo premeščenje te fakultete v Sarajevo, so mestna uprava in razna privatna društva pričela akcijo za izboljšanje gmotnega stanja dijakov. Mestni senat je votiral 20.000 dinarjev kot prvo pomoč za dijaško menzo. Dobrodelna zadruga »Srpkinja* je uvedla akcijo za nabiranje življenskih potrebščin ter namerava dijaško menzo prevzeti v svoje roke.
*	»čitajto! — Ležite!* Naše poročilo v prilogi nedeljske številke, v katerem se pripoveduje, kako so v neki istrski šoli otroci, ki niso razumeli italijanske učiteljice, ko jim je velela, naj čitajo »Leg-gete*, čitaj: ležetel*, pač mislili, da jim veli, naj se vležejo in so se tudi v resnici polegli po klopeh in po tleh, popravljamo v toliko, da se to ni dogodilo v Škofijah, temveč v Šmarju v koprskem okraju.
*	Kupčevanje s kokainom. Ne dolgo tega so prišle naše oblasti na Sušaku na sled razsežnemu tihotapstvu s kokainom. Pa tudi v Ljubljano prihajajo različni temni elementi, katerim je dobro vsako sred-
stvo, da si prlstulljo na lahen način denar. Ako sedi človek v kavarni, ni redek slučaj, da pristopi nenadoma k njemu kak tujec, kl ponuja kokain ali pa povprašuje, kje bi ga dobil. Za posredovanju ponujajo I i ljudje visoko nagrado. Priporočamo, da se vsakega takega individuja izroči najbližjemu stražniku, da se tako no podpira zastrupljevanje naroda.
•	V smrt boin šel, tako je pisal 211etnt trgovski potnik Dnvorin Brišnik iz Kar-lovca svojim v Ljubljani stanujočim staršem. Mladeniča tare bržkone nesrečna ljubezen ali pa Je storil v svoji službi kak pogrešek.
•	Posledica rudarske stavke v Trbovljah. Notico z dno 13. t. m. popravljnmo v toliko, da Josip Rus, rudar v Retju pred celjskim okrožnim sodiščem ni bil obsojen na 6, ampak na 3 tedne poostrenega zapora, ki so se mu obenem vštoli v preiskovalni zapor in je bila s tem kazen že pre-stana.
•	Velik polar r Slavoniji. V selu Sat-
nica pri Valpovu je na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar, ki so je z veliko naglico razširjal ter štirim posestnikom upepelil hiše in gospodarska poslopja. škoda znaša nad 650.000 dinarjev.
•	Požar r Eačju pri Mariboru. Dne 14. t. m. je izbruhnil pri posestniku Ivanu Pasernerju v Račju na stanovanjskem poslopju požar, ki je bil zelo nevaren radi močnega viharja tudi za bližujo in daljno okolico. Gasilno društvo je imelo ravno takrat nastop, da bi odkorakalo nn veselico ter je takoj prihitelo na lice mesta in z dveumim brizganjem preprečilo razširjenje ognja.
•	Požar predilnice v Novem Vrbasu. Iz Novega Sada poročajo, da je v predilnici v Novem Vrbasu izbruhnil velik požar, ki se je razširil tudi na strojni oddelek, IU jo popolnoma pogorel. Posrečilo pa se je rešiti skladišče z veliko zalogo blaga. Vkljub temu znaša Skoda več milijonov dinarjev.
•	Mrtvee t vodnjaku. Kakor javljajo iz Bečkereka, so doslej neznani zločinci umorili posestnka Petra Salgo ter vrgli ujegovo truplo v vodnjak, kjer so ga sedaj našli. Poizvedbe o storilcih so ostale doslej brez uspeha.
•	Detomor. Iz Tržiča nam poročajo: Marija Dolen, članica Marijine družbe, jo pred kratkim porodila nezakonsko dele. Da prikrije sad svoje ljubezni, ja odložila novorojenčka na nekem strešnem tramu, kjer so našli njegovo truplo. De-tomorilka je bila takoj aretirana, vendar pa je priznala svoje dejanje šele po dolgem obotavljanju.
•	Orožje v rokah dijaka. Mariborski dijak S. trgovsko šole, rojen Prekmurec, se je n svojim sošolcem Adolfom Cajnkom igral s samokresom, ki se jo naenkrat izprožil. Krogla je zadela Cajnka v čeljust. Nesrečneža so prepeljali v bolnico in mu kroglo odstranili.
•	Velike deiravdacije r sarajevski tobačni tovarni. Komisija, ki je bila poslana v Sarajevo, da preišče poslovanje tamkajšnjo tobačne tovarne, ja prišla na sled velikim defravdacijam. Dognala je, da so se nepravilno zaračunavale rodbinske draginjske doklade za neoženjeno osebe, da se je pokradlo mnogo materijala, izkoriščalo delovno moči po privatnih hišah ter zaračunavalo velike vsote za fiktivne nabave. V afero sta baje zaplelena tudi dva ravnatelja.
•	Nevaren dopustnik. Ko je služil Rudolf Kržolj iz Trebnjega pri vojakih v Bitolju, je zaprosil nekega dne za večte-denski dopust in ga tudi dobil. Dopusta pa ni smatral za počitek, ampak se je takoj podal na »delo* in jc pričel krasti. Najprej si je prilastil 5 puranov in kokoš dekana Plantariča v Trebnjem. Te je nekje prodal, polem pa odšel na tatinski posel proti Ljubljani. Ustavil se je v bu-feju Marije Vidmarjeve na dolenjskem kolodvoru in je odnesel gramolon s 27 ploščami. Tudi gramofon je spravil v denar in, ko ga je porabil, je počel rajžati iz kraja v kraj. V svoji < zaposlenosti* pa se ni zamislil, da je njegov dopust že potekel. Spomnila ga je nato šele vojaška komanda, ki ga je privedla z eskorto. Pri opravičevanju pred svojim predstojnikom pa se je Kržolj zapletel tako, da so prišli na sled njegovim grehom. Ko je bil Kržolj od vojaške službe odpuščen, je moral zato zopet »ajnrikati*, in sicer v zapor. Dne 16. t. m. je bil od ljubljanskega deželnega sodišča obsojen ua 1 leto težke ječe.
•	Prejet tat in morilec. Kari Licliten-egger, rojen v Gradcu, pristojen v Radeče, je dne 21. marca vlomil v hišo posestnika Alojzija Hribarja v Čelevcl pri Šmarjeti ter odnesel 16.000 K. Preje pa je umoril 131etnega Hribarjevega rejenca Josipa Peternela, ki je pričel vpili, ko je opazil vlomilca v sobi. Lichtenegger je po storjenem zločinu pobegnil in se klatil po gozdovih, dokler se ni orožnikom v Št. Jerneju dne 12. t. m. posrečilo prijeti zločinca.
•	Tatinski uslužbence. Friderik Kikelj iz Lepega vrha, samski hlapec, včasih pa tudi dimnikarski pomočnik, je ukradel
Knaui v Novem seiu p n Kotevju 225^
dinarjev, zlato uro z verižico, par novih! moških čevljev, nekaj perila in telovniki ter se nato z vlakom odpeljnl proti LJubljani. Svojega plena pa se nI dolgo veselil, ker ga jo žo včeraj prijel detektiv ia' ga odvodel na policijo. Tu je izpovedal,/ da se jo mislil z ukradenim denarjem odJ peljati na Dunaj.
♦ Tat namiznih prtov. V mesecu juniju juliju hi avgustu je zmanjkalo ijubljan, skim gostilničarjem Franu Dolšaku, Drago Draščeku, Gabrijeli Zupančičevi, figove«, Češnovarju Itd. več namiznih prtov, kl jih je M. B. prodajal ali pa zastavil. Usoda ga jo doletela šele v gostil-i ni »Pri kolovratu*, kjer so mu nekega jutra v avgustu zadišale salame, katera je hotol odnesti iz shrambe, pa ga je domača dekla zalotila pri tem poslu. Po aretaciji so našli pri nJem tudi namizna prte in tako je policija spoznala v navi-hancu žo dolgo Iskanega tatu prtov. Pri sodni razpravi, ki se je vršila due 16 t. ni. je bilo navzočih kakih šest oškodovancev, ki so dobili ukradeno prto nazaj. Obtoženec Je bil od deželnega sodišča obsojen na 4 mesece Ječe, poostrene mesečno • trdim ležiščem in postom.
X Za Sokolski dom na Tabora so darovali: Stalno omizje pri Brezovšku po inicijativi br. Valanta, rav. Trgovsko d. d. v zahvalo krepkega nastopa br. Jos. Turka in ostalih obč. svetnikov v soji občinskega svota 270 Din; dr. Vlad. Krojči 100 Din; omizjo pri Josipu Kozaku, Poljanska cesta iz nabiralnika 650.25 Din; iz nabiralnika pri Banketu, Martinova cesta 232.50 Din; pri Lavter-ju (Činkole) 357.50 Din. — Skupaj torej 1610.25 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala!
X Za Malgajev spomenik v Guštanju
jo odbor prejol sledeče nadaljnje tnesko: od gg. nabiralcev Brigita Jurač, Koti)« 200 Din: Tončka Skarletova, Skomina 10 Din; dr. Albin Blasič, Cakoveo 51-3 Din; dr. Anton lirovat, Ormož 215 Din; Anton Sovro, Ptuj 81 Din; Ljudomil Na-bergoj, Boh. Bistrica 310 Din; Franc Rv tej, llolmco 46 Din. Prej 5904.25 Din, sedaj 1447 Din; skupaj torej 7351.25 dinarjev. — Odhor za Malgajev spomenik v Guštanju izreka cenj. darovalcem naj-iskrenejšo zahvalo in so priporoča ostalim nabiralcem.
X Darila. G. dr. Oton Fottich, odvetnik v Ljubljani jo nakazal po naročilu g. Rada' Seliškarja, trgovskega potnika v Rožni dolini, iz neko pravdna zadcvoi 250 Din za zastor na odru Sokolskega doma na Viču, 250 Din za reveio občine Vič, 250 Din za družbo sv. Ciri'a in Metoda, 250 Din za pevsko društvo »Ljubljanski Zvon».
Domače borze
17. oktobra:
ZAGREB. V efektih traja balsse. Edina Šečerana je nekoliko narasla. Promet ja bil prilično živahen. Nn deviznem tržišču so danes kljub temu, da jo bilo včeraj na beograjski borzi razpoloženja za haussa, nazadovali tečaji in to radi denarne krize, ki povečava ponudbo in manjša povpraševanje. Promet Jo bil danes v primeri s'prejšnjimi dnevi znatno živahnejši/ Ker se v privatnem prometu dajajo deviza še vedno po nižjili cenah nego nn borzi, so pričakuje nadaljnje nazadovanje deviznih tečajev in nadaljnji porast dinarja in je včeraj poskočil na Dunaju z 880 na 83'' Notirale so devize: Amsterdam 3350 do 3370, Dunaj 0.1195 do 0.121, Bril-seli 415 do 425, Bukarešta 0 do 40, Italija izplačilo 3S3 do 392, ček 387 do 389, London izplačilo 383 do 385.5, ček 381 do 384, Ne\v-Yorlc ček 84 do 84.75, Pariz 510 do 520, Praga 253 do 255.5, Sofija 0 do 84, Švica 1520 do 1530; valute: dolarji 83 do 83 5 Kč 0 do 255, Irancoskl franki 510 do 0, ni K 0 do 0.40, lire 383 do 384, ho-landski goldinarji 3290 do 3310; efekti: Hrvatska cskomtnn 168 do 171, Kreditna Zagreb 150 do 155, Hipotekama 125 do 127, Jugoslavenska 155 do 156, Ljubljanska kreditna 205 do 215, Praštediona 1092.5 do 1105, Slavonska 110 do 112, Eks ploatacija 230 do 237.5, Drava 550 do 0, Šečerana Osijek 2250 do 2300, Narodna šumska 155 do 157.5, Našička 205 do 215, Gutmann 1600 do 1625, Slavonija 232 do 236, Trbovlje 890 do 920, Union 1080 do 1125, 7 odst. investicijsko 69 do 70, 4 od' stotne agrarno O do 32.
BEOGRAD. Tendenca nestalna. Tečaj* so bili na curišlti pariteti le posamezni pod pariteto. Blaga dovolj in je bilo vso povpraševanje krilo brez intervencije Narodne banke. Notirale so devize: Amsterdam 3350 do 3375, Dunaj 0.119 do 0.1195, Berlin (100 mil.) 4 do 5, Budimpešta 0.49 do 0.52, Bukarešta 39.5 do 40.5, Italija 3S8 do 390, London 383 do 383.5, New-York 84 do 84.5, Pariz 516 do 517, Praga 252.75 do 253.25, Solija 83 do 84, Solun 135 do 138, Švica 1522.5 do 1527; valute: dolar povpraševanje 84, leji ponudba 61.5.
POZOR! Stara, priznano solidna trgo-viua z oblekami J. MAČEK se jo preselila na Aleksandrovo oesto 12
(hiša Pokojninskega zavoda), kicr prodaja šo nadalio do znatno znižanih acoah.
dne 16. t. m. svojemu gospodarju Jakobu
Pisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra.. OdRovornl urednik Fr. Brozovlč.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 306 nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno O-10	1'adnvino 1 mm |
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7686 768-0 770-9 767-4 766 3 765-8 7638 770-8	3-6 13-2 7-0 6-0 50 7-0 60 -20	brezvetra sev.vzb, 9 brozvotra vzhod zapad jug. zapad brezvetra	megla jasno 9 • več obl. dož več jasno	1 £! 1 1 1 1 1
V Liubliani barometer višji, temocr, nižk. Solato vziiiu ub 0'20, zahaja ob .17:10
Državni nameščenci
morajo poznati
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih.
(Službena pragmatika.) Knjižico, ki velja s poštnino vred Din 8'75, razpošilja Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Oglasi v »JUTRU" imajo najboljii uspeh!
(JUGO - SLA VIA)
obveščajo
da so otvorili svojo pisarno v palači Jugoslo-venske banke, Kolarčeva ulica št. I, Beograd
in da so začeli sprejemati naročila za naslednje, kakor tudi mnoge druge predmete, katerih popis se lahko na zahtevo dobi:	6020
Parne kotle, proizvodi iz medi (mesingal in drugih metalov kot medene (mesingaste) plošče, šipke od rumene medi itd., mostove, drobne predmete iz litega železa in druge predmete litega železa. Premog in koks, instalacije za rudnike, vse vrste dvigal, instalacijo za električno razsvetljavo in električne centrale, razne stroje, železne kovane predmete, instalacije za vlečenje (prenos), hidravlične stroje, instalacije za razvijanje hidro-clektrične moči, lokomotive in železniški materijal in njihove rezervne dele, strojno orodje, motorna prevozna sredstva in njih dele, pneumatično in drugo orodje, instalacije za proizvajanje papirja in za predelavo materijala za papir, pumpe, sprave za konstrukcijo potov, brodogradilišča, jeklo in železo, jeklene konstrukcije za stavbe, instalacije za izdelavo jekla, orodja, žice in metalne vrvi, bor-stroje, okrogle železne Sipke in poluge, jeklo visoke tensije, jeklene vagone.
Dn'aljna poročila se lahko dobijo na zahtevo od zgornjega naslova.
Tudi se obveščajo zainteresirani, da imamo v zalogi velike količine strojev na prodaj in da je to ugodna prilika za nabavo različnih instalacij v odličnem stanju in po zelo nizki ceni,

Mari£or ~ iNŽEMnMIHMTOMK* PlMUefe£
=
-	„ ... «saa39 TRANSFORMATORJE	i
.....i«11""1 ELEKTROMOTORJE • DINAMO=fess^ RIB
STROJE VSAKE VRSTE iN VELIKOSTI-RAZLIGNI ELEKTROMATERIJAL - IZVRŠUJE INSTALACIJE IN VSM^ " IKOVRSTNA POPRAVILA- GRADI ELEKTR P®8*""'
^ CENTRALE -I -T-D P^"^ _ _	_
NIZKE CENE!!! I
Zaloga mešanega biaga,
prej lastnina tvrdko O. Horaana nasl. (Simnic) v Radovljici, se prične razprodajati 17. t. m. na drobno in debelo. Cene so znižane. Ugodna prilika za trgovce in tudi privatnike. Eventuelna pismena pojasnila daje Ivan Dernič. industrijalec na Lancovem, p. Radovljica, 6429
Tečaj za damsko in moško krojenje
tV* Začetek 1. novembra 1923.
Pojasnila:
I. koncesijonirani krojaški zavod Ljubljana, Židovska ulica št. 5. Srečko Potočnik, bivši krojaški mojster v Šelenburgovi ulici, sedaj poslovodja pri tvrdki 6454 Brata Brunskole.
GIRIBALDI
oskrbi: Nakup in prodajo kakor tadl najem tu- ln Inozemskih pa-robrodov, Jadrnlo ln
motornih jadrnto. Centrala: GENUA —Via
Potereale 3. Podružnlol: NEAPEL -
Via Flavio Gioia 25; TRST - Via S. Nicolo 2.
IVAN MASTNAK, Celje
Kralja Petra cesta 15 6441
priporoča cenjenim odjemalcem svoio veliko zalogo čožkoga ia anffleikeg* blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstno sukuo za moške in žensko obleke, barbant, cefir, belo platno ia vso krojaško potrebščino. — Velika zaloga gotovih površnikov (Raglau, Sckliefor, Stutzer), gumijaste plašče, lepili modernih oblek za gospodo in dečke
po zelo nizkih conah.--S m snkna ia cela
sprava samo Din 308 — V zalogi usnjatc suknje.
Polirji - tehniki
samo prvovrstne moči, z dobrimi priporočili, se potrebujejo pri novem podjetju za delo v jamah, kjer so jomi trabit, granit in marmor. — Strokovno naohražen poslovodja delavnice za obdelovanje kamenja. — Ponudbe s pogoji na Aloma Compaay, Beograd, Vasina ulica št. 21. Xel. 3006. 6427