fe 162 let Goreniski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tídnik Corcnjsc lzïa looo TOREK, 31. MARCA 2009 Uto LXII, št. 25, cena 1,35 EUR, 19 HRK O&covorka urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih ih or petrih naklada: 22.000 izvodov >*'W>*'.G0RENISKÏGLA5.SI krav telic Na gorenjski govedorejski razstavi so za šampionki razglasili črno-belo kravo Antona Do enca in isasto kravo iz h eva Vinka Kozine. Cveto Zaplotwik Na razstavi je 56 gorenj- kolj, izbrala najboljše živali. ....................................... skih rejcev predstavilo skup- Pri čmo-beli pasmi je šampi- • Gorenjska govedorej- no 105 brejih telic, prvesnic onka razstave postala krava skd društva • Zgornja Go- ter mlajših in starejših krav. Ika, last rejca Antona Delen* renjska» Kranj-Tržič in Škof- Ocenjevalca Ane Hamoen 2 ca iz Vrbenj, rezervna šam- ja Loka ter Kmetijsko gozdar- Nizozemskega (za čmo-belo pionJca pa krava Bula iz hie- ski zavod Kranj so v soboto pasmo) in Johann Tanzler iz va Gašperja Zabreta iz Bo- pripravili na hipodromu v Avstrije (za lisasto) sta imela bovka. Ocenjevalec lisaste Lescah gorenjsko razstavo težko delo, da sta v navzoč- pasme je za šampionfco raz- plemenskih živali lisaste In nosti številnih gorenjskih glasil kravo Enko rejca Vinka čmo-bele pasme. Od zadnje rejcev in gostov, med kateri- Kozine z Okroglega in za re- gorenjske razstave je minilo mi sta bila tudi radovljiški zervno šampionko kravo Ro- sedem let, od zadnje na župan Janko S. Stušek in zinojast Lovrenca Remica z Zgomj em Gorenj skem pa že štiriintrideset let. predsednik kmetijsko goz- Rupe. darske zbornice CiriJ Smr- ► 20. stran rodovi - gospodar Anton Dolen< PONEDELIEK pralni praiki in mehčaki ČETRTEK sveže puranje in píščaníje meso (postrežno) do TOREK sadje in zelenjava 20% SREDA brezalkoholne SOBOTA sveže svinjsko meso (postrežno) E'vretuI d d.. CntA » Tffwvle Wa. »00 Cé^ različne blagovne skupine NEDELIA jogurti in siri I t i. Akcijd velja od 23.3.2009 do30.6.2009 In ne veJja na izdelke, ki so že vakdji ter Izdelke iz Kataloga že}ja io Mojih 10najIjublih. Popusti se ne seStevajo. Posebna ponudba v restavraciji Planet Tuš Kranj, torek 31.3. in sreda 7.4.2009 Bograc 99 ★ SUPERMARKET Planet Kranj, Ljubljana BTC Spomladanska ponudba POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat več kot UGODNA. GorenjskA Banka U\ »»* 4 »K ' • I PREIA. Nepozabni Matija Majar Z ili ski Letos mineva dvesto )et od rojstva Matije Majarja Ziljskega, nepozabnega narodnega budltel|a in očeta programa Zedinjene Slovenije, temeljnega slovenskega državotvornega besedila. Na$ časopis bo 10 obletnico počastil z izletom na Koroško, katerega vrh bo prva čezmejna Glasova preja. Njen gost bo dr. Teodor Domej, zgodovinar in lolski nadzornik, ki je tudc velik poznavalec Majarjevega življenja in dela. 2 njim se bo pogovarjal publicist Miha NagIrČ. Preja bo v gostilni Stara pošta [pri Pepci in Ludviku DrumI) v Bistrici na Zlljl, v soboto, 4. aprila^ ob 17. uri Gorenjski glas v sklopu Preje pripravlja izlet na Ziljo. Podrobnejši program izleta si preberite nastrani 6. Pokrovitelj: .Ml K^fiAtM I M 25 C/i AKTUALNO Gorenjske korenine upravitelja Bosne Dosedanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inrko, ki je pretekli tfH^en kot vi&oki predstavnik prevzel vodenje Bosne in Hercegovine, ima gorenjske korenine. Njegova mama Marinka je Zihedova iz Vodic. PODJETNIK Pomembni so izzivi^ ne denar jugoslav Petkovi 04 9 k è 2 POLITIK dan ica.zavH (§>g'gla$.si GORENJSKI GLAS torek. 31. marca 2000 Tomo Križnarje bil spet v Darfurju Danica Zavri žiibir ostalo." Dodaja, da namera-..............................................................................vajo oblasti s tega območja, Kranj • Tomo Križnar, ki je prepojenega z vodo in nafto, pod zaščito humanitarnega pregnati avtohtone prebival- koordinatorja Suleimana ce in jih zamenjati s prise« Jammousa v Darfurju mlade Ijenci. Opisuje tudi težave, Id fante učil uporabe video ka- so jih imeli s povezovanjem mer, prenosnih računalni- računalniške tehnike s sateli- kov in satelitskih telefonov tom, ta sistem pa so po polna sliki), jevpismusporočil, kojném predsedniku poime-da se je srečno vmil v Čad. novali Antena dr. Janeza Dr- Tehnično opremo jih je učil novška. Tomo Križnar se je uporabljati, da bi lahko sami iz Darfurja umaknil v^Čad, obveščali svetovno javnost o ker je obstajala nevarnost, da tem, kaj se jim dogaja. V pis- bi ga ugrabili, poleg tega pa mu, ki ga na svoji spletni je tam opravil svojo nalogo. V strani objavlja Gibanje za Čadu pa so svetovnega popo- pidviČiiosl in raïvoj, med Ijûka in min^vnega aktivista drugim sporoča: ' Potem ko pretresle razmere v tamkajŠ- je iz Severnega Darfurja po- njih taboriščih. Poljski ko- begnilo skoraj vse človeško mandant Euforja v Iribi blizu in je bUa iztiebljena tudi več- meje z Darfurjem pa je bil po ina živali in orjaških, stoletja njegovih besedah edini od starih dreves po >\ad3iih, su* vseh poveljnikov v Vzhod- danska IctaJd zdaj bombardi- nem Čadu, ki ga ni sprejel, rajo in zažigajo, kar je še ko je slišal, da je Slovenec. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas I. Avtokarto prejme CILKA PLEVEL iz Komende. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Likovni natečaj za otroke Če se strinjate, bomo tokrat kotiček namenili najmlajšim. Vaše otroke, vnuke, nečake, sosede in druge otroke bi radi povabili k sodelovanju pri likovnem natečaju. Dragi otroci, konec aprila za vas pripravljamo zanimiv dogodek. Da se bomo imeli čim bolj fino, nujno potrebujemo vašo pomoč. Ker vemo» da znate super risati, vaša domišljija pa ne poz* na meja, vam predlagamo, da vzamete nsalnt papir in čopič, zraven pa še mab Časa» da boste n^^ri^ali risbo na temo: močvirje. Kako si vi predstavljate močvirje, kaj se skriva v njem, mogoče kakšne živali, čoln ali kaj podobnega. Risbice nam pošljite najkasneje do 20. aprila na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "močvirje", vašimi podatki in starostjo. Vse risbice bomo razstavili v avli Gorenjskega glasa, najboljše tri po izboru žirije nagradili, vsi otroci boste dobili majhno pfesenečenje. Vidimo se v četrtek, 23. aprila, ob 17. uri. Takrat nam bo Boštjan Setovič, avtor knjige Mala črna pošast, to knjigo tudi predstavil. Udeležba obveznal v natečaiu ne smejo sodelovdti otroct, starejši od 14 let Zaželeno je, da so risbe narisane z vodenimi ali tempera bsn/ami. Najmanjla velikost risbe je ^rmat A4. dan Rudolfa Maistra "Naj bo spoj izobraženosti, domoljubja in kulture tudi danes ideal nas vseh," je ob rojstnem dnevu Rudolfa Maistra poudarila Ljubica Jelušič. Jasna P audi n Kamnik - Rojstni dan v Kamniku rojenega generala Rudolfa Maistra» ki je hkrati tudi občinski praznik, so Kairmičari tudi letos proslavili z osrednjo slovesnostjo ob njegovem spomeniku na Trgu talcev, Id so ga kot prvi v Sloveniji postavili že leta 1970. Osrednja govornica prireditve, na kateri vsako leto sodeluje tudi Častna enota Slovenske vojske, je bila minis- trica za obrambo Ljubica Ministrica Ljubica jelušič slavnostna govornica ob felu§iř. Zbrane Kamni^ane spomeniku Rudolf Maistra je nagovorila z zahvalo, ker ral bití vzor. Zakaj se pravzaprav še vedno tako tru<^mo ohraniti spomin na vsa Maistrova dejanja? Zato, ker njem vidimo duha in vrednote, ki bi morale krasiti naše sedanje visoke Častnike Slovenske vojske - biti bojevnik, vojskovodja in domoljub, pri tem pa v srcu imeti tudi etiko, kulturo in vizijo svojega naroda • za vse to si bomo Še naprej močno prizadevali. Spoštovanje Rudol-ia Maistra pomeni tudi spoštovanje znanja, naprednosti in vizije/' je poudarila ministrica in izpostavila, da bi moral biti spoj izobraženo- že vrsto let ohranjajo spo- litićne neopredeljenosti v len. Najbolj ga je zaznamo- sti, domoljubja in kulture min na Maistra, in izpostavi- vojski. "Rudoif/vlaister jebil vala prav ljubezen do domo- ideal vseh nas, predvsem pa la pomen domoljubja in po- kar se tega tiče zelo nevtra» vine in §e danes bi nam mo- vojakov. Poklonili so se junakom v obroču Danica Zwni Zlesir Planica • Na Planici nad Cm-grobom so se na spominsld slovesnosti ob Gy-letnid preboja iz sovražnikovega obroča pokionili spominu Selške čete Cankarjevega bataljona. Takrat je v boju z nekajkrat močnejšim sovražnikom padlo petnajst partizanov, med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. V kulturnem programu so nastopili: Pihaini orkester mestne občine kniižid Junaki v obroču, (u-naki si zaslužijo vse naše priznanje, brez njih danes ne bi bili svobodni, je dejal Sajovic, spomnil pa tudi na naše travme, ki jih nosimo v sebi zaradi dogodkov, o kakršnih smo nedavno tega izvedeli ob od» kritju v Barbarinem rovu. Naj se nikoli več ne zgodijo, je dejal. Žrtve si z^užijo grob in njihov spomin prižgimo sveče. V vojnih zakonih, ki naj hi jih nafta dr?Ava sprejela Čim prej, naj gredo tudi od- Kranj, učenci osnovne šole teljica Jelka Štular in vojaki řapan občine Tržič (na sliki), škodnine. vendar ženskam. Staneta Žagarja iz Kranja, Slovenske vojske. Slavnostni Spregovori) je o dogodku, ki otrokom, mobilizirancem in Mešani pevski zbor Svoboda govornik je bQ Borut Sajovic, se je leta 1942 zgodil na Pla- drugim žrtvam, nikakor pa Stražišče, KUD Bitnje, vodi- poslanec državnega zbora in nid, o katerem je prebral v ne sodelavcem okupatorja. Gradili naj bi v Tupaličah nih je prepričana, da bi lahko bilo delo občinskega vodstva in uprave boljše, petina je z njihovim delom zelo zado- Matevž Pintar namene, zato nas je zanima- ostalo neopredeljenih. Ve- voljna in prav toliko splob ni lo tudi, kje bi bila najprimer- čini, 42 odstotkom se zdijo zadovoljnih. Prcdsta vi j amo vam rezul- nejša lokacija za gradnjo. TupaliČe najprimernejša lo- Sodclujočmi smo sc za 30- tate ankete, ki smo jo opravi- Povprašali smo še po zado- kadja za gradnjo nove stano- deiOvanje oddolžili s štirimi li na območju Preddvora, voljstvu z delom občinskega vanjske soseske. 20 odstot- brezplačnimi izvodi Gorenj- Tamkajšnje prebivalce smo vodstva in uprave. vprašali, ali se strinjajo s predlaganim dostopom do S predlaganim dostopom žičnice Krvavec iz doline Ko- kov meni, da naj bi se gradi- skega glasa. Znova vas bomo lo v Vokah, 14 odstotkov poklicali, da nam zaupate predlaga Novine, 15 odstot- svoje mnenje o časopisu. Ve- žičnice Kivavec iz doline Ko- kre se strinjata dve tretjini kov pa se ni mc^o odloČiti seli bomo, če nas pokličete kre. Občini manjka zemljišč vprašanih, nasprotuje mu 2.9 m nobeno od ponujenih lo- tudi sami v Klicni center sle- za pozidavo za stanovanjske odstotkov in pet odstotkov je kadj. Dobra polovica vpraša- pii na številko 04/5116 200. Alf se strinjđte s predlaganim dostopom žičnic« Koi^dvec iz doline Kokre? loIrArtja bi bila najpr1mernpj$d za gradnjo stanovanjske soseske? Se striniâm iinni 6G% Se ne strinjam 29% Ne vem 5% Novine 14% Voke 29% Tupsliče 42% Ne vtfm 1 N-327 % 4 i 4 i GORENJSKI GLAS torek, 31. marca 2009 KTU LNO info 3 korenine Bosne Dosedanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko, ki je pretekli teden kot visoki predstavnik prevzel vodenje Bosne in Hercegovine, ima gorenjske korenine. Njegova mama Marinka je Ziherlova iz Vodic. ložE Koš NT £ K Leta 1949 rojeni doktor pravnih znanosti, diplomant dunajske diplomatske akademije in izvrsten poznavalec slovârïskih jezikov, zaveden koroški Slovenec dr. Valentin ]nzko je v četrtek v Sarajevu kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti Y Bosni in Hercegovini od Slovaka Miroslava Laj čaka prevzel vodenje te države. Z njegovim imenovanjem na to funkcijo na predlog Avstrije je soglašal Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC), v katerem so predstavniki 55 držav, tudi Valentin Inzko in soproga Bernarda Fink Inzko na glejev sin Valentin Inzko. Starejši Svečani vedo povedati, da je pcgosto s petjem in igranjem na violino pod njenim oknom mehčal njeno srce. Poročila sta se in leta 1949 se jima je rodil sin in kasnejši diplomat Zdravko Valentin, za njim pa še hčerke Marija, Zala in Alenka. Zavedni Slovenci Inzkovi so zavedna slovenska družina. "Pri nas doma govorimo slovensko," pove Valentin Inzko, ki skupaj z ženo Bernardo Fink Inzko, znano operno in koncertno pevko, rojeno v slo- Združenih držav Amerike, poslovilnem srečanju v Ljubljani pred odhodom v Sarajevo venski begunski družini v Naloga Sveta in visokega Argentini, in hčerko Valen- predstavnika je uresničeva- visoko mesto. Doslej so le živi z ženo Anko na domu v tino ter sinom Simonom, nje daytonskega mirovnega redki diplomati slovenskega Vodicah, Jerca, poročena Jo- živi v domaii hi§i pri Pregle-sporazuma iz leta 1995, po rodu v m'ednarodni politiki van, upokojena zdravnica, ju v Svečah. Zaradi službe- katerem naj bi postala BiH segli t^o visoko. demokratična država Boš- . " njakov, Srbov in Hrvatov, in Vodičan ko za to zrela, tudi članica Evropske unije. Valentin Inzko, doma v Svečah na po mamini strani živi v Radovi j iri^Mela pa živi nih obveznosti staršev in šo- v Ljubljani. Zanimivo je, da lanja otrok so redko skupaj, so bili Franc, Marko in Janez Otroka sta dejavna v sloven- .gozdar)i. Ljubezen do gozda skih organizacijah na Koio- in lesa jim je bib položena v Skem. Valentino bolj mika Na Inzkovo pomembno zibel, saj je že njihov stari kultura, Simona pa politika, Koroškem, v diplomaciji in dolžnost v Bosni in Hercego- oče že leta 1877 voztl v trža na nemirnem Balkanu ni vini smo lahko ponosni tudi ško pristanišče jelke za ladij novinec. Bil je diplomatski Gorenjci. Njegova mama predstavnik Organizacije zdmženih narodov ali Avstrije v Mongoliji, na Šrilan- ki, v New Yorku, v Pragi, v tudi diplomacija. »ia poslovilno srečanje, ki sta ga pretekli teden za sorodnike, prijatelje in znance Ziherlova iz Vodic. Kot naj- pri gojitvi mladih dreves, in v svoji rezidend v Rožni doli- Marinka, rojena leta 1924, je ske jambore, Fr^c pa še da nes uživa v gozdti, íe posebej starejši otrok se je rodila v zakonu Franca Ziherla iz Pla« pri obdelovanju lesa. Svoje ni v Ljubljani priredila Va- izcelke, predvsem stole, je že lentin inzko in soproga Ber- Beogradu in v Sarajevu, kjer nine pri Rakeku, ki je kupil predstavil na razstavah. Prav narda, je bil povabljen tudi je bil v drugi polovici osem^ hiSo v Vodicah, in Frančiške sedaj so njegovi izdelki 2 lesa Gorenjski glas. Kadar Valen- desetih let avstrijski vele- Stím, rojene v bližnjih Hra- na ogled v Liznjekovi doma- tin Inzko pripoveduje o sebi, poslanik, od leta 200$ do Šah pri SmJedniJcu. Franc je Ûji v Kranjski Gori. preteklega tedna pa avstrijski veleposlanik v Sloveniji. bil pred tem Že poročen s Katarino Pack Í2 Sveč. Ziherlo- nikdar ne zamolči, da je po Marinka Ziherl, mama Va- mamini strani Gorenjec, da lentina Inzka, je bila po kon- ima na Gorenjskem Številne Poznavanje razmer v ju- vima ali Poštarjevima po do- čaaem ljubljanskem učite- sorodnike in prijatelje in da govzhodnem delu Evrope, mače, saj je bila Frančiška Ijišču med drugo svetovno bodo duri njegovega novega znanje jezikov narodov na upravnica voliške pošte, se vojno učiteljica v Voklem. dc»na v Sarajevu tudi za Go- tem območju (skupno jih je po Marinki rodUo še se- Leta 1945 je odSla na Koro- renjce in za Gorenjski glas, veleposlanik Inzko govori dem otrok: Franc, ki je kma- ško. Najprej je bila v taboriš- vedno odprta. sedem) in značajsko spro- lu po rojstvu umrl, Marko, Čuv Vetrinju, nato pa je od- Mi pa mu ob tej priJožoo* ščeno delovanje na sicer res« drugi Franc. Jerca, dvojčici šla v Sveče k Pakovim, na sti sporočamo: Hvala lepa nem diplomatskem okolju Metka in Malka ter Janez, dom prve očetove žene Kata- za dosedanje sodelovanje in so bili nedvomno razlogi za Danes so živi še Marinka, rine. Tam se je v brhko Kra- naklonjenost 1er srečno v njegovo imenovanje na tako Franc, Jerca in Meta. Franc njko zaljubil domačin. Pre- Sarajevu! Valentinov stric Franc Ziherl iz Vodic z ročno izdelanim stolom v obliki kačjega pastiqa Marinka Inzko, rojena Ziherl (levo) s sestro jerco, poročeno Jovan iz Radovljice Ana Hartman Kje so zdravniki? oldrugo Uto po katas* stva Gorenjske. V Kranjsko trofalni poplavi so v Žtlezr.ikih vendarle Goro, napritner, zdravnika ne privabi niti kpo stanovanje, ki doiakali obnovljen zdrav^tve- * mu ga ponujeno zraven sluébe. ni dom, kljub temu pa njiho- Podobni problemi pravzaprav vik težav z zdravstveno oskrbo pestijo vso Slovenijo, sajjepri Se ni kome, saj jim primanj- nas na sto tisoč prebivalcev sto ki^e zdravnikov. Od štirih no- zdravnikov máry kot vpreosta' vik splošnih ambulant sta na- li Evropi. Po navedbah Janeza mreČ zasedeni le dve, v tretji, Rîm'^rja, direktorja direkto- nadomestni ambulanti oa se rata za zdravstveno varstvo. bomo za dosego evropskega povpreâ'a potrebovali vsaj deset iz menjavajo šti rje spi ošn i zdravniki. Ti zdravstifeno skr- bijo za 2yoo pacientov, ki so leU po Čeprav bodo veiiko poláni po odhodu zdravnice Spe- manjkanje zdravnikom v le Petemelj ostoii brez osebne- zdravstvenih domovih že pri- ga zdravnike. Čeprav je hodnje leto vsaj delno omilili pan Mihael Prevc Îôni poleti prvi diplomanti marihor^ke zatrjeval, da hodo ie do Vor\ca medicinske jhkultete. prejšnjega leta našli tretjega Pri iskanju rešitve perečega zdravnika, kasneje pa bodo problema zagotovo lahko pritr poiskali še Četrtega, seje pokazalo, da so bile nj^ove napo- dimo Remškarju in Vetemiku, da bi bilo treba osebnim zdrav- vedi preoptimistične. Razpisi nikom nujno vrniti vrednost, obiine za zdravniško koncesi- ki so jo v zdravstvu nekdaj že jo niso obrodili sadov, prav imeli, a sojo v zadnjih desetiet' taico pa tudi ne razpis koncesi- jik vztrajno izgubljali. To se onarja Branka Koširja za za- vidi tudi pri specializantih, ki poslit^ dodatnega zdravnika. Železniki se v tem Čisto nič sedaj večinoma krožijo po klinikah, zelo malo pa po zdrav- tam odstotkov opravi 70 zdravstvenih storitev. Dokler v ne razlikuj^o od mno^h dru- stvenih domovih, čeprav se gíři podeždskih občin. Na Gorenjskem tako ta trmutek manjka vsaj deset zdravnikov; primarno zdravstvo ne bomo v Bohinju in Ško^i Loki po znali privabiti mladih zdrav- eden, Jesenice s Kranjsko Goro nikov, bodo mnoge ambulante in Žirovnico bi potrebovale tri še naprej samevale, še zlasti na zdravnike, prav tako bijiii potrebovali v Radovljici in Kra-nju, kjer še zlasti primanjkuje yxJeželju, Iger je obremenitev zdravnikov še ve^a kot v urba* nih sredi^h, síy so ob rednem pediatrov, našteva Jože Veter- delu ponavadi odgovorni še za niic, direktor Osnovn^a zdrav- urgenttxe primere. Gorenjski Glas OCXXDVORNA UREDNICA NAMESTTJIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zâpiotnik. Danka Zavri Žlebtr UReDNI$T\'0 NOVINARjI-UREDNIKI: Boš^dn Bogataj, Alenka Bmn, Igor Kavčič, Suzana P. Kovaàa, Uria PetemsI, Mateja Ran; Stc^n Saje, Vifma Stancpiiïilc, Simorr Šubc. Cveto Zaplobiik Danica Zavrl Žl«bir, Ste^n Žaip; stalni sodelavci: Marjana AhaČiČ, Maja BertorKdj, Ma^až GregonČ, Ana Halman, JožeKoŠnjek, Milena Miklavdč, Miha Naglič, jasna Paladin, Mar^ Smolnibr, Ana Vol^ak ceu KOVNA ZASNOVA jemejStntar, IlovarStrttar d.o.o. TEHNIČNI UREDNIK Or^ Flajnik FOrOCRAFIJA Tina Doki, Corazrf Kavčič LEKTORICA Marjeta Vozlič VO DjA OG UVSN EGA TKŽE N)A Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS (iSSN (e re^iltrfrana blagovna m storitvena znartU pod 9771961 pr* Uratju fiS li i nte^kiuâlrid I asm ino. Ustanovitelj in izdajatelj: C«r»nj&ki gtas. d.0.0., Knnj I Direktorica: Marija Veljak / Naslov, 8lciw«isova cesta 4.4000 Kranj / Tel.: 04/2014200, 04/20^ 4213, fr mail: inro9g«fla5.sl; mali ogiast 11 osmrtnice' t^l. 04/201 4? 47 / Delovni Casi cd ponedeljka do ^pinka neprekinjeno od 8, do uttr, ^(cX uhJ S. du iS. ure, Mbote, nedelje In prunikt zaprto, f Core40,40 EUR; l^ednl p4a2n)Vi imajo 10% popu«t2, polletni 20% popusti, letni % opu>ta, vcenejtr ttta^unan DOV p& stopnji naročnina se upolteve »d t«ke{e itc«SI- e £atQplsa do pisnega preklica. velja od 2e2Mka nas ednjcga obračunskega obdobja Oglasne stortNe: ao ceniku; oglasno trienje tek: 04/ 201 42 4^ 4 GORENJSKA info(3)S-das.si GORENJSKI GLAS torek. 3Ï. marca 2C09 Odlok razburil čolnarje Novi odlok O plovnem režimu je razburi bohinjske čolnarje, zato bodo zdaj o tem najprej opravili širšo javrb razpravo. Mateja Rant rabnikov pri dejavnosti. Ob- ....................................... čini pa v teh razmerah osta- Bohinj • Z namenom, da bi jajo predvsem negativne po-zagotovili boljše razmere za sledice» kot so odpadJd, ško- varnost plovbe in izvajanje de' da na obali, motenje posesti javnosti, povezanih s tem, so i A* SO opozorili. 2 novim od- v Bohinju pripravili nov odlok lokom naj bi zato poskrbeli o plovbi po jezeru in Savi Bo» za večji red na tem področju, hinjki- Podobno kot na Bledu Po prepričanju tistih, ki se je tudi tu odlok razburil čol- ukvarjajo 2 izposojo lesenih narje, saj naj bi bila njihova čolnov na vesla ob Bohinj dejavnostogrožena. Zatoseje skem jezeru, pa naj bi nov Župan odioâj, da bo omenje- odlok izrinil tudi njihovo de ni odlok začasno umaknil, javnost. "Kako bomo pošlo "Ocenil sem namreč, da bo vali, če v novem odloku nis pred sprejetjem odloka treba mo omenjeni kot pristaniš opraviti širšo javno razpravo, če/' se v imenu še treh čol íQ}ub lemu pa je treba vedeti, narjev sprašuje Iztok Žmi da nikoli ne bo pisan na kožo (ek. Prepričan je, da je treba vsem/' je opozoril župan ohraniti tradidjo izposoje le- Franc Kramar. senih čolnov na vesla in nji- Obseg plovbe na Bohinj- hovo izdelavo, s čimer se nji- skem jezeru Ln Savi Bohinjki hova družina ukvarja že sko- se povečuje, ugotavljajo na raj 45 let. izdelava čobiov pa obdni, pojavljajo se nova plo- sega celo v čas po prvi sveto- vila in novi turistični produk- vni vojni, je pojasnil Žmitek. ti, povezani s plovbo, vse več- Zato je vesel, da je župan na« ji je naval enodnevnih orga- šel posluh zanje. Tudi župan niziranih ali neorganiziranih je zatidii, da nikogar ne pre- skupin. "Odsomostplovnega ganjajo. "Kdor je natančno režima omogoča stihijsko, prebral odlok, bi videl da že samovoljno in tudi nedo- sedanji odbk ohranja te čol-pustno ravnanje posamez- name. Stvari želimo le sinih uporabnikov celinskih stemsko urediti," je §e pojas-voda in motenje drugih upo- nil Kramar. BOHIN) Dodatna pomo^ za družino Za pomoč družini Bremec so občinski svetniki minuli teden namenili §e dodatnih deset tisoč evrov. Poleg tega so se od* ločili, da se financiranje sanacije plazu Kuharica, ki je lani uničil dom družine Bremec, začasno vodi prek posebne pro* računske postavke. Doslej so namreč denar za to namenjali Iz proračunske rezerve, kar pa ne zadostuje za celotno sanacijo plazu. Ta bo po besedah župana Franca Kramarja po ocenah vredna nekaj Čez štiristo tisoč evrov. "Vendar pa bomo za začetek del najprej morali pridobiti soglasje lastnika," je še dodal. M. R. Svet Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, Kldrlčéva 49,4000 Kranj razpisuje delovno mesto RAVNATEUA/RAVNATEUlCE Kand^dat/-kd mora za imenovanje na funkcijo ravnateljaZ-ice Izpolnjevati splošne zakonske pogoje fn posebne pcgoje, skladno i Zakonom o organizac ji in financiranju vzgoje in izo braževarja-ZO-FVl (Ur I. RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo in 36/08). Kandidat{/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvere, organizasijsKe m druge aposobnosti zâ udpeáno vođenje zavoda. Izbrani/^rilco ^teésùo na vseh benkomsiíh v Soven; v evre območja. pa na unkomv^ ttojpin ortcfw gfm. Ob tam taTiko rsiunoM tu4 r« brezplaCno danarino za kartico S^tafCvd. bra^aCno pn6(c«onoin mataćno nadomcelSo a c>«n« CArtsD tar brezpldios upivtt« Plut yar£evtir>9g8 rscur« â» nista prçpr^n? Precďuisilo na^ saj le ludi voosriie unčnaoa pakala Mast v AiS prv^ 6 rnesacav bfozpise/io. www*unlcfotiíttiaí>lLal/pral2ka^n«na« let's îtart UniCredit Bank 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, marca 2000 Vse mesto je bilo gledališče Danica Zavrl 2lebir zarjajo jo po izvirnem dram- ....................................... skem besedilu kapudna pa- ikoffè Loka ' V soboto zve- tia Bomualda MaruáiČa (iz- čer so v središču Škofje Loke vimik hrani loški kapucinski uprizorili premiero Škofjeio- samostan), v izsdmem kraju škega pasijona 2009. Naj- (Škofji Loki), času (postno večja dramska predstava na velikonočni čas) in na izvi* prostem, v kateri nastopa ren (procesijski) način. osemsto igralcev, od tega Za nedeljo je bila predvi- osemdeset konjenikov, se dena že druga pasijonska dogaja v obliki procesije» ki predstava, vendar je zaradi se z manjšim zamikom do- slabega vremena odpadla, gaja na štirih prizoriSčih po nadomestna pa bo v nedeljo, Škofi Loki, na Mestnem 26. aprila, ob 16. uri, ko lah- trgu, pod gradom, na Spod- ko obiskovalci izkoristijo kar- njem trgu in pri Kašči. Mest- te, v předprodají kupljene za no jedro srednjeveške Škofje minulo nedeljo. Naslednja Loko sc jc ob predstavi spre* predstava, tokrat lolska, pa menJo v eno samo gledališ- bo že v petek, 3. aprila, nato če, občinstvo pa je spremlja- pa na cvetno soboto in nedelo dvajset svetopisemskih Ijo, 4. in 5. aprila, na veliko-prizorov, glavnino iz Kristu- nočni ponedeljek, i}. aprila, sovega trpljenja, Predstava je ter soboto in nedeljo, 18. in izvirna v več pogledih: upri- 19. aprila. I Prizor s Škofieloškega pasijona / rwo:r,fM ooki Kokrica Dejavnost s konji na podeželju Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj bo danes, 31. marca, pripravil delavnico, ki so p naslovili Dejavnost s ^o* nji na podeželju • izzM in priložnosti. Delavnica se bo zače* la ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici pri Kranju (nad barom Maroco), vodili pa jo bosta Jelena Zurc in Viasta Juriak I2 CTRP Kranj. Delavnica je brezplačna, na njej pa bo mogoče izs^edeti tudi vse o sofinanciranju dejavnosti s konji, psihologiji in bolezni konj, nevarnostih pri ravnanju s konji ter vrsti registracije dejavnosti v zvezi s konji. V. S. Sodoben zdravstveni dom Minuii petek so v Železnikih odprli prenovljen zdravstveni dom, ki ga je uničila predlanska poplava. AkaHartman Železniki - "Občutek je bil strašljiv, kar stiskalo me je pri srcu," se je zdravnik Branko Ko&ir na petkovem odprtju prenovljenega zdravstvenega doma v Železnikih spominjal, kako je 18. septembra 2007 vstopil povsem razdejan zdravstveni dom, kjer so ga pričakali kupi blata in sodelavci, ki so si življenja rešili z bežanjem v zgornje nad« stropje. Poldrugo leto kasneje je skupaj z županem Mihaelom Prevcem in direktorjem di rektorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janezom Remškarjem přeřezal trak in odprl prenovljeni Zdravnik Branko Košir, direktor direktorata za zdravstveno varstvo janež RemSkar in župan dom. Mihael Prevc med ogledom prenovljeni h prostorov zdravstvenega doma 1 Fwo.TirM oevi Zdravstveni dom je v letu in pol dobil pxjvsem novo po- Objekt ima dvigalo in je državnega prostorskega na- ponovijo. V času recesije je dobo, zgradili so nov prizi- tako prijaznejši do invalidov črta za zagotovitev celovite varčevanje potrebno, a ne na dek In protipoplavni zid, ki in starejših, je poudaril žu- poplavne varnosti in obvoz- račun poplavne varnosti Žeje v ujmi popustil pod silovi- pan Mihael Prevc in znova nico mimo Železnikov pote- ieznikov," meni Prevc. tim pritiskom vode. V pritlič- spomnil, da so za 1,5 milijo- ka prepočasi. "Skrb zbuja Na odprtju, ki ga je z na ju so uredili §tiri splošne na evrov vredno obnovo več tudi, da je vlada ietos kreoko stopom obogati] Pihalni or-ambulante in lekarno, v po- kot polovico denarja prispe- zmanjšala sredstva za sana- kester Alples, je zbrane naplavi uničeni prostori fiziote- vali donatorji (največjim so djo škode po ujmi. Urejanje govoril tudi (anez Remškar, rapije pa so zdaj v prvem se na odprtju posebej zahva- vodne infrastrukture je bilo v ki je izpostavil problem po-nadstropju, kjer so tudi pa- lili), država pa je s sanacij- preteklosti zanemarjeno, in manjkanja zdravnikov, s ka- tronažna služba ter otroška, skim programom namenila če država ne bo za to name- terim se tako kot v številnih ginekološka in zobne ambu- dobrih šeststo tisoč evrov. nilavečdenarja,selahkopo- drugih slovenskih krajih so- lante. Opozoril je še, da izdelava dobne naravne katastrofe očajo tudi v Železnikih. Parkiranje ni ustavna pravica Danica Zavbi Zle bi r občina do- da je dostavni Čas za staro Čemur pa je oporekal župan niti mestno središče predolg in bi Igor Draksler, češ da sedaj re- parkiranje ustavna pravica. ga lahko skrajšali za uro. darja delata v obeh izmenah, viti Tudi Dušan Krajnik (Nil) se prej pa je zaradi usposablja- takega ûbânâ Skofja Loka « Občinski svet v n Škofji Loki je na zadnji seji P obravnaval odbk o ureditvi nova parkirna mesta (zasebni ne navdušuje nad dejstvom, nja lep čas deial red en sam. cestnega prometa, ki je med investitor bi gradil garažno da je velik del odloka name- Frandja Feltrina pa je zani- svetniki sprožil veliko pole- hišo v centru, kjer manjka njen globam. Da bi jih ljudje malo, kako je s parkiranjem mike. OdJok le polni obdnski okoli tisoč parkirnih mest), v težldh časih laže plačevali, pod "nadstreški" denimo v proračun, ne rešuje pa par- kar je mc^oče le, če to reguli- bi jih morda kazalo razpo- Frankovém naselju. Župan tómih zagat, je menil svetnik ra s ceno. Boštjan Pleâko loviti, predlaga. Drugo vpra- je odgovoril, da so z večino SDS Anton Peršin, Stanislav (NSi) je menil, da globe in li- šanje pa ie, kako bosta temu ljudi na Trati sklenjene po- Praprotnik pa, da bi morala sice niso pravična biti parkirna mesta brezplač- občina po drugi strani rPÎîtPv kos le dva občinska redarja. godbe, da za parkiranje pod Zorica Škorc (GŽS) 'ob tem nadstreški plačujejo. Če pa na. Miloš Bajt iz občinske parkirnih mest. An- opaža, da je to'salonska služ- pogodb nimajo, je takšno uprave, ki jc predstavljal od- drej Novak ba" Ic v dopoldanski izmeni, parkirišče javna površina, Izlet z Glasove prejo Ker Prejo prvič pnpravljamo tako daleč, smo se odločili, da organiziramo tudi avtobusni prevoz ter zďnjžimo pri}etr>os koristnim. Ce imate v soboto popoldne čas, se le odpravite z nami. Program bo potekal takole; Ob 13. uri se bomo dobili na çlavni dvtobu pričakuje obiskovalce. Razglednica je tiskana v nakladi štiri tisoč izvodov, v prodaji pa je z žigom dneva izdaje na glavni poŠti v Škofji Loki na Trati. D. 2. GORENJSKI GLAS torek, 31. marca 2000 GORENJSKA 7 Restavrirali oltar Maja Bektoncîli Codešič • Po restavriranju fresk in laižcvega pota so v cerkvi sv. Miklavža na Gode- šiču restavrirali še glavni oltar, ki se Časovno umešča v konec 17. stoletja. Dela» ki jih je nadzoroval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. so od maja lani potekala v delavnici družine Toman in v sodelovanju s podjetjem Kalman. Oltar so vrnili v prvotno podobo, kakršno je imel pred prvim restav-riranjem leta 1S89, ki je biJo potrebni) zaradi požara dve leti prej. "Največja razlika je, da je oitar restavriran v prvotnem stilu. Gre za zlato čmi tip gotskih oltarjev. Po požam je bil oltar obnovljen in p<á>arvan v rjavi barvi, na določenih mestih je bil tudi Se zadnja dela na obnovljenem oltarju godeške cerkve marmoriran. Restavriran je je krona obnove godeške cerkve, ki poteka že okrog pet- tem končana in naša želja je, da bi vsa izvedena dela slo- in kiiževega pota bo skupa stala okrog 120 tisoč evrov najst let. V delavnici družine vesno blagoslovili na gode- od tega so 45 tisoč evrov do Toman pa sta za restavrira- ško žegnanjsko nedeljo 4. bili prek državnega razpisa trideset tísoč evrov je za ob novo namenila občina Škof nje še dva stranska oltarja: oktobra," je povedal AJek- sv. Frančiška Ksaverija in sv. sander Igličar, član odbora Valentina, Id bosta obnovlje- za obnovo godeške cerkve, ja Loka, preostali denar pa na letos. Obnova cerkve bo s Obnova fresk, treh oltarjev bodo prispevali darovalci. Kranj Kriza in inovacije Fundacija Vincenca Draksler-ja bo danes, 31. marca, pripravila brezplačno delavnico, ki je namenjena vsem pred» stavnikom gorenjskih nevladnih organizacij, tako zavodom, društvoni kot ustanovam. Naslov delavnice je Povezovanje med družbeno odgovornostjo in inoviranjem ali prenovo obnašanja in poslovanja z vidika nevladnih organizacij. Delavnica bo pO' tekala v sejni sobi 9 Mestne občine Kranj, začela pa se bo ob 16. uri. Po uvodnem pozdravu in kratki predstavitvi namena in vsebine delavnice bo najprej govor o krizi ter inovacijah in navideznih inovacijah. S krizo se namreč brezposelnost povečuje, s tem pa se odpira problem pomoči In prostega časa. O različnih obrazih krize in njenih posledicah bo mogoče marsikaj slišati tudi v drugem delu delavnice, ki jo bo vodil Matjaž Mulej, zaslužni profesor za teorijo sistemov in inovacij, med drugim tudi predsednik strokovnega odbora Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in vodja razis* kovalne enote IRDO, sicer pa upokojeni profesor Univerze v Mariboru. V. S. KRATKE NOVICE tunjice Nov pločnik na Tunjiški cesti v sklopu prireditev ob občinskem prazniku so v Kamniku svojemu namenu uradno predali 750 metrov dolg pločnik ob Tunjiški cesti, ki so ga gradili več kot dve leti. "Več kot tristo tisočakov je bil vreden tale projekt, ki smo ga zaradi zahtevnosti peljali v Itirih fazah in veseli smo, da smo zdaj uredili enega doslej najnevarnejših odsekov v KS Kamnik, tik ob meji s KS Tunjice," je na odprtju povedal župan Tone Smolnikar. Pločnika so se razveselili predvsem šolarji, mamice z vozički in drugI pešci, ki se zdaj lahko varno sprehodijo vse do središča Kamnika, krajani pa so se zaradi splošne varnosti razveselili tudi javne razsvetljave. I. P. Bohin; Nagrada za CRS Bohinj v zahvalo za predanost ob iskanju duhovnika In uradnika združene reformlstične cerkve Davida Foxa, ki je lani izginil med počitnicami v Sloveniji, so prebivalci Walesa in člani cerkvene skupnosti zbrali več kot 1500 britanskih funtov, ki so jih namenili za delovanje Gorske reševalne službe Bohinj. Nagrado in zahvalo je v njihovem Imenu ob obisku Pe-nartha v Walesu minuli teden sprejel slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok jarc. M. R. Prisluhnite nam-polepsali vam bomo dan, TCLE SAT Tem TV 91.0 MHz S. uiuiw.potepuh.com Vas zanima, kako prihran/ti več? Tuševi zvesti kupci poznajo odgovor! Kako privarčevati, je v današnjih časih po- A to se ni vse niembno vprašanje. Odgovor nanj pa vedo povedati zvesti kupci v trgovinah Tuš, saj ti v Tušu prihranijo več, kot če bi kupovali drugje. v Tušu Kupujem, vsak dan v^ujem, je slogan, ki pa drži tudi v realnosti. Povprećen član Tuš Wuba lahko namreč na leto z nakupi v trgovinah Tuš privarčuje tudi već kot 800 evn^v. Poleg ugodnosti v Tuševih trgovinah in dn^gerijah pa lahko Kgristi tudi ugodnosti, Ki izliajajo iz ponudbe celotnega Tuš Holdinga. Kar je giavr^ razlika od konkurence. Svežina, kakovost in cenovna ugodnost v trgovinah TUŠ To je zaveza, od katere v Tušu ne odstopajo. Bogata in raznolika ponudba po ugodnih cenah velja za vse Tuševe kupce. Kupci lahko izbirajo med več kot 1500 znižanimi izdelki, kijih najdejo pod oznakami: Akcija, Vedno nizka cena, Tuš klub akcija - 50 Mojih 10 n^ljubših, Tuš izdelki, Olimp izdelki. Tus varčujem, Dokazano najcenejši in mnoge druge. Tušmobil - brezplačni mobilni pogovori Z nakupi v trgovir^ah in drogerijah Tuš se na Tuš klub kartico zbirajo brezplačne Tušmobil minute. Postanite uporabnik Tušmobila, povežKe vašo Tuš Mub kar^o s telefonom in se pcgovarjajte brezplačno. Cenejše gorivo na Tuš Oilu Ob nakupih v trgovinah in drogerijah Tuš se vam na vaši Tuš klub kartici zbirajo popusti za cenejše gorivo, ki jih lahko izkoristite na bencinskih serwih Tuš Oil. Gorivo iahko točite tudi do 5 centov na liter ceneje. (zjemno ugodna Tuš klub potovanja Atřakťvno in zelo ugodno ponudbo Tuš klub potovanj si lahko ogledate na www.tus.si ali pokličete oa brezplačno tel. št. 080 21 70. Poleg nizke cene vam na Tuš klub potovanjih pcnulajo tudi odlične plačilne pogoje. Člani Tuš kluba Im^o ugodnosti pri nakupu kino vstopnic v Planetih Tuš v Celju, Mariboru, Kranju in Novem mestu ter pri r\akupu druge ponudbe, ki jo v Tuš Holdingu nenehno dopok njujeio in priiagajaio potrebam ter zahtevam svojih kupcev. V Tušu ostajajo na strani kupcev, kakor so se zavezali že pred časom Pri njih kupci za svoj denar dobijo največ. Tuševi zvesti kupci privarčujejo več 8 it uíl ma. stôtto m ik (g)g-giâs.si GORENJSKI GlAS lorek, 3J. marca 2009 Športniki veterani na Gorenjskem Zaključujejo se zgodnje predprijave na svetovne zimske igre veteranov, ki jih bo naslednjo zimo gostila Gorenjska. Vilma Stanovnik pri nas začutili pravo olim- ....................................... pijsico vzduSje," je v itnenii Šenčur • Svetovne zimske organizatorjev povedal Bonil igre veteranov, tako imeno- Farčnik in poudaril, da si že-vane World Winter Master li)o, da bi priložnost izrabili Games, bodo zadnji teden z!asti domaći športni navdu-januarja 2010 potekale v kar Šend. Igre so namreč name- osmih gorenjskih občinah, njene tako nekdanjim vr-Uradna gostiteljica bc sicer hunskim športnikom kot re- občina BJed, ker pa bodo kreativcem, na njih pa lahko športniki veterani tekmovali sodeluje vsakdo, ki je starejši v že sedaj uveljavljenih od 25 oziroma (odvisno od športnih središčih po Co- panoge) 30 let. saj za nastop renjski, se bodo alpski smu- ni nobenih kvalifikacij. Čari i pomerili v Kranjski Prijave že potekajo, svoje Gori, tekači in biatlonci na nastope so že potr<Íi]i )ure Pokljuki, smučarji skakalci Košir, Urška Hrovat, pa tudi na kranjski in tržišld skakal* nekaj športnikov iz tujine na nid, ženski in moški turnirji čelu s Christianom Mayer- v hokeju na ledu pa boáo potekali na Bledu. lesenicah in jem." je povedal Tim Farčnik in opozoril, da je prijavnina v Kranju. Poleg tega bodo za domače tekmovalce ugod» pripravili še turnir v malem nejša, še cenejša pa je. če se iiuguiuelu, ki bo polekal v prijavijo do konca tega inese- sedmih različnih krajih. "Na a (zgodnje prijave) ali do 15 Gorenjskem v času sveto- julija (predprijave). Zadnji vnih zimskih iger pričakujemo med štiri in šest tisoč rok za prijave je 25. oktober, več podrobnosti pa lahko §portnikovveteranov iz okoli izveste na spletni strani So drŽav, Želimo pa si, da bi www^oiomastEJsomescom. 15 nasih na Wembley! Ob woj) obletnici ppljcmo 15 i?t)rjn(evv london na rLjgomeln spekidkcl niE'd Anglijo m Slovenijo na WemDloyju. u nagfaún "n m lubleimn ugodnouiii dù WWW.i5nasih.Si. Sledíte svojim sanjami O HYPOGROUP AlPE 40R A ODBOJKA Cetrtnnale končnice državnega prvenstva za moške ^ ZaceJa se ja končnica državnega prvenstva t ^ v , / ^ ^ v odbojki z^maške. Včetrtflnahi bodo . J nasprotnâd Jamskega ^tec Triglava j odbc^karii M(Ui Krkt iz Nov^a mesta. i Tekme bodo na sporedu takolç: 1. tekma: sredami, aprila 2009, ob ŠQ^Marof, Novo inesto ^ sobotž 4. aprila V^meru neeoloči ŠD Planihô/Krtsi E nega 5. api^J Na tekmo v Novem mestu bo organiziran tudi prevoz za navijače. Več na www.oktriglav.8L Sponzor Četrtfinalnih tekem končrúce je • Uprtvl^nje prtn^t^h^ « nm&Imm inf «ViJiimrk Aláúí 'flHpon « OosUrttfvo \j> hfriztm po letih Na uvodnem reliju slovenskega prvenstva je zmago slavil 47-!etni Jani Trček. To-je njegova prva zmaga po vrnitvi v svet avtomobilizma, prva po dvanajstih letih. Maja Bertoncelj Zavrh • Jani Trček je spisal posebno zgodbo. Voznik re- lija iz Zavrha pod Šmarno goro, ki je dopolnil Že 47 let, je svoje najboljše rezultate dosegal v osemdesetih in devetdesetih letih. Od relija se je nato poslovil za več kot celo desetle^'e, pred letoin in pol pa sc vmil in na letošnji uvodni dirki za slovensko prvenstvo, na reliju po Labotsld dolini, s sovoznikom Mitjo Cesnjem v Mitsubishi Lan-cerju v konkurenci sloven- sidh voznikov zmagal» skupno pa je reli končal na 8. mestu. Jani Trček je s sovoznikom Mitjo Češnjem na rdíju po Lobotski dolini, kjer Slovenci tradicionalno gostujejo na začetku sezone, osvojil svojo prvo zmago po vmrtvi. / foic- uro« Moduc "Po dvanajstih letih premo- tako pozno. Vsekakor sem ra- še neporavnan račun na relira in konkurenčnosti enega čunal, da bi morala priti že ju Monte Carlo, na katerem leta so občutki ob zmagi čisto lani. Če povem iskreno, sem želim enkrat priti dodija. Ne drugačni, kot so bili včasih. Je sam že obupal, a so me člani upam pa si napovedati, da bi veliko bolj sproščeno. Med- ekipe podpirali in prepričali, kdorkoli od naših razmišljal, tem ko nisem dirkal, sem da bi še poizkusili. Te zmage, da bi šli peljat svetovno pr» vzgojil kar nekaj državnih pr- v katero je bilo vloženega veli- venstvo. Letos zagotovo ne. vakov in s to zmago dokazal, ko tr.ida, sem bolj kot zaradi Dirakli bomo v domačem pr» venstvu. Za vsak reli se pose- da znam vse, kar sem jim po- sebe vesel zaradi njih.' vedal, tudi sam uresničil/ So se po tej zmagi apetiti bej pripravimo, posebej vlo- lani Trček ur«iM da je v pripravljenosti dež iz Kranja in taJco nasledi* la Borisa Lozeja. Magistra znanosti na področju jedrske energetike, zaposlena na Di-rektoratu za enei^jo na Ministrstvu za gospodarstvo, je bUâ lani jeseni izvoljena za predsednico Odbora za gor- V naredil še korak naprej: "Forma SC poČ35Í stopnjuje* Iz dirks ♦ ^^ BívlXk I tv ' t3 \i v dirko se bolj bližam vrhunski formi, tako da se že veselim naslednjih dirk." M. B. krat o kandidaturi za predsed- Milena Čemllogar Radež je nico K2S ni razmišljaJa. nova predsednica Kolesarske NOGOMFT Dež preložil derbi "H kandidaturi sem bila zveze Slovenije. povabljena rîa osnovi rezultatov dela kot predsednica od- dela s riljpm, da bi imeli v bora za gorsko in BMX kole- olimpijskem letu 2012 mož« sarstvo. Kot predsednica KZS nost za čim več nastopov v bomlahko delovala Še bolj ce- Londonu." Minulo nedeljo naj bi bil na zelenici kranjskega stadiona od- : lostno napodjt»Čju vseli disci- igran derbi v 2. slovenski nogometni ligi med domačim Tri- i plin. To je posledično eden iz- ntilugai Radeževa i tudi kot članica glavom Gorenjsko in Muro. Vendar pa tekme ni bilo, saj so : med vzrokov, da sem seodlo- vnega odbora KK Završnica sodniki odloČili, da razmočeno igrišče z lužami ni primerno j čila kandidirati/ je pojasnila in sekretarka kluba. Z gor-za igro. Tako so tekmo preložili na jutri, sredo, i. aprila. Za- j Milena Čenniow Radež. o skim kolesarstvom je ne na- čela se bo ob 16.30. V. S. Več športnih novic in rezultati na : www.gorenjskiglas.si/novice/sport/ ciljih pa na kratko dodala: zadnje povezana tudi kot "Zavzemala se bom za vse- mali dveh mladih, gorskih ko- strar^ká pozitiven pristop v lesarjev: Nejca jji.Zajjc. Kot vseh disciplinah. V tekmoval» pa zagotavlja, se dejstvo, da ce m kader je treba še naprej kroge in še bolje vlagati. To sta d\'e kolesarstva, pri vodenju KZS temeljni usmeritvi programa poznalo i J GORENJSKI GLAS torek, 31. marca 2009 •• •• vilma.stanovn ik@ g-das.si 9 Rekorder le med Na 14. teku k Svetemu Primožu je nastopilo rekordnih 189 tekačev. Nova zmagovalca Peter Letnar in Daneja Crandovec. Maja Bertonceli Stahovica • V organizaciji KGT Papež je v soboto potekal tradicionalni tek k Svetemu Primožu. Start teka je bil v Stahovid pri Kamniku, cilj pa pri cerkvici na Sv. Primožu. Rekorder teka je domačin Sebastjan Zamik (15:42 iz leta 2005), ki pa ga tokrat zaradi poškodbe tetive na Startu ni bilo. Tek konkurentov si je ogledal ob progi. Rekordu se niso približali. Prvi je v dlj pritekel Peter Letnar (16:47), dokaj novo ime v gorskih tekih, saj je v prvi vrsti atîet, tekač na 3000 in 1500 m. "Danes sem prvič tekel na tem teku. Prišel sem bolj za trening. Morda pa Na dolgî progi s ciljem na Sv. Primožu je nastopilo 140 tekačev, za pokal CaIcKa pa bom začel teči tudi gorske je teklo 49 otrok, teke. Zmaga zame ni bila presenečenje, saj sem vedel, ki letos prvič nastopa v Član- ciJj je uvrstitev v ekipo za nje vasi, ki je povedala: "V da na startu ni Zamika," je ski kategoriji. "Imam še veli- svetovno prvenstvo. Tek k pripravah na sezono sem već povedal 29-letni Peter Let- ko rezerve. Sezona se je ko-nar» član Massa, kije doma v maj začela. Ljubiteljem gor- Sv. Primožu je biJa zanj peta tekma letos. Prve štiri so bile delala na moâr kar se mi pozna. Sezona mora biti boljša Komendi. Zanimaj se je tudi skega teka obljubljam, da bo v krosu: tri na primorskem kot lanska. Težko govorim o za datume izbirnih tekem za še veliko zmag, in jih vabim pokalu v krosih in ena na dr- ciljih, zagotovo pa uvrstitev v svetovno in evropsko prven- na tekme. Letos imam v pro- žavnem prvenstvu v krosu, stvo v gorskem teku, a hkra- gramu več vzdrži j ivostnega kjer je postal prvak med ti dodal, da so njegovi glavni treninga, kot sem ga imel mlajšimi člani. reprezentanco za največje tekme. V mislih imam tudi nastop na kakšnem gor- dlji v atletiki, kjer si želi uvr- kot mladinec, tako da bom •Pri ženskah je zmagala skem maratonu. Pomemb- stitve v reprezentanco. Ena- lahko konkurenčen tudi Č)a- Štajerka Daneja Crandovec no je, da sem v sezono dobro jst sekund je za njim zaostal nom," je pojasnil Peter Ob- (Sri čin moj maraton team) startala. To je biia namreč Peter Oblak (ŠD Tabor Žiri), lak iz Gorenje vasi. katerega pred Valerijo Mrak iz Gore- moja prva tekma ietos." Tri ure kolesarili na mestu Več kot polovica udeležencev prvega kolesarskega maratona "spinning" na vseh treh urah Mata Bertonceli Besnica • V soboto je v sodelovanju Rekreacijskega centra V(^u in Gorenjskega glasa v Besnid potekal prvi kolesarski maraton "spinning", ki je trajaj tri lu'e. Udeležil se ga je lahko kdorkoli, prišli pa so seveda tudi člani kolesarske ekipe Gorenjskega glasa, ki v rekreacijskem centru Vogu že od jeseni "s pinna j o dvakrat tedensko. II "Udeležba je bila super. Sploh sem presenečen, da je prišlo toliko žensk in da jih je | več kot polovica kolo p(^anja-la vse tri uie. Privlači dobra družba in glasba, ob kateri Miroslav Braco Cvjetićanin in Grega Flajnik (od leve) sta vodila tretjo uro "splnninga". čas hitro mine," je povedal Miroslav Braco Cvjetičanin, kolesu sicer vse tri ure: "Spin- tudi Nataša Trampuž iz cu pokazal, da je pedala v vodja Glasove kolesarske eki- ning je super relaeadja, ki se Besnice in Doro Bogataj in povprečju vrtel s hitrostjo pe, ki je skupaj s članom eki- je lahko hkrati udeležijo vsi pe in tehničnim urednikom člani družine, kondidjsko si« Stražišča. "Na spmnmg dva-do trikrat tedensko hodim že 23,7 km na uro: "Moja moti- vadja, da sem bil na kolesu na Gorenjskem glasu Gre- cer različno pripravljeni. Če celo sezono. Danes je bilo su- vse tri ure, je zdravje, ne pa, gom Rajnikom vodil zadnjo pedala poganjaš na polno, v per. Ni bilo tako hudo. je kar da bi bil najboljši Zdižal sem uro. Prvo uro je vodila Nateša eni uri prevoziš oJaog tride- šlo, morda sem sedajle proti brez težav. Se pozna, da sera Zeni Udir iz centra Vogu, set kilometrov, tako da smo koncu že malo čutila noge/' bil ceio zimo aktiven. Redno drugo pa Luka Berdajs. "Simulirali smo vožnjo Tadeja Val javca v etapi lanskega Tou-ra na Alpe 'd Huez," je pojas- jih v treh urah naredili okrog devetdeset." Več kot polovica udeležencev je bila na kolesu kar nil Grem Flainik, ki je bil na vse tri ure. Med njimi sta je dejala Nataša Trampuž, ki sem hodil na spinn^ in tudi bo kolesu, le da cestnemu, os- v hribe." Doro je tudi dan tala zvesta tudi v poletni se- kolesarske ekipe Gorenj- zoni, tako kot tudi Doro Bo- skega glasa, Id ji bo zvest ostal gataj, tà mu je števec na kon- še naprej. Miroslav Braco Cvjetjčanin > j . . * * * i*». * »«i i i É««**^ i * i .......................... i i i i i i i« nàJ^^mmiMm É . jŮk Dvojno kolona Prošnji teden ste si lahko pre- roči dmgim z iztegnjeno levo bnúi zakon, v katerem pile, kako roko. Oviro kolesajji lahko oèw>- se sme kolesar voziti po cestah, zija tudi z obeh strani, ta na^n Zdaj ne hom napisal, kako se ne pa vodilna nakažeia levi z desne, sme voziti ali kako se veâna kok- desni pa z levo roko iztegtyeno k sanev, ki se vozi v veff skupini, ovin na cestSčUs požvižga na zakon. Zelo pomembno za vodilna Pod "določenimi" pogýi se kolesajjaje tudi, da se vozita po-prakticira tudi vožnja v dvojni ravnano z ramo ob rami, saj kchni. Taje primerna, če se na imc^o v nasprotnem primeru ko-trening odpravijo štiijt ali več ko- lesarji v tre^i ali četrti vrsti težm« lesajjev. Vožnja v parih je pri- z vožnjo z ramo ob rami mernakt, ker je kolona krajSa in Prav tako pontcrttbno je tuii, tiidi v prometu vame^, ve^r da kadar gresta kolesajja s sedeta tegx řísíi, ki je ^isal zakon o var- na pedale, to storita hkrati, da nosti v prometu, ne ve. Potràjno preprečita monhitne nalete kcle- je spremstvo avtomobila, zato sanev za seboj. tako vožnjo ponavadi uporablja- Kadar skupina naleti na zoži- jo ikoiesar^b klubi, pa tudi tehni- no cesto ali gost promet, vodilni ka je nekoliko zahievngša, solj-..............................................................................ša]e, kar dokazujejo tudi sta- Kranj • Danes bo na čelu go- tistični podatki zadnjih dese- renjske policije prišlo do za- tih let," se spominja Mencin. menjave: dosedanji vodja Zadnje desetletje je gorenj- Uprave kriminalistične polí* sko policijo zaznamovala dje Kranj Simon Velički bo predvsem kadrovska proble-na mestu direktorja Policij- matika, saj se je število polid- ske uprave Kranj zaradi upo- stov vztrajno zmanjševalo, kojitve zamenjal |ožeta posledično pa se je večala nji-Mendna. Slednji je po kon- hova obremenjenost, še zlasti čani kadetski šoli leta 1973 v zadnjem letu, ko so morali pripravništvo opravil na PP zaradi predsedovanja Slove- Novo mesto, 20. februarja nije svetu Evropske unije va- Î974 pa so ga prerazporedili rovati vrsto državniških sre-na Gorenjsko. Tukaj je ostal čanj na Brdu pri Kranju in na in si v Bohinju ustvaril dru- Bledu. Kot pravi Mencin, se žino, v preteklih 35 letih pa je kadrovska podhranjenost se je tudi vztrajno dvigal po kmalu pokazala na manjši hierarhiji policije na regio- prisotnosti policistov na tere- nalni ravni. Začel je kot vod* nu, zato je moralo priti do no-nik službenega psa v enoti tranje reorganizadje oziroma za varovanje letališča na te- prerazporeditev policistov. danji postaji mejne milice "Preobremenjenost polici- na Brniku, prav danes pa se stov je bil eden od zelo hudih s poslavlja z mesta direktorja in stresnih problemov, ki je Polidjske uprave Kranj, ki jo povzročaj tudi notranje konje vodil približno devet let in flikte in druge negativne po- Jože Mencin je bil na čelu gorenjske policije skoraj deset let pol, kar je v slovenski policiji jave znotraj policije. Odgo- skorajda pravi čudež. vomi smo poskušali poma- šili so skrivnostne kraje bro- v okolid ne obvladuje var- ''Ko sem }. decembra gati, kolikor se je dalo, tako nastih kipov na Gorenj- nostnih razmer. "Kasnejši 1999 prevzel vodenje Poli- da smo s sorazmerno majh- skem. raziskali vse umore, čas je pokazal, da je šlo zgolj cijske uprave Kranj, je bilo nimi posledicami prišli do se-treba najprej vzpostaviti hie- danjega obdobja, ko se stanje spopadali so se tudi z najbolj ekstrem nimi oblikami izsi* za govorice, da nismo ničesar prikrivali, da so jeseni« rarhijo, ki se je zaradi pred- vendarle izboljšuje. Vse na- Ijevanja, kot prvi so se sreča- ški policisti in drugi, ki so hodnih menjav v vodstvu v mreČ kaže, da se primanj- li s ponarejanjem plačilnih bili odgovorni za tisto ob- razmeroma kratkem času kljaj približno petdesetih po- kartic, uspešno so preiskali močje, obvladovali varnost- nekoliko porušila. Zadevo licistov vendarle zmanjšal," več hujših gospodarskih kri» ne razmere. Podobno je bilo smo hitro uredili, nato smo razlaga Mencin. minalnih dejanj. Po drugi na Bledu, kjer se jev določe- se začeli srečevati s kar pre V zadnjih desetih îetih je strani je moral Mencin po nem obdobju res povečal cej hudimi operativnimi pro- gorenjski policiji uspelo reši- streljanju v jeseniškem loka- vandalizem. vendar smo blemi. Moja naloga je bila, ti precej zahtevnih primerov, lu Gaffe Inn poslušati tudi skupaj z lokalno skupnostjo da se na Gorenjskem ne po- med drugim so bili uspešen taitike na račun nesposobne razmere vrnili v normalne slabšajo varnostne razmere. boj s preprodajald droge, re- polidje, ki da na Jesenicah in okvire," ocenjuje Mencin. Kamnik Obiskali počitniški hiši Pred dnevi so neznanci vlomili v počitniški hišici v okolici Kamnika. Odnesli so za 800 evrov ročnega orodja. Zali Loc, Naklo Tatovi na gradbiščih Na gradbišču v Zalem Logu so neznani tatovi ukradli pnevmatsko kladivo, vredno petnajst tisoč evrov. Z gradbišča v Nakiem pa so tatovi ukradli dvoje industrijskih vrat. Škode je za pet tisoč evrov. S. Š. Hiša Zdravja GG l ířis ^ fv \ \îor\i.\ v "'li Multimedijski pripomoček z razumliivo in strokovno informacijo o tesnobi ter smernicami za ustrezno zdravljenje. Včdsuod27.marcado 27. aprila je v Gorenjskih lekarnah dosegljiv po promocijski ceni. W gertnjske tekaiîH' GorenjsioGlas i Tito avtu zavohal kokain V Kranju zaradi trgovine z drogo sodijo 50-letnemu Zihniji Alimanoviću iz Lucije. Policijski službeni pes Tito je v njegovem avtu našel kokain. Simon Šubic našli v Alimanovičevem av- ...................................... tomobilu, neveljavni. Vkijuč- Kranj • Petdesetletni Lucij- no z dobrega pol kiiograma čan Zihnija Alimanović se na Okrožnem sodišču v Kra- kokaina, skritega pod naslonjalom med prednjima se- nju zagovarja zaradi neupra- dežema» kjer ga je izvohal vlčene proizvodnje In pro- službeni pes, belgijski ovčar meta s prepovedanimi dro- marinois Tito. gami, za kar je zagroženo do Odvetnik Ber nik Bogataj deset let zaporne kazni. Ob- je na petkovi obravnavi od toženi je sodnemu senatu, ki ga vodi okrožna sodnica An- vabljenih prič, policistov in kriminalistov želel izvedeti O s drijanaAhafič, priznal, da je vse podrobnosti o prijetju J pred lanskim božičem v obtoženega, med drugim Amsterdamu kupil pol kilo- tudi» zakaj so ga ustavili in grama kokaina in ga v svo- kaj jih je navedlo, da prevaža Zihnija Alimanović je kokain jem avtomobilu pripeljal v drogo. Še posebej temeljito v Amsterdamu. Slovenijo, kljub temu pa se je izprašal vodnika službene- njegov zagovornik Borut ga psa Igorja Potočnika. skanja in pasjega ugriza. Po- Bemik Bc^taj na vse biplje Zanimalo ga je tudi, kako točnik mu je odgovoril, da je trudi, da bi ga oprostili. So- Tito reagira, ko zavoha ma- psa potegnil iz avtomobila dišču se namreč trudi doka- milo. "S taco nekajkrat po- takoj, ko je nakazal, da je zati, da so kranjski poiidsti praska po mestu najdbe, našel drogo, saj pri hišnih obtoženega prijeli na neza- nato tja ugrizne," je odgovo- preiskavah vedno pazi, da konit način, zato naj bi bili ril policist. Zagovornika je pes s svojimi zobmi in dokazi, ki so jih ob prijetju pri tem zanimalo, zakaj v av- kremplji ne povzroči nepo- pri cestninski postaji Torovo tomobilu ni vidnih sledi pra- trebne ^ode. J Gorenjski Glas WVTA'.GORENtSKIGlAS.SI Ne pesimistično y trezno krizi "Danes moramo nujno pridobiti nove kupce, razviti nove izdelke» investirati in notranje prečistiti podjetje. Kdor tega ne bo storil, ne bo preživel," meni Slavko Kanalec, direktor Acronija. Boštjan Bogataj "Strah se je zalezel v ljudi, saj je slika gorenjskega gospodarstva zeio slaba, Neka- lavcev bi lahko za določen ki so nezakoniti in lahko de- Čas prenesli na eno od državnih institucij in bi del stroškov na ta način prevzela tudi država. " lavec razliko v plači kadarko* li iztoži." Zaradi krize so najbolj nastradale osebe brez izoljrazbe. Takšnih je v évi- tera podjetja se borijo za ob- Ekonomisti v kriznih časih denci brezposelnih kar 43 stoj, veliko je medsebojno svarijo pred upadom potroš- odstotkov. "Vsekakor pa ta odvisnih podjetij, zato se plaz še širi," realnost gorenjskega gospodarstva opisuje Rajko Bako vnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov. Slovensko gospodarstvo, ki je v veliki meri odvisno od iz- nje in pretiranim varčevanjem prebivalcev. Koliko bodo zaposleni v gospodarstvu z vse manjšimi plačami sploh lahko (trošili in} varčevali? Zagotovo so se naložbe v vrednostne papirje zmanj- skupina ni edina, ki izgubija zaposlitev, saj je med 2.977 na novo prijavljenih v prvih dveh mesecih leta 721 oseb brez izobrazbe, 310 oseb s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, 478 oseb s srednjo voza v Nemčijo, Francijo in šale, nasprotno, kar je pozi- izobrazbo, 105 jih ima višjo Italijo ter vezano na avtomobilsko industrijo, se bo po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj letos skrčilo kar za štiri od- s totke. tivno, pa več varčevalcev zaupa bankam in tudi varčevanju v vrednostnih papirjih. Več zanimanja je v času kri- in visoko izobrazbo," pojasnjuje Lučka Žižek z zavoda za zaposlovanje. V Domelu so zaradi krize za- ze za vlaganje v zlato in sre- čeli uvajati nove programe in bro, prvemu je v zadnjem trgu ponujajo nove rešitve. "V drugi polovici leta bomo začeli s proizvodnjo in trženjem novih elektromotorjev za klime z izjemnim izko- Na Gorenjskem je povpraševanje po delavcih za preprosta de a v nsikom. imcnzivno se pii- gradbeništvu, po prodajalcih, komercialistih, natakarjih, frizerjih, slaščičarjih, cvetličarjih, mesarjih pravljamo na zagon proiz vodnje za avtomobilsko industrijo," je optimistična predsednica uprave Jožica Rejec. Slavko Kanalec, direktor Acronija, ne vidi resnih indice v, ki bi napovedovali pojemanje krize. "Soočamo se z večjimi in težjimi nalogami, le dobre rešitve pa pre- Znižanje izvoza v primerjavi letu cena zrasla, vendar gre živijo, zato jih moramo po- z letom 2008 je napovedalo skoraj dve tretjini slovenskih podjetij, četrtina napoveduje rast. Naložb bo manj, skoraj tri Četrtine podjetij napoveduje tudi manjše število zaposlenih. Enega od možnih novih ukrepov, do sedaj je za dolgoročne naložbe. Enako velja za nepremičnine, ki jih danes zaradi vrste razlogov kupujejo le redki. Mnoge veliko bolj kot varčevanje zanima preživetje- Sindikalist Bakovnik pravi, da skrajševanje delovnega časa najbolj odmeval zakon o ne bi smelo biti povezano z subvencioniranju (več na zniževanjem plač. saj mora strani 12) polnega delovnega časa, je minister z'a gospodarstvo Matej Lahovnik na- delodajalec zagotavljati delo: "Plačati bi moral, tudi če ne zagotovi dela. Zato sedaj de- iskati in uresničiti," pravi. 'Iz krize bodo podjetja izšla močnejša' pravi veliko slovenskih menedžerjev, Kanalec pa frazo označuje za floskulo: "2 njo želijo vlivati optimizem, vendar gre le za prevečkrat nepremišljeno izrečen stavek. Danes moramo nujno pridobiti nove kupce, razviti nove izdelke, investirati in notranje prečistiti podjetje. Kdor tega ne bo Spomladanska ponudba je tokrat vec kot UGODN Fiksna nominalna obrestna mera za dolgoročne kredite do 7 let znaša 6,95%. Kratkoročne kredite za komitente banke v višini do 4.000 € odobrimo brez plačila stroškov zavarovanja. C g m Za komitente z najboljSo boniteto odobrimo kredit do 8.000 € z odplačilno dobo do dveh let In brez zavarovanja. ■s B 4 « \ Goreniska ^ Banka Banka é posluhom S DEISTVA Na Gorenjskem 5.521 brezposelnih Letos februarja je bilo na Gorenjskem v evidenci prijavljenih 5.521 brezposelnih. To je 38 odstotkov več kot februarja lani, največ na območju Škofje Loke (za 53 odstotkov) in Jesenic (46 odstotkov). Urad število za delo brezposelnih Kranj Jesenice Škofja Loka Radovljica5 Tržič 2.445 950 821 783 522 povedal: "Dei presežnih de- lavce silijo v podpis aneksov, storil, ne bo preživel. Bančnik Srečko Korber, član uprave Gorenjske banke: " Konzervativna politika je naša konkurenčna prednost." stran 15 Podjetnik Podjetnik Jugoslav Petković: "Ne delaj posla le zaradi ampa ubadaj z vsem, kar te veseli." stran 14 Varčevanje Kriza vpliva na varčevanje. V bankah beležijo porast vezanih vlog, na borzi pa večji promet z obveznicami, stran 16 12 poDjernišTvo&nnance torek, 31. marca 2009 Subvencije SUBVENCIONIRANjE POLNEGA DELOVNEGA ČASA Rajko Bakovnik» predsednik sindikata: "Ukrep vlade ne bo preprečil odpuščanja, subvencije pa večinoma poberejo podjetja in ne delavci." Spomladanska ponudba POTROŠNIŠKIH ^ KREDITOV J^r? iT^h jc tokrat več kol ugodoa. V^ Gorenjska BankA Zvone Šolar, direktor Gozdnega gospodarstva 8led: "Naše podjetje je povezano 2 lesno industrijo, kjer delajo manj, zato je težje prodajati les." o Q )ožica Rejec: "Marca smo opravili rebalans letnega načrta, ki predvideva za četrtino manjSo realizacijo, vendar le v primeru, da se recesija ne bo poglabljala." Slavko Kanalec: "Od države pričakujemo predvsem urejeno in fleksibilno delovno zakonodajo ter urejen šolski sistem» iz katerega bodo izšli usposobljeni kadri." Lučka Žižek: "Nadzor nad subvencijami izvaja zavod, tudi sindikati ga napovedujejo in pozivajo delavce, da jim sporočijo kršitve." Štefan Žibert, direktor podjetja Rona Kranj, ki zaposluje devet sodelavcev, meni, da so subvencije dober prvi korak, pogreša pa druge ukrepe vlade» kot so davčne olajšave za investicije. S podpisom pogodbe o subvencioniranju se delodajalec zaveže, da ne bo odpuščal, odrejal nadurnega dela in ne bo izplačal nagrad organom vodenja in nadzora. dobičke v boljših Časih," 32-urnim tedenskim delov- zaradi nove gradbene sezo- pravi predsednik. BoJtjan Bogataj "Podjetja so z zakononi o subvencioniranju polnega Subvencije za večja nikom, razen tega pa tudi ne v prihodnjih mesecih iz-prerazporejamo delovni ko- boljšale, o odpuščanjih ne delovnega časa dobro seznanjena, saj informacije pridobijo preko medijev in na posvetih z delodajalci, ki so po vsej Sloveniji," pravi Lučk a Ž ižek, d i rektori ca Zavoda RS za zaposlovanje. Območne službe Kranj. Nadzor nad zlorabami za- podlotja... ledar/' pravi predsednica uprave Jožica Rejec. Med prvimi so se decembra ^^^ delodajalce za skrajšani tedenski delov- nik odločili ^ Acroniju, ki z aprilom prehaja na 32-umi tedenski delovnik, "V vmesnem času se je stanje še poslabšalo, Trenutno imamû 2 razmišljajo. "Zaenkrat je ukrep države zadovoljiv, kako bo v prihodnje, pa r.e morem napovedati, še posebej ker naj ne bi še dosegli vrha krize," dodaja Šolar. "Za skrajšanje tedenskega delovnika za Štiri ure smo se odloči]] zaradi upada Da- Znižanje plač kona izvaja zavod, napove- naročili zasedenih le dobrih ročil. Naša proizvodnja je neposredno ali posredno večinoma vezana na izvoz dujejo ga tudi sindikati. 60 odstotkov kapacitet, in avtomobilsko industrijo, Zaradi skrajšanja delovnega časa so v Acroniju plače zni» žali za deset odstotkov, tudi Rajko Bakovoik, predsed- pred nami je tudi dvome- ki jo je svetovna gospodar- zaposlenim po individualni nik Sveta gorenjskih sindi- sečna ustavitev proizvodnje, ska krisa najbolj prizadela/' pogodbi, čeprav, tako Kana- katov, pravi, da zlorabe so, ki jo bomo izkoristili za mo- razloge za podpis pogodbe lec, slednji delajo^ več kot običajno. Od oktobra lani do predvsem s prerazporeja- dernizacije," pojasnjuje SJavko KanaJec, direktor Ac- ronija. Ukrepe, usmerjene v njem delovnega časa, vendar v težkih gospodarskih razmerah ne želi izpostav- boljJo izrabo surovin in energije so začeli izvajati že septembra lani, drastično so znižali tudi vse stroške Ijati njihovih sindikalnih zaupnikov po podjetjih. "Zakon nc bo zmanjšal od- z Zavodom za zaposlovanje pojasnjuje Štefan Žibert, direktor kranjskega podjetja Rona Kranj, ki zaposluje devet sodelavcev. Meni, da danes je v Acroniju 36 manj zaposlenih, ki so se upokojili ah se jim je iztekla pogodba za določen čas, skrčilo se puščanja, saj so nekateri od- storitev. puščali pred prijavo za subvencijo. drugi bodo kasne- Nestabilnost trga in finanč- na kriza ni zaobšla niti že« je," pravi Rajko Bakovnik. leznikarskega Domela. so subvencije dober prvi je tudi sodelovanje z zuna- korak, pogreša pa druge njimi partnerji, Tudi v Do- ukrepe vlade, kot so na pri- melu so znižali plače za de- mer davčne olajšave za in- set odstotkov, zaposlenim Sindikalisti ugotavljajo, da gre subvencija v večini primerov delodajalcem in ne delavcem. "Zagotovo smo v težkih gospodarskih razme- "Naši kupci elektromotorjev in sesalnih enot so večinoma velike svetovne korporacije poznanih • blagovnih znamk bele tehnike, ki brie- ve s tiči je. "NaSe podjetje je povezano z lesno industrijo, kjer delajo po individualni pogodbi za 15 odstotkov. Spodnji limit plače je 650 evrov bruto. V rah, vendar tako kot občutí- žijo veliko zmanjšanje pro-jo delavci današnje zatego- daje. Zmanjšanju naročil manj, zato je težje prodajati Domelu ukrepov države ne delijo na dobre in slabe, pojasnjuje Rejčeva: "Bistveni so tisti, ki bodo gospodarstvu koristili, da bi preživeli krizno obdobje. PriČakuje- ies," pravi Zvone Solar, di- rektor Gozdnega gospodarstva Bled, kjer so pred dobrim mesecem prešli na 36- umi tedenski delovnik. Pri- vanje pasu, bi morali tudi smo se prilagodih s 36- in čakule, da se bodo razmere mo spodbude. Gorenjska podjetja s subvencijami za skrajšani delovni čas Zavod RS za zaposlovanje je do 25. Krek Bled (lo), Lesno industrijsko DEJSTVA marca z 51 gorenjskimi podjetji sklenil podjetje Radomlje (221), skupina Lip pogodbo za subvencioniran je polnega delovn^a časa oziroma za 6.320 zaposlenih» od tega 994 število zaposlenih za 32 ur in 3.326 za 36 ur. Bled (590), Mavrica Domžale (119)» Plastenka Radomlje (42), Priprava in razvoz hrane Igor Marin (6), Projektiranje vrtov in parkov Domžale Ta podjetja so [pa abecednem vrstnem (3), Restavracija Mona Lisa (4), Rona redu): Acroni (1547 delavcev)» Akron Kranj (9)» Sonja Bled (16), Suhomontaža, (4;), Alples 3E (2;), Alples {296), CMT gradnja objektov, slikopleskarstvo Melodija (2), Color (309), CSS-IP (70), Triller (1), SUZ Jesenice (123). Svilanit Dom oprema (30), skupina Domel (868). Ekobon Kranj (2), Elektrode Jesenice (170), Elektroinstalaci je Zdravko Urbane (5), Fin-ing (5), Svila • IP (80), Tiko Tržič (37), Transport Jaki (i), Trifix (47), Valenčak Robert s. p. (6), Vilinski vrt Domžale (1), Votlica Jesenice (4) in Založba Ganeš Frizerski atelje Crea3v Tina Dreiar (2), (1). Skupno je zavod v Sloveniji do prej Gostinske storitve Iztok Vončina Žiri (3)» Gozdno gospodarstvo Bled (109), Grafika plus (2), skupina Helios (724), delavcev. Podjetja niso pri vseh prosila omenjenega datuma podpisal pogodbe z 2S4 podjetji, ki zaposlujejo 42.442 Indramat (252), Iskra Merilni za subvencioniranje» 5.710 jih bo instrumenti in stikala (416), Izdelovanje prejemalo subvencije za 32*umi vzmeti 'Viba M' |ože Mohorič (;). Jemejles Žiri (3), Kemperle Železniki (3), tedenski delovnik. tedenski delovnik in 32.531 za 36-umi v» u poDjernišTvo&Finance torek, 31. marca 2009 13 Avtoprevozniki Spomladisnsk;) poiuicllu KRATKOROČNI \TZANIH \ LOG íť lokr^it \K'i kut prí^ bCn;). 4i Goranfska Banka Anketa Vse več slovenskih (in gorenjskih) avto prevozni kov zaradi občutnega zmanjšanja obsega dela, okrepljene plačilne nediscipline tone v nelikvidnost« Država se s pomočjo obotavlja, banke jim obračajo hrbet. Bodo zdržali? Simon Subic S predlaganim protikriznim ukrepom znižanja trošarin za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon tovornih vozil za poslovno rabo, je ta teden tudi finančno ministr- subvendjami priskočilo na pomoč. Razen predlaganega znižanja trošarin pa so naši prevozniki (vsaj zaenkrat) ostali brez pomoči države. Prevozniki so zato že imenovali krizni odbor in viadi poleg znižanja trošarin na stvo potrdDo, da so posledi- minimalno raven ponudili ce gospodarske in finančne še druge predloge za omili- krtze močno načele panc«o tev njihove stiske: normaii- prevoza blaga in potnikov. "Ta ukrep na žalost velja le za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, tako da na veJik del prevoznikov» ki si vsakodnevni kruh služimo s prevažanjem blaga z manjšimi tovornjaki ali kombiji, ne zacijo kazni za prekrške, dodatne davčne spodbude za ekološka vozila (minuli četrtek je ministrstvo za promet sporočilo, da so v rebalansu proračuna predvideni štirje milijoni evrov za subvencioniranje nakupov ekoloških tdvornih vozil z motorji vpliva. Vem, da vlada druga- EURO V), plačevanje cestni- če ne more ravnati, saj je taka zahteva evropske direk- ne po dejanski uporabi, poostritev nadura nad nelojal- o o tive 2003/96/ES, lahko pa no konkurenco iz tujine ter obžalujemo, ker v Bruslju nimajo posluha za težave majhnih, enodnevnih prevoznikov. Takih pa nas je na primer na območju Območne obrtno-podjetniške zbornice Radovljica približno polovica," razmišlja Srečo Vidic, predsednik avtopre-vozniške sekcije pri radovlji- o boljšo plačilno disciplino. | "Vladi smo postavili rok do 17. aprila in Če nam ne bo prisluhnila, bomo ta dan v Celju pripravili protestni shod, toda brez napenjanja mišic oziroma brez tovornjakov," napoveduje Aleksander Bizjak, gorenjski član kriznega odbora in Srečo Vidic, avtoprevoznik 2 Bleda: "Medlem ko druga podjetja zaradi krajšega delovnega časa dobivajo državno subvencijo, jo prevozniki financiramo prek trošarin, ki so v manj kot treh mesecih zrasle za 44^5 odstotka. Toda ker so taka podjetja povečini ob petkih zaprta, tudi mali prevozniki, kakršen sem tudi sam, tedaj ne moremo delati." ški obrtno-podjetniški zbor» predsednik avtopre vozniške « « nici. Finančni minister Franc zoormce v oranju. • Križanič predlaga znižanje Problemov je veliko, našega uanSpOnnin kapacitet, od tega jih je le pet odstotkov sekcije obrtno-podjetniške zbornice v Kranju. januarja naj bi v Sloveniji imelo delo samo 60 odstotkov trijo v resnid negotovo obdobje. "številni prevozniki, tudi z zdravim programom, so se znašli v likvidnostnih težavah, a malo bank jira je Še voljno odobriti premostitveni kredit ali reprogramirati kratkoročne kredite v dolgoročne. Vse hočejo zava- Aleksander Bizjak» avtoprevoznik iz Kranja "Razmere so iz dneva v dan boli kaotične. trošarin za 55 cvrov na tono dizelskega goriva, s čimer bi lahko veliki avtoprevozniki gorivo kupovali po 90 centov, natanko cent ceneje, kot časopisnega prostora pa premalo, zato se omejimo le Še na nekatere. Ob oceni, da ta trenutek zaradi pomanjkanja dela na Gorenjskem sto- trenutno stane v sosednji ji vsaj polovica tovornjakov, Avstriji. S tem se bo vlada, Blejec Srečo Vidic opozarja, dC 3 O V ki je* sicer v slabih treh me- da samozaposleni prevozni- secih trošarine za gorivo ki ne morejo koristiti niti dr- enakcm ObseSU dvignila za 44,5 odstotka, žavnih subvencij za skrajša- . ^ ^ najbrž izognila nevarnosti, nje delovnega časa. "Ker vse kot etO prcj, da bi slovenski avtoprevozniki množično kupovali gorivo pri severnih sosedih. Kot je namreč Vidic izraču- več podjetij ne obratuie ob tudi mali prevozmki. ki za ta podjetja opravljamo prevoz nal že konec februarja, ko je blaga. Tako tudi mi delamo bila cena dizelskega goriva v le po Štiri dni na teden, a Avstriji za tri cente nižja kot pri nas, bi država pri vsakem prevozniku v mednarodnem prometu izgubila vsaj polovico trošarin, če bi ta vsaj polovico vsega goriva uspel nabaviti pri severnih sosedih. "Na ta način bi država dobila Še manj trošarine kot pred tremi meseci," je izračunal Vidic. Zaradi gospodarske krize pri slovenskih (in gorenj» skih) avtoprevoznikih vladajo krizne razmere, saj imajo vedno manj dela, velik del naročil pa jim "odpeljejo" konkurenčna prevozniška podjetja iz tujine, saj jirr. je precej evropskih držav s petkih, smo ta dan brez dela AO odstOtkoV 9 * 9 * » 9 I I je poslovalo občasno, 55 odstotkov nogam, razjaga. • i^aUaln na Zaradi zmanjšanega obsega P« J" CdKdlU \\d nam država ne pomaga kot drugim gospodarskim panogam," razlaga. deia in vse večje plačilne nediscipline oziroma enostranskega podaljševanja plačilnih rokov prevozniki vse težje plačujejo svoje obveznosti do zaposlenih, nafto in cestnino. Kot spoznava Bizjak, ki npr. zaposluje kar 72 ljudi, jim v težkih časih obrača hrbet tudi vse več bank. Moti ga, ker te v isti koš mečejo prevoznike, ki imajo perspektiven program in jim promet ne pada, kot take. pred katerimi je zaradi povezanosti z avtomobilsko indus- pridobljena naroči a. Trenutna situacija je še slabša. rovanje s hipoteko. Na dol- Povečuje se plačilna disdplina, trenutno plačujemo goletno dobro sodelovanje, skoraj najdražje gorivo v Evropi, država nam ni Sri'iii: - hfpVplr v niiemer pomagd., tanke pa prav ..ko bUe," ugotavlja Bizjak. iiima)o nobenega razumevanja. Moti me, ker In tako se govori, da vse več vse avtoprevoznike mečejo v isti koš, ne glede prevoznikov finančnim druž- perspektivnost njihovega programa." bam, pri katerih so najeli bodisi finančni bodisi operativni lizing, vrača vozila, saj ne zmorejo pokrivati niti teh obveznosti. Kot nam je pojasnil izvršni direktor Hypo Leasinga Boštjan Čelofiga, je v skladu s 25- odstotnim padcem prodaje vozil tudi na področju fman-ciranja manjše povpraševanje, prodaja težkih tovornih vozil pa je skorajda zastala. Poleg Tega ugotavlja, da se je zaradi razmaha področja transporta in logistike v zadnjih letih s to dejavnostjo ^ začelo ukvarjati tudi precej posameznikov, ki niso dovolj sposobni za vodenje podjetja. "Ravno pri njih danes prihaja do največjih težav, saj se v težkih časih Andrej Habjan» avtoprevoznik iz Škofje Loke: ne znajdejo. Pri Hypo Lea- "Vsa transportna panoga je postala vreča singu smo jim vedno pri- ^ jemanje denarja, saj nam dvigujejo trošarine, pravljeni pomagati, vendar tudi od njih pričakujemo določene aktivnosti. Če 2 nami ne žeiijo kontaktirati ali se stranke dodatnih dogovorov ne držijo, smo pač prisiljeni xikrepati enostransko," je razložU Čelofiga. cestnine... Vsi se oiitno dobro zavedajo, da moramo avtoprevozniki delati, če želimo plačevati bančna posojila, lizinge in druge obveznosti. Čeprav sam takih težav nimam, pa mi je i>oznano, da malo bank pomaga z reprogramiranjem najetih kreditov." M poDjemiíTvo&nnafice torek, 31. marca 2000 PODJEIISriK SpomladaDska pooudba POTROŠNIŠKIH KREDITOV J^r"? - " je tokrit več kol ugodna. Goren}ska Banka rt d KMhi ^ V» • Pogovor: Jugoslav Petković, podjetnik danes živi na Bledu, je direktor podjetij med najprodornejša gorenjska podjetja raste najhitreje v regiji BOŠTTAN BO GATAT smo brez pomislekov nagradili scHdeUvke in sodelavce, Jugoslav Petkovič vodi raz- lani smo najprej počakali ca v vojno podjetje Domenca in rezultate. Ne odpuščamo, po 0Z3jin HlkO I "Prijateljev na spletno trgovmo Mimovrste. Obe imata tudi hčerinski podietji, prve Hotalot, drugo spletno videoteko iTIVI. V vseh skupaj deluje prek sto smo pa previdni pri zaposlovanju novih moči. nismo imeli. Kai mora imeti mladenič Sem TCa Ist, jrvi-t/«, v.v pri osemnajstih letih, da po- sodelavcev s povprečno sta- stane samostojni podjetnik? ZStO menim, rostjo 26 let Na pot podjetništva se je podal pri rosnih osemnajstih VHh. Pogum? "Pri teh letih težko govonš o po^mu. Mladi tako ali tako da ni tako pogumu. MiaiitaKoautiKo jL^ lAç^i^ ne poznajo strahu, saj ni- Prvo vprašanje ne more majo nič izgubiti. Morda L: L: mimo gospodarske knze. Kako se ta odraia na organizacijskem in poslovnem področju v podjetjih, ki jih vodite? "Pomembne odločitve seli- imajo nezavedni pogum. Sam sem 2 ustanovitvijo s. p. le zadostil formalnim pogojem, da sem lahko izstavljal račune strankam, za katere sem tako ali tako že de- mo na nižje nivoje, kax po- ial. To pomeni, da sem delal meni, da več moči dajemo v nekaj, kar me veseli, vedel sem, da to lahko tudi prodam, nisem pa vedel, kako to zaračunati. Prek študent- sldh napotnic je bilo nekaJco bolje/' roke sodelavcem, ki operativno opravljajo posel. Bistvena prednost tega so hitre odločitve. Obenem spodbujamo Lnovatimost, podjetni- neugledno." Ški duh med zaposlerimi, da uresničujejo prepoznane In tako se je začela zgodba priložnosti. V poslovnem delu občutimo previdnost "Bilo je vedno več novih sama po sebi zagotovila uspeh» Lahko pa stvari delaš drugače, nažih kupcev, kar je očitno predvsem pri spletni trgovini MImovrste. Ljudje danes temeljiteje premislijo o svojih nakupih -" idej, vedno več novih pniož» nosti, vedno več je bilo okoli mene zanimivUi ljudi. Želeli smo uresničiti nale ideje, začeli smo sodelovati. Pravi začetek so bile storit- Torej je. danes prometa vene dejavnosti prek Interneta, kot so registracija domen, postavitev strežnikov za gostovanje, nato smo se organsko Sirili. Ena od naših storitev je postala splet- manj "Ne. Kupa želijo o izdelkih izvedeti več, večkrat tudi preverijo ceno, kot so jo pred meseci. Še vedno pa beležimo rast prometa, smo med na trgovina." realnim in optimističnim p anom, pesimističnega smo že odpisali. To nam zaenkrat Rji se le odličao pnjela? "Ne tako kot smo želeL. Z tudi v prihodnje obeta enako Domenco smo jo želeli pro- agresivno rast. Glavni poka- dati večjemu podjetju, saj zâteîj letošnjega uspeha bo smo verjeli, da je storitev jesen, ko tradidonalno bele- primerna tudi za velike složimo presežke prodaje." venske trgovske sisteme. Težko je potrkati na njihova V zadnjih nosečih so števil« vrata in povedati, da imamo na podjetja skrajšala delovni boljšo rešitev, kot jo že ima- čas, zapiosila za subvencije, jo. Zato smo odprli svojo tr* zmanjševala število sodelav- govino Mirr.ovrste, želeli cev,... Tega pri vas ni? smo pokazati, kaj znamo. "V storitveni dejavnosti jene- Na tem področju nam je mogoče skrajševati delovni čas. Te prakse so nam relativno neznane. Naša reakdja na piaho gospodarsko situadjo je previdnost. Še u/edldiii zelo uspelo, imamo naj* uspešnejšo slovensko spletno trgovino Mimovrste, ki je še vedno niročnik razvojnih storitev pii Domcnci." jugoslav Petkovič: "Ne delaj posla le zaradi denarja, ampak se ubadaj z vsem» kar te veseli." I foio: Tina Dokl Kaj je najpomembnejše za Gnala nas je želja, da poka- vestirali smo jih v ljudi in uspeh? Dobra ideja, sode* žemo, kaj znamo." lavci oziroma vzdušje v pod- jetju, znanje, prijatelji na pravih mestih,...? "Prijateljev na položajih nikoli nismo imeli. Sem realist. zato menim, da ni tako Vaša zgodba je tako amen» ška: mozoljast mule, pri osemnajstih, v garaži, z zanimivo idejo uspe z delom na očetovem računalniku. nove projekte. Imate priporočilo za nadebudne mlade podjetnike? "Osnovni in glavni nasvet je: Ne delaj posla le zaradi denarja, ampak se ubadaj z vsem, kar te veseli. Velikokrat me velike ideje, ki bi ti že sama Edina razlika je. da niste v po âcbi Zagotovila uspćh. Ameriki ia lani niste izgubi- obiščejo ljudje s poslovnimi Lahko pa stvari delaš drugače, bolje. Tudi spletno nakupovanje ni bila nova ideja, le prepoznali smo priložnost. Včasih je potrebno trg tudi pripraviti na novo storitev, da je ta potem lahko uspešna {npr. iTIVI).' Vaša spletna t^vina ni edina. Zakaj je vaša uspešna? "Bilo smo na pravem mestu ob pravem času. Sposobni smo bili reagirati na priložnost. Najpomembnejše je, da smo znali ponuditi boljšo storitev, nekaj več, tisto, kar so si kupci želeli. To je bil Idjuč do uspeha, Vedeli smo, kdj kupci hočejo. Prej je obstajala slaba ponudba nakupov prek spleta, mi pa smo bili neobremenjeni in vložili več kol koiikuierita. 11 milijarde dolarjev. Vas je Slovenija z majhnim trgom treznila? "Slovensko podjetništvo je bilo v drugačni situadji. Pri nas tveganega kapitala za tovrstne naložbe ni bilo, v Ameriki pa so nagradili prav vsako idejo, Id bi bila potencialno lahko uspešna. Vlagali so ogromno gotovine, ob krizi pa sc jc takšno ânandranjc sesulo kot hišica iz kart. Mi smo se financirali zgolj iz lastnega denarja. Vse. Brez kreditov. Prvič smo se zadolžili lani za našo poslovalnico na Jesenicah, čeprav smo prej imeli številne investicije. Zrasli srno na zdravili temeljih, hkrati pa nismo čutili nobenega pritiska s strani investitorjev. Nihče nas ni silil k dobičkom. Ti pa so bili, in« idejami z drugih področij in me skušajo prepričali, da je v njih veliko denarja. Tu načeloma zavračamo vse ideje, ki se vrtijo le okrog denarja in nas odvračajo od našega fokusa: početi to, kar je pomembno in nas hkrati veseli." Na kakšen način vam uspe na Jesenicah dobiti ali pridobiti mlade soddavcc? "Za nas ni vprašanje, kaj znajo, ampak kakšni ljudje so in kaj so pripravljeni narediti. Naše primarno vodilo pri zaposlovanju je, da pri izbiri med nekom, ki velùco zna, vendar se karakterno ne ujamemo, in drugim, ki se bo moral posla šele učiti, vendar se z njim razumemo. izberemo slednjega. GradiiJio na odnosili." pODjemišTvosnnance torek, 31. marca 2009 15 Bančnik ^poniládan^ku ponudba KRATKOROČNI VEZANIH VLOC jI.' tokrat već kot pri^l^cnn. iifL Si Goreniska Banka Pogovor: Sre^o Korber, član uprave Gorenjske banke Konzervativna v nasa konkurenčna 'V Gorenjski banki smo na krizne čase tudi zaradi dolgoletne konzervativne politike dobro pripravljeni." Cveto Zapiotnik Ko sle zjutraj odhajali v službo, ste bili verjetno z mislimi že v banki. O čem ste največ premišljevali? za investicije. Projektov, ki bi jih podjetja začenjala in bi jih banka financirala, ni oz. jih je zelo malo, zmanjšala pa se je tudi prodaja stanovanj in drugùi trajnih do- "Jutranjo vožnjo v Kranj iz« brin. Večje pa je povpraSeva-koristim predvsem za infor- nje po posojilih za financira- miranje. Ker so v zadnjem nje obratnih sredstev." času hitre, dinamične spremembe, je medije treba Pri posojanju denaTÎa je ver- spremljati bistveno bolj, kot jetno tudi za banko v kriz-smo jih včasih. Zanimajo nas predvsem informacije o naših komitentih in o drugih zadevah» ki so pomembne za banke." nih časih večje tveganje, kot je bilo nekdaj V zadnjem času je tema Številka ena fínančna kriza gospodarska recesija. Kako ju občutite v Gorenjski banki? ' V naši banki, verjetne pa je tako tudi v drugih, zaenkrat §e nismo soočeni s kakšnimi "Tveganje je večje, zato še bolj natančno kot nekdaj ocenimo perspektivo podjetja oz. projekta ter zmožnost odplačevanja posojila in obresti. V takšnih razmerah so tudi višje zahteve glede zavarovanja posojila." Kako se kriza odraža pri poslovanju s prebivalstvom? ' V zadnjih mesedh zelo in- Nečjimi posledicami krize, ne tenzivno rastejo depoziti, kar bomo pa se jim mogli popol- kaže na to, da se je zmanjša- la nagnjenost k potrošnji. Občani so prepoznali banke noma izogniti, sa) smo vpeti v slovensko in mednarodno okolje. Na krizne čase smo kot ustanove, ki niso najbolj tudi zaradi dolgoletne kon- donosne, so pa zato vame. zervativne politike dobro pripravljeni. Težave, ki Čakajo Takšno spoznanje temelji na slabih izkušnjah s kapitalske- bančništvo, bodo prav zaradi ga trga. ko je marsikdo v zad* takšne politike pri nas nekoli- nje pol leta izgubil precejšen ko manjše kot v dnigih ban- d^î premoženja, medtem ko kah, ki so bile v preteklosti se v bankah to ni zgodilo." manj zahtevne pri posojanju denarja." V bančništvu delate skoraj Četrt stoletja. Kaj je bilo za banke huje • razpad Jugoslavije ali sedanja Bnančnn, gospodarska kriza? ne banke pri zagotavljanju finančnih virov. Banke, ki imajo zadosti primernega premoženja, lahko dobijo posojilo pri Evropski centralni Kanin Tiste, lá taksnega premoženja nimajo do- So se pogoji za odobritev posojil zaostrili? "Pogoji se niso bistveno zaostrili, Pri variabilnih obres* tnih merah so se pribitki res nekoliko povečali, vendar so obrestne mere zaradi refe- volj, morajo dobiti denar na renùie obrestne mere Euri-Kakšne vrste depozitov pre* domačem trgu, zato tudi po- bor, ki je zdaj na doslej naj- vladujejo? "V Sloveniji prevladujejo kratkoročni depoziti, do «lega leta, teh je približno 86 odstotkov, nad eno leto jih je 14 odstotkov. Depoziti nujajo višje obrestne mere." niiji ravni, dokaj ugodne." fe Gorenjska banka z obres- toimi merami konkurenčna drugim bankam? "Čeprav imamo precej pri- Kako ravnate v primeru, Če posojilojemalec zaradi i^u-be službe ali drugih objek-tívnih razlc^ov ne more več "Razlika je velika. Razpad so veliko bolj stabilni, kot bi memega premoženja, na redno vračati posojila? fugoslavije je bila lokalna kriza, iz katere se jc bilo možno rešiti s preusmeritvijo na zahodne trge. Sedanja kriza je globalna, zato jo lahko rešijo le globalni ukrepi držav, ki jih je prizadela kriza." sklepali iz njihove ročnosti. Ponavadi so to eno- ali trimesečni depoziti, ki pa zaradi podaljševanja ostajajo v banki kar precej dlje časa." Kako se kiiza odraža pri slovanju s podjetji? "Prvi znaki krize se kažejo Ali varčevalci s klepajo depozite najdlje do izteka dr^v-n^ jamstva, lo je do konca leta 2010? "Gorenjska banka je kapitalsko močna, zato državno podlagi katerega bi lahko pridobili sredstva Evropske ccn- traine banke, so pri nas zelo pomemben finančni vir tudi prihranki prebivalstva. Z obrestnimi merami smo zelo konkurenčni, saj si tudi pri prihrankih prebivalstva želimo odrezati na slovenskem tigu čim večji kos p^ače." "Vsak tak primer rešujemo individualno, pri tem upoštevamo tudi to, ali je posoji-iojemalec v preteklosti korektno sodeloval z banko. Praviloma podaljšamo dobo vračanja posojila in s tem zmanjšamo tnesečne obveznosti, hkrati pa okrepimo zavarovanje." Srečko Korber je že osmo leto dan uprave Gorenjske banke, kjer pokriva področje računovodsstva, upravljanja tveganj, poslovanja z občani, informacijskih sistemov^ plačilnega prometa in deviznega poslovanja. Svojo poklicno pot je začel v Narodni banki Slovenije in kasneje v Banld Slovenije, v obdobju 1995 -1999 je bil direktor Zdn^enja bank Slovenije, kasneje pa do prihoda v Gorenjsko banko član uprave S KB banke. Je kriza, negotovost, pcvzro- V Gorenjski banki je le Še predvsem v težavah pri odpla- jamstvo za prihranke pre- čila, da se ljudje manj odloča- redko videti vrste pred banč- piecej spremenjena, v zadnje pol leta je od 160 usiuž* bencev 24 novih. V nekaterih enotah smo spremenili deiovTU čas, v Planet Tušu v Kranju opravljamo bančne storitve tudi do osmili zve- Bančna konkuiaica je vdika... "Na Gorenjskem smo izpostavljeni hudi konkurenci. i Časa za lagodnost, konkurenco spremljamo, kaj počne." čevaiiju posojil, ki jili podjetja bivalstva ni tako poinemb- jo za najetje bančuili posojil? uimi okenci. Kaj lo pomeni? ne morejo plačevati zaradi no, kot je morda za katero "Povpraševanje po posojilih "Vrste, ki so bile pred leti, čer, na Savskem otoku do Ali vas kljub državnemu zmanjšanja naročil, upâdanja drugo banko." prodaje, plačilne nesposobnosti njihovih kupcev..." je manjše, vse več pa je tudi so bile predvsem posledica sedmih Kapltalsia ustreznost Gorenj ske banke, ki tudi kaže na var- predčasnih poplačil, Umiri- težav z računalniško podpo- ... Posodabljamo tudi mrežo bankomatov. tev pri najemanju posojil je ro, teh zdaj ni več, podpora šestnajst jih bomo zamenja- Posojilnega krča ni? Ali nost prihrankov, je visoka ... podjetja lahko pridejo do "Po podatkih s konca lan- nje ključnih dobrin, to je posojil? skega leta je 15,58-odstotna stanovanj in avtomobilov." predvsem posledica manjše dobro deluje. To je eden od prodaje dveh, za kreditira- razlogov, drugi je ta, da se precej storitev seli na elek» tronsko banko in na banko- "Za podjetja, za katera banka in je skoraj še enkrat višja cceni, da bodo lahko odpla- od predpisane." Čevala posojilo in obresti, se mats ko mrežo. Prevladujejo kratkoročna ali dolgoročna posojila? ni nič spremenilo. Problem Zakaj so med bankami gle- "Kratkoročnih posojil je doje v tem, da se je gospodar- de obrestnih mer za depozi* kaj malo, ljudje se raje odlo- Se letos pri poslovanju s prebivalstvom obetajo kakšne novosti? ska rast ustavila in da se je v te kar precejšnje razlike? Čajo za t. i. limite na oseb- "V zadnjem Času je bilo kar podjetjih precej zmanjšaio "Razlike nastajajo predvsem nih računih, ker jih to pride povpraševanje po posojilih zaradi zmožnosti posamez- cenejekotnajemanjeposojU." precej sprememb. Naša zasedba na bančnih okencih ie li, štirje bodo postavljeni na novih lokacijah. Na nekaterih bankomatih bomo uvedli nove storitve, naj ome» nim plačevanje posebnih položnic z odtegljajem neposredno z račíma, pri katerem bo plačnik na Hcu mesta dobil potrdilo. Storitev bo cenejša kot na bančnem okencu in tudi konkurenčna dmgim bankam." jamstvu za prihranke in kon* zervatívnl, vami politiki banke še vedno kdo vpraša, ali so njegovi prihranki vami? "Vsekakor. V teh časih je normalno, da imajo ljudje skrb za s voj e prihranke. Našim komitentom se res ni treba bati. Gorenjska banka je znana kot kapitalsko močna, konzervativna in vredna zaupanja, kar je v prihajajočih težkih časih tudi naša konkurenčna prednost." i6 poDjeriušTvoAFinance torek, 31. marca 2009 Varčevanje Spomladanska ponudba POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat več kot ugodna. jiani Javorník, vodja borznega posredovanja in upravljanja v GBD: "Dďneb je iialužba v vrednostne papirje vari^ in donosna naložba pod pogojem, da gie za dolgoročno naložbo. Kratkoročno namreč lahko še doživimo kak pretres, zato bi v tem primeru govorili o špekullranju in večjem tveganju, ne pa o varnosti in donosnosti.' Dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Banka Slovenija: "Človek, ki nekaj ima, se sprašuje, kam bi dal; če nima, pa, kje bi vzel. Pravi bankir daje odgovor tako na pno kot tudi na drugo vprašanje. V današnjem času je varnost pomembnejša kot donos. To smo vsi skupaj spK)znali pred kratkim, ko smo še verjeli, da so ceste samo enosmerne, da vodijo samo kvišku in da so uspešni samo tisti, ki imajo dvomestno številko pri rasti dobička." Peter Slapšak, direktor podjetja Elementům za prodajo plemenitih kovin: "Našim kupcem priporočamo, da imajo v svojem premoženju vsaj 2o-odstotni delež v plemenitih kovinah. Za dolgoročnejše obdobje bolj priporočamo investicije v srebro, za kratkoročne naložbe v zlato. Ob tem poudarjam, da ne priporočam investicij v plemenite kovine na laatek rok, prava naložba se pokaže le v srednje- in dolgoročnem obdobju," pojasnjuje Slapšak. V Sloveniji se tako kot v drugih razvitih državah večina investicij v plemenite kovine porazdeli med zlato in srebro. Kriza vpliva na v varcevani e beležijo hûrzi povečalo se je povpraševanje po srebru irí zlatu. Boštjan Bogataj, Cveto Zaplotnik VarćevaJci, ki s svojimi prihranki niso pripravljeni (skorajda) nič tvegati, so že doslej varčevali v bankah in hranilnicah» po občutnem znižanju vrednosti delnic in odstotka, Krke 60,91, Luke enot premoženja vzajemnih Koper 76,17, Mercatorja 56,57 in predlani za 70,97 odstotka, lani je "strmoglavil" in izgubil na vrednosti 66,09 odstotka, In kaj se je lani zgodilo s posameznimi delnicami? Delnica Gorenja je zgubila 75,26 odstotka Bančni depozítí vrednosti, Intereurope 77,54 Vezava evrov za čas Obrestna mera skladov pa se je k bančnemu varčevanju vmil tudi marsikateri vlagatdj z grenko izkušnjo na kapitalskem trgu. Bančni varčevalci so bolj zadovoljni z varnostjo prihrankov, za katere do konca prihodnjega leta neomejeno jamči država, kot s samo donosnostjo. Ker Evropska centralna banka znižuje obrestne mere, se znižujejo tudi obrestne mere za varčevanje. Pri depozitih prevladujejo fiksne obrestne mere, nekatere banke ponujajo tudi spremenljive, pretežno vezane na Euribor. Med bankami so giede viši- pe, Pivovarne Laško in Save ne obrestnih mer kar pre- pa so na vrednosti izgubile 53.21, Petrola 70,27, Telekoma Slovenije 7i»27, Aerodroma Ljubljana 83,31, Istra« berza 77,81, Nove KBM 77.22, Pivovarne Laško 45,67. Save 58,44, Žita 70,98 • in tako dalje. Tudi letos po Ljubljanski borzi lomasti medved, med delnicami borzne in standardne kotacije je delnica Istrabenza "potonila" do sredine marca Še za 45 odstotkov, delnici Pozavarovalnice Save in Zavarovalnice Trigiav za več kot u odstotkov, Nove KBM za dobrih deset odstotkov, delnice Gorenja, Intereuro- do 30 dni od 31 do 60 dni 4 od 61 do 90 dni od 91 do 180 dni od i8i do 270 dni od 271 do 365 dni nad eno leto rad dve leti od 0,3 do 2,4 od 1,2 do 2,9 % od 1,2 do 2,9 % od 1,6 do 3,55 % od 1,7 do 3,9 % od 1,75 do 4,1 % od 2,0 do 4,8 % od 2,8 do 5,5 % minus 69 odstotkov do plus 21 odstotkov. Le redki obvez- "Našim kupcem priporoča mo, da imajo v svojem pre niški skladi imajo letos ne- moženju vsaj 20-odstotni gativni donos, največ pa so na vrřdnoRti pridobili skladi, ki nalagajo denar v vrednostne papirje predeiovaJcev surovin in žlahtnih kovin. delež v plemenitih kovinah. Za riolgoročnejše obdobje bolj priporočamo investicije v srebro, za kratkoročne naložbe v zlato. Ob tem po- ca (Bančni depoziti). leta opomogla delnica Krke. skladih 1,51 milijarde evrov cejènje razlike, depozite ve- večkntosřm f>dsřf»tkov- Maj- Po podatkih Banke Slovenl- udarjam, da ne priporočam činoma obrestujejo v razpo- več, za skoraj 13 odstotkov, je je bilo ob koncu lanskega investicij v plemenite kovine nu, kot ga kaže razpredelni- se je v primerjavi s koncem leta v domačih vzajemnih na kratek rok, prava naložba se pokaže le v srednje- in dolgoročnem obdobju," pojasnjuje Slapšak. V Sloveniji se tako kot v drugih razvitih državah večina investicij v plemenite ko>inc porazdeli med zlato in srebro. Med Donosnost bsnčnega varče- Promet na borzi je bil v pr- denarja. Sredstva v skladih vanja zmanišuje obdavčitev vih dveh letošnjih mesecih so se znižala za dobrih 48 obresti. Vsi, ki bodo letos pri bankah in hranilnicah dosegli več kot tisoč evrov obre sti, bodo morali od te razlike skromen, bilo ga je za manj odstotkov, to je za 1,41 mili« kot 90 milijonov evrov, lani jarde evrov, od tega je bilo v enakem obdobju skoraj 21,5 odstotka neto odlivov, 256 milijonov evrov. Febru- ostalo zmanjšanje pa je po- p]ačati davek po 2o-odstotni arja je bilo z obveznicami že sledica vrednostnih spre- zlatimi palicami sta najboJj stop nil. Poti vodijo tudi navzdol Vlagatelji na Ljubljanski borzi in hidi na drugih borzah po svetu so spoznali, da poti ne vodijo samo gor, ampak tudi dol. Slovenski borzni indeks SĐl 20 je po letu 2000 (z izjemo leta 2005. ko se je znižal za odstotka) beležil iz j emne rasti: v letu 2001 -19,01 odstotka. Tudi vzajemni skladi občuti- več prometa kot z delnicami. Med delnicami je bilo največ zanimanja za Krko, med obveznicami so biie najprometnejše Republika Slovenija 59. izdaja, Slovenska odškodiiioska družba 2. izdaja in Republika Slovenija 60. izdaja. memb oz. kapitalske Izgube. 102 vzajemna sklada od skupno 127 delujočih sta se letos preoblikovala v pod-sklade krovnih skladov. Preoblikovanje prinaša poleg davčnih ugodnosti tudi po- <31,1035 grama) je pred enim zanimivi palici mase 31,1035 grama (ena unČa) in 250 gramov, pri srebrnih palicah pa prevladujeta masi enega in pet kilogramov. Borzna cena unČe zlata enostavitev dctomentadje o skladih. Sredstva v skladih so se Plemenite kovine v letu 2002 - $5,24 odstotka, v letu 2003 -17,71 odstotka, v letu 2004 - 24,74 odstotka, v letu 2006 - J7,86 odstotka in v letu 2007 • rekordnih najmanj pa obvezniškim in 78,13 odstotka. Po letih pre- denarnim. Pogled na tečaj- tirane rasti m precenjenosti lielnic jtť sledilo lelu nitve, indeks S BI 20 se je skladi se lahko pohvalijo z lani znižal za 67,49 odstotka. Podobno se je zgodilo z indeksom najpomembnejših delnic SBt TOP. V letu 2004 je porasel za 29,3 od* stotka, leto kasneje za 2,8 odstotka, v letu 2006 za znižala skoraj za polovico ohranjajo realno vrednost "Celotno premoženje ni smiselno vložiti le v plemenite kovine, je pa zaradi zaščite in ohranjanja vrednosti osebnega premoženja smiselno vlagati v zlato in srebro/' pravi Peter Slapšak, direktor podjetja Elementům za prodajo plemenitih kovin. Naložba v zlato in sre- jo posledice dogajanja ns kapitalskih trgihNa j bol j se to pozna delniškim skladom, nekoliko manj meSanira, nico (z dne 17, marca) ni niti malo spodbuden, le redki letom znašala 598,50 evra, danes bi mor^i zanjo odšteti 685,^0 evia. Zd eiiu unčo srebra bi morali pred letom odšteti 11,27 6vra, danes 10.10 evra, "Kratkoročno gi» baiije cen zlata in srebra je nemogoče napovedovati. Na-povem lahko le, da bo glede na trenutno splošno gospo- datsku ill nijdiičiiu situaciju v svetu povpraševanje po zlatu in srebru ostalo na visoki ravni, kar povečuje tudi pritisk na vrednosti teh dveh kovin," meni Peter Slapšak. letno OZ- polletno pozitivno bro je predvsem v času reče- Dodaja, da bo v srednje- do donosnostjo. Letošnja spre- sij in nestabilnih finančnih dolgoročnem obdobju zlato rnemba VEP (vrednosti eno- trgov vedno veljala za dobro in srebro zagotovo ohranjalo te premoženja) posameznih naložbo. Tudi zato se je pov- realno vrednost glede na skladov se giblje od minus praševanje po plemenitih ostale valute oz.'pričakuje, 67 do plus 15 odstotkov, 12- kovinah v zadnjem letu pre- da se bo lahko njuna vred- mesečna sprememba pa od cef povečalo. nost celo povečala. ) PODjexníšTvotnnance torek, 31. marca 2009 17 Brezposelni Spomladanska poniKlha KRATKOROČNI VEZANIH VLOC jc tukral vťc kot privlačna. Gorenjska Banka Kam po v pomoc J ko z denarno pomočjo lahko pomagajo tako država kot občine, priskrbeti si je mogoče višji otroški dodatek in nižje položnice za vrtec. Urša Peternel ki. Strokovni sodelavci cen- socialne pomoči mesečno. Na Gorenjskem je samo v zadnjih dveh mesecih brez dela ostalo novih tisoč ljudi. Se konec decembra je bilo brezposelnih 4546 Gorenj k tra lahko pomagajo s psiho-socialno pomočjo v obliki razgovorov, dajanja informacij, opore in iskanja možnih rešitev. Hkrati pa posa» meznika ali družino obvesti- in Gorenjcev, konec febru- jo, do kakšne materialne po- arja pa po uradnih podatkih moči so upravičeni. Iz dr- Zavoda RS za zaposlovanje žavnega proračuna lahko !e 5521. Večina tistih, ki so posamezniki ali družine do- že izgubili delo ali ga žal še bodo, se znajde v hudi socialni stiski. Mnogi pa ob tem niti ne vedo. kam se lahko bijo tako imenovano denarno socialno pomoč. To lahko pridobijo, če so izgubili zaposlitev ali so prenehali Poleg tega lahko posamezniki ali dnižine prejmejo izredno denarno socialno pomoč, če se znajdejo v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na katere niso mogli vplivati. Ta pomoč se lahko dodeli za dobčeno obdobje ali pa v enkratnem znesku. Posamezniki in družine pa za pomoč lahko zaprosijo tudi občine, v katerih imajo obrnejo po pomoč. Zato prejemati denarno nadome- stalno prebivališče. Občine smo poiskali nekaj informa- stilo z zavoda za zaposlova- cij o tem, do kakšne pomoči nje in nimajo dovolj sred- so upravičeni vsi, ki izgubijo stev za preživetje. Za ljudi. namreč s svoj um proračuni zagotavljajo denar za tako imenovane občinske enkrat- PomoČ se lahko dodeli v gotovini ali pa v funkcionalni obliki. Ko nekdo izgubi službo, pa lahko poskrbi tudi za to, da bo manj plačeval za vrtec in da bo prejemal višji otroški dodatek. Glede plačila vrtca mora občino seznaniti s tem, da je izgubil delo in da so se socialno ekonomske razmere v družini bistveno spremenile. Občina nato v ponovljenem postopku izda novo odločbo o plačilu vrtca. Podobno je pri otroškem dodatku, saj center za socialno delo lahko na novo izračuna višino otroškega dodatka. zaposlitev. Pri tem smo si ki so povsem brez sredstev ne denarne pomoči. Te so Prav tako se lahko ponovno pomagali z zloženko, ki so jo pripravili na Centru za socialno delo Jesenice in je namenjena tistim posameznikom in družinam, ki so se zaradi izgube zaposlitve znaili v hudi maleiialni stiski. Kot lahko preberemo v zloženki, je center za socialno delo tisti naslov .«na kate- za preživetje, ta pomoč znaša 221,70 evra za samsko osebo. Pri družinah pomoč znaša 221,70 evra za prvo odraslo osebo v družini, 113,19 evra za vsako naslednjo odraslo osebo ter 66,51 evra za otroka. Štiričlanska namenjene vsem, ki so se znašli v takšnem položaju da ne zmorejo poravnat najnujnejših obveznosti Tak primer je izguba zapo slitve, smrt v družini, ločit veni postopek in podobno Občine višino enliatne de družina z dvema otrokoma, name pomoči določijo za jo pakete s hrano in oblačili, ki je brez prihodkov, torej vsak primer posebej, upravi odloča o pravici do državne štipendije za otroka. Po pomoč v stiski pa se vsi, Id so izgubili službo, lahko obrnejo tudi na eno od humanitarnih organizacij, kot so Rdeči križ Slovenije, Ka- ritas... Pri večini lahko dobi- Staršem, ki izgubijo zaposlitev, občina lahko Izračuna nižje plačilo vrtca. Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje: • 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let, - 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let, - 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let, -18 mesecev za zavarovance» starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let, rega se lahko obrnejo priza- lahko od dr^ve dobi nekaj čenči pa jo lahko prejmejo položnic tovrstne organiza-dete družine in posamezni- manj kot 470 evrov denarne največ dvakrat v enem letu. cije prispevajo le izjemoma. medtem ko denar za plačilo • 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. En mesec sva samo ležala "Vsi cilji so zamaknjeni, vse je podrejeno krizi in najini zaposlitvi," pravita Pia in Miloš» mlad par Pred nekai meseci sta službe Boštjan Bogataj Ostati brez službe in redne plače je mučno za vsakogar, ko brez službe ostane mlad par, je še huje. Tako se je zgodilo Pii in Milošu (imeni sta so bili," pove Miloš, ki bo le še enkrat prejel 300 evrov nadomestila, prej pa sta skupaj s trdim delom zaslužila slabih tisoč evrov, s čimer sta nekako preživela. Konec zabave na njuno željo spremenjeni, "Po novem letu je bilo zaba-saj se ne želita izpostavljati), ve konec. Streznitev. Ves ja- mladima Kranjčanoma, ki sta bila zaposlena v eni od kranjskih Isker. "Konec novembra so mi povedali, da je nastopila gospodarska kriza in s tem manj naročil, zato me ne potrebujejo več," pove Pia, mesec dni kasneje se je enako zgodilo MUošu. "Po izgubi zaposlitve je bilo še vse v najlepšem redu. Imela sva denar, poleg plače še odpravnino, ni bilo treba delati in še praznični dnevi stanovanje, zato jima ni tre- nuar sva se s prijatelji in nekdanjimi sodelavci zgolj menila, da bi se dobili, družili, pokramljali, v resnici pa sva le posedala pred televizijskim sprejemnikom, računalnikom in ležala. Spala do štirih popoldne in životarila. Niti iz postelje se nama ni dalo! Le premišljevala sva o n egoto vi pr ihod no s ti, " doda Pia. Na srečo sta podedovala S Î Miloš in Pia, mlada Kranjčana, oba brez službe: "Veliki načrti, predvsem družina, bodo morali počakati." Zavod RS za zaposlovanje vsem, I izgubijo zaposlitev, svetuje, da po različnih kanalih» z lastno aktivnostjo in s (>omočjo strokovnih delavcev zavoda ižčejo nove priložnosti. ba plačevati najemnine, kljub temu pa Miloševo nadomestilo plače ne zadošča za normalno življenje. Mp. nita, da je pomoč, ki jo nudi država v kriznih časih, premajhna, tudi obdobje prejemanja nadomestila je zelo ^ratko • zgolj tri mesece. "Sedaj se že moram znajti financiranja zgolj poklicnega izobraževanja," meni Pia. Vprašamo ju, kako je izguba službe vplivala na njuno razmerje. "Se vedno nama gre dobro, razumeva se/' pravita, Pia pa nadaljuje; "Seveda pa manj zapravljava, ni več velikih tedenskih po svoje in sliižiti z delom nakupov, ni več novih ob- na črno. Brez tega bi težko preživela," pove Pia. S pomočjo nasvetov in predlogov zavoda za zaposlovanje sta se vključila v rijihove delavnice, odločila sta se, da se znova vpišeta v srednjo šolo. Miloš je izbral gostin- rali počakati. Do kdaj? Vsaj stvo, Pia vzgojitelj s tvo, pre- do redne zaposlitve obeh in lek. Preprosto se zadovoljiva z bližino drug drugega." Na pomoč staršev ne računata, saj sta se želela osamosvojiti in tako bo tudi ostalo. "Veliki načrti, predvsem družina, pa bodo mo- mišljuje tudi o nadaljevanju šolanja. Nadaljevanje šolanja "Druge izbire ni, saj službe ni mogoče dobiti, tako ali tako ni m a va kaj početi. Tudi Če v vmesnem Času dobim službo, se šoli ne bom odrekel, ampak delal oboje," pove Miloš. Gospo- zaključka šolanja," pove Pia, MiioŠ pa: "Tudi potovanj v tem času ne bo, dopust zgolj kak enodnevni izlet na slovensko Obalo." Boljših Časov prej kot v treh, štirih letih ne pričakujeta. Zanimalo nas je še. zakaj je do gospodarske krize, po njunem mnenju, sploh prišlo? "Vse preveč je bilo darska kriza jima je tako življenja na veliki nogi na ponudila priložnost za šo- račun poceni kreditov, " raz- lanje, Pia si bo morala štiri- mišija Miloš in po razmis- letno šolanje plačati sama, Milošu bo stroške plačal zavod. "Zavod za zaposlo- sledíce pa sedaj čutiva mid- leku še doda: "Pohlep velikih ie bilo treba ustaviti, po- vanje oziroma država bi lahko plačala tudi štiriletno izobraževanje. Ne vem, zakaj se tako trdno oklepajo va." "Razlogi za krizo me niti ne zanimajo. Boli pa me, da zaradi nje trpimo mladi," ga je dopolnila Pia. iS poDjerniêTvo&Fmance torek, 31, marca 2009 ^ « Sponilííciunskď ponudba KRATKOROČNI VEZANIH Vl.OGtř jv tokral vcC kot prhlačii^i. Goren|ska Banka £Mal.4n Gorenjska čebeuca Zagovarja osebni pristop "Pri prodajalcih je najpomembnejši osebni pristop, ki ga stranke v večjih trgovskih centrih pogrešajo," na podlagi dolgoletnih izkušenj ugotavlja Mira Frangez, ki je z možem Marijanom pred devetnajstimi leti v Železnikih ustanovila podjetje Miramar, ki ima trgovino in proizvodnjo v Virmašah. Ana Hartman Ško^eločanka Mira Frangež je še danes izjemno predana podjetju Miramar, ki sta ga z možem Manjanom začela postavljati na noee leta znajo prav pristopiti k stran* ki, jo 'preČitati' in ji ponuditi prava oblaûla. S kupci znajo navezati pravi stik, zato mnoge stranke že prej pokličejo in se pozanimajo, la, ki jih manjka na trgu, pomembni sta kakovost in ugodna cena ... Sicer pa je da po njenem koncu lahko saj so prepričani, da se je treba Siriti prav v času krize. izjemno pomembno, da ves čas iščeš tržne niše. Pri nas tako po januarskih zimskih noge 1990. Kot pravi, bo pri vodenju družinskega podjetja s sedežem v Železnikih, proizvodnjo in trgovino pa imajo v Virmašah. pomagala, dokler bo pri moči. V Mira-maru je danes zaposlenih že dvanajst delavcev, med njimi tudi njuni hčerki. Pri prodajalkah je po mnenju Mire najbolj pomemben oseben pristop, ki ga stranke v velikih trgovskih centrih pogosto pogrešajo. "Ta^i zaposlujejo študentke, da je delovna sila Ûm cenejša. Sama zelo velik po- kdaj dela njihova' prodajal- razprodajah, ko nastopi za- ka. Pogosto pa stranke po-kLčemo tudi me, saj nam Izrecno naroČijo, da jih obvestimo, ko dobimo kakšno kolekcijo," pripoveduje Mira. tišje, sešijemo in prodamo ogromno pustnih mask. Treba se je znajti," razmišlja Mira in pravi, da zaenkrat le ne občutijo recesije. "Mis- nadaljuješ z vsemi močmi. Po skoraj dvajsetih letih samostojnega podjetništva ugotavlja, da je pot do uspeha vse prej kot lahka, "Nismo preskakovali stopnic, šli smo lepo po korakih in morda tudi zaradi tega v teh Časih nimamo težav. Ves čas lim, da so ljudje bolj prestra- moraš ostati na realnih tleh, Približno tretjino oblačil se- šeni kot kaj drugega. Ko pa ne pa tako kot nekateri mh-šijejo sami (zaposlenih ima- kaj rabijo, vseeno kupijo. Se- di, ki mislijo, da bodo odprli |0 pet šivilj), preostalo pa izvozijo iz tujine, predvsem veda pa moramo biti pripravljeni na vse. Če stranke Italije, oz. kupijo od sloven- ne bodo več imele denarja, trgovino in bodo ljudje kar takoj drli vanjo, nato pa bodo vse. kar se bo nabralo v skih proizvajalcev. In kako ne bodo kupovale. A jaz sem blagajni, pokasirali in si ku- je v teh knznih časih konku- rojena optimistka, mene bi 11* rirati velikim trgovski m cen. trom? "Če si priden in sj soben, te ne morejo kar izbrisati. Pri nas za razliko od men dajem temu, da proda- neksterih trgovskih centrov jalke znajo postieči stranke, dajemo velik pomen sloves- težko podrli, vsaj kar se 'kšefta' tiče. Od nekdaj smo previdni, z lastnim delom veliko naredimo, zato bomo preživeli jc odločna. Kljub težkim časom so se pUi dober avto. Tako ne gre. Podjetje raste počasi, tako kot osebnost,' razmišlja Mira, ki je pred ustanovitvijo podjetja nazadnje kot ekonomistka dcia3a v podjetju Loka v Škofii Loki kot vodja Mira Frangež (desno) prisega na osebni pristop do strank Pomembno je, da imajo nemu programu. Vedno gle- odločili povečati prodajne nabave in prodaje za galan smisel za komunikacijo, da damo, da ponudimo oblači- površine z gradnjo prizidka, terijo in tekstil. Neomejeni pogovoti/Neoi a; in MMS/Neomejeno doživelih ejen pregled pošte/Neomejen kle I ♦ se nadaljuje 00 p o I J) >0 Se veliko pogovarjate? Neprestano konunicirate ssvojlmi posfovnimi partnerji? Brskate po Internetu doma. v pt^arni In na pet!? Razmišljate o strdkih? S paketon^ Pov«x«il 77 oi lohko privoéôtte neomejenost komunikacije v najtwljšefn sJovenskem omrežju za samo 77 eur mesečno. To vključuje pogovora, SMS, MMS inlntamet. 2 nKpmeieno uporabo ei>oèt« lahko izbirate tudi med bfezptodnJma «torttvan^a 9fackBerry al Integral. Pra/ta ko je vključenih 200 minut klicev v oTiala mobilna «urežja. > V&e neporâûljene vkljućei>e kulICInt^ ycgcwtw se prenesejo v pnhoOnJI mesec. Prihranili Poste tuof v tujini. saj paket Povezani 77 vključuje naprecno storile/ MStfk, ki ]o v Sloveniji ekskluzivno ponuja Mobitel. 2 njovtujini komunicirate po »domači- ceni. Paket Povezani 77 je odlična izbira tud' za uporabnike pametnija In i-mobitelov. Le zakaj bi se še omejevali? NA VOUO SO VAM TUDI VRHUNSKI MOBITELI ŽE ZA SAMO 1 EUR. em^rmofm pogJi»^ ift ................ ffWij r*mwe hclón» ipcrti A «Mt přWfíA fi 6W0I řww n le tww^ Niew 041 700 700 • WWW.MOBITEL.SI Najmočnejše vezi so tiste^ kijih ne vidimo. ! KD Group s svojo banko Cveto Zaplotnik individualno premoženja, upravljanje investicijsko Ljubljana • Skupina KD svetovanje in storitve podjet- Group je borznoposredni-ško družbo KD BPD preoblikovala in preimenovala v KD Banko, s tem so stranke KD BPD tudi postale stranke banke. Kot so povedali na nedavni predstavitvi, bodo strankam ponujali storitve zasebnega in osebnega bančništva ter tudi vse sto- niških financ. Na trg zasebnega bančništva vstopajo z blagovno znamko KD Privilege, pri tem pa bodo "nagovarjali" predvsem zahtevnejše stranke oz, stranke, ki imajo na računu vsaj sto tisoč evTov. Storitve komercialnega bančništva, ki obsegajo osebni račun, kredite. ritve, ki jih je že prej tržila depozite in kartično poslo-borzno posredniška družba, vanje, bodo strankam ponu- to so borzno posredovanje, dili v drugi polovici leta. M'.* 7-odstotno kapitalsko ustreznost. Kredite nebančnemu sektorju je povečala za 9,1 odstotka, prebivalstvu pa za 12 odstotkov. V zaostrenih razmerah je še okrepila konzervativno politiko poslovanja, v zadnjem četrtletju je oblikovala dodatne rezen/acije in oslabitve, ki so ob koncu leta znašale 414 milijonov evrov. C. Z. GORENJSKI OAS torek, 31. marca 2009 EKONOMIJ) / sufan.zam @g-gías.sí 19 Priznali recesijo Vladni urad za makroekonomske analize je popravil novo oceno letošnjih gospodarskih gibanj, kt kaže na občuten upad gospodarstva. Štefan Žarci Ljubljana • Osrednja eko* nomska pa tudi politična tema preteklega tedna je bilo sprejemanje rebalansa državnega proračuna. V torek, torej le dan pred začetkom parlamentarne obravnave rebalansa, ki pomeni osnovo in zbir državnih protikriznih ukrepov, je Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) na seji strateškega sveta objavil novo oceno gospodarskih gibanj v letošnjem in prihodniem letu v Sloveniji. Ta, tako imenovana spomladanska ocena gibanj upošteva hitro posiabševanje razmer v mednarodnem okolju, se bistveno razlikuje od popravljene iesenske napove» dj v decembru, saj namesto dosedanje o»6-odstotne gospodarske rasti napoveduje štiriod stotni upad bruto domačega proizvoda (BDP), kar pomeni napoved občutnega upad gospodarske aktivnosti. To tudi uradno pomeni, da smo v Sloveniji v gospodarski Nekaj najpomembnejših podatkov Iz pomladanske napovedi (Realne rasti v odstotkih) doseženo napoved v nova napoved decembru 2008 2009 2009 2010 bruto domači proizvod 3» 5 0,6 •4.0 1,0 izvoz 33 1.5 •8,6 1.7 uvoz 3.5 0.5 •10,3 %e investicije 6,2 •2,0 • 12,0 1.Ó zaposlenost 2.9 •lr3 •5.4 •1.7 stopnja registrirane brezposelnosti 6,7 7r7 10.3 bruto plača na zaposlenega 3.9 2.2 2,6 inflacija 2»! 3.0 1.4 2,2 « « i Stopnje rasti BDP 8,0 6.0 6.8 4.0 2,0 y,o 2000 3002 aooj 2004 3005 aoo6 2007 2&0s 2,0 -i •4.0 ' 2010 recesiji. Ko glavni razlog za ta preobrat v napovedi so močno poslabšane razmere v mednarodnem gospodarskem okolju, kj bodo vplivale predvsem na znižanje izvoza in investicij, kar pa sta ključna dejavnika slovenske gospodarske rasti. Pričakujejo, da bo tem gi- . banjem navzdol sledila tudi potrošnfa prebivalstva, višja bo le državna potrošnja. V vedni dejavnosti se bo znižala dodana vrednost, najbolj v predelovalnih dejavnostih in kuiejo letos povečanje regis- eu letošnjega leta sto tisoč teden tudi potrdil, pripravljen gradbeništvu. Zaostrene go- trirane brezposelnosti na 8,9 brezposelnih. Umirila naj bi na osnovi prejšnjih, znatno spodarske razmere bodo 2 za- odstotka, prihodnje leto pa se tudi rast plač. Ker je bil re- bolj ugodnih napovedi» naj bi mikom vplivale tudi na trg celo na 10,3 odstotka, to pa po- balans državn^a proračuna, v roku enega meseca Že pridela, kjer na UMAR-ju priča- meni, da bomo imeli ob kon- ki ga je državni zbor pretekli pravili drugi rebalans. •4.0 stopn}« rasti BD^ napovid kran)skag0ra Dobra zimska sezona se zaključuje Kar 90-odstotna zasedenost namestitvenih kapacitet kranjskogorske turistične družbe Hit Alpinea in za pet odstotkov več gostov kljub zaprtemu hotelu Špik so podatki, ki pričajo, da so imeli v Kranjski Gori ob ugodnih snežnih razmerah v pretekli zimi uspešno sezono. Kot je za javnost povedal direktor Aleš Topolšek, je bila večina gostov iz Anglije in Slovenije, povečalo se je tudi število gostov iz Hn/aške in drugih držav na ozemlju nekdanje jugoslavije, gospodarska kriza pa je zmanjšala njihovo število iz vzhodnih držav: Rusije, Ukrajine, Madžarske, Poljske in Češke, Hit Alpinea je lani ob 13,9 milijona evrov prihodka iz poslovanja ustvaril pol milijona dobička, vendar zaradi stroškov financiranja poslovno leto zaključil z minimalno izgubo. Uspešnost sezone pripisujejo svojim naporom za obogatitev ponudbe, saj sledijo cilju, da postane Kranjska Gora znana po športu, sprostitvi in zabavi. Pomemben korak bo k temu pomenil prenovljeni hotel Špik, v katerega so vložili 9,7 milijona evrov (od tega je bilo 2,5 milijoni evrov evropskih sredstev) in ki bo odprt v začetku junija, investicija pa naj bi se povrnila v osmih letih. Investicijo naj bi nadaljevali z gradnjo 45 apartmajskih hišic, trgovino, tržnico in parkiriščem za avtodome. Kako bo na letošnji obisk vplivala recesija, še ne vedo; stavijo na petodstotno rast Števila slovenskih turistov, na več gostov iz sosednjih držav (Hrvaške in Italije), pa tudi boljši obisk iz Nemčije ter držav Beneluksa. 5,2. Bled Za trajnostno energetsko oskrbo Pretekli konec tedna je na Bledu potekaU mednarodna konferenca projekta Trajnostna energetska oskrba v alpskem prostoru - rešitve» tehnologije, koristi in zakonodaja, ki sta jo na Bledu v sklopu evropskega projekta AlpEnergy organizirala Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Elektro Gorenjska. Udeleženci mednarodne konference so se strinjali, da lokalni energetski sistemi že obstajajo in delujejo, vendar le kot samostojne enote, ki bi jih morali povezati v sisteme. To je mogoče prek virtualnih energetskih sistemov, ki bi pametno razporejali viške in primanjkljaj energije, hkrati pa za dobavo električne energije ne bi potrebovali daljnovodov. Ti kazijo krajino alpskih regij, na njih nastajajo izgube, v prihodnosti ne bi bilo treba širiti obstoječih energetskih zmog* Ijivosti - manj bi bilo javnih investicij. Na ta način bi zmanjšali izpuste ogljika v okolje in tako morda postali brezogljič-na družba. V sklopu projekta AlpEnergy sta partnerja Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Elektro Gorenjska iz- brala območje Tržiča za pilotni projekt. Tu je že sedaj na voljo več različnih proizvajalcev električne energije iz obnovlji» vih virov, nekaj vasi (sto družinskih hiš in dvajset podjetij) bodo opremili s t. i. pametnimi števci in senzorji ter na ta način v praksi testirali delovanje sistema. Ob koncu projekta bodo pilotne projekte iz sodelujočih držav/regij primerjali in izmenjali izkušnje. S. 2. Porast delniških tečajev Cvrro Zaplotnik Mercatorja (+ 4,6 odstotka), .....................................................najbolj pa pocenile delnice Kranj • Na Ljubljanski borzi Petrola (- 8,9 odstotka). Pivo- se je minuli teden Slovenski vame Laško 6,7 odstotka) borzni indeks SBI 20 zvišal in Intereurope (- 6,2 odstot- za 1,66 odstotka, indeks naj- ka). Uprava borze je v torek pomembnejših delnic SBI začasno zaustavila trgovanje TOP pa za 2,32 odstotka, z delnicami Istrabenza, kot Najbolj so se podražile delni* razlog je navedla neuradne ce Telekoma Slovenije {+ 7,4 informacije, ki se pojavljajo odstotka), Luke Koper (+ 6,9 glede pogovorov z bankami upnicami in nadaljnje usode dnižbe. odstotka), Save (+ 4,9 odstotka), Krke (4- 4,8 odstotka) in DeJnlca Enotni tečai (v evrlh) Gorenje Velenje Intereuropa Koper Krka Novo mesto Luka Koper Mercator Ljubljana Petrol Ljubljana Telekom Slovenije Aerodrom Ljubljana Istrabenz Koper Pivovarna laško Sava Kranj Nova KBM Zavarovalnica Triglav 27.3.2008 20.3. 2009 27.3.2009 SBI 20 SBI TOP 32,95 9.41 9.33 31.97 7.71 7.23 9<=>'7S 51,46 53.93 6242 18,80 20,10 291.84 144.03 150,71 62046 253.56 230.94 24849 131,00 140.72 102,97 2749 27.80 98,16 11, i8 • 82,09 44.53 41.55 443'3û 230-07 241,32 35,00 8.34 8.57 • 13.73 i3'97 8.552,0s 3-494,34 1.856,64 835.7^ 855,20 LjuagANA UniCredit: višja bilančna vsota in dobiček UniCredit Banka Slovenija je od leta 2003 več kot podvojila bilančno vsoto, lani jo je povečala za 36 odstotkov, na 2,9^ milijarde evrov, kar jo po tržnem deležu uvršča na četrto mesto na slovenskem trgu. Dosegla je 18,5 milijona evrov čl» stega dobička ali skoraj 22 odstotkov več kot ieto prej, vsega pa bo namenila za povečanje kapitala banke. Medtem ko je obrestne prihodke povečala za dobrih 26 odstotkov, je pri neobrestnih beležila j-odstotno zmanjšanje. K rasti obrestnih prihodkov so največ prispevali krediti - podjetjem so porasli za 26,8 odstotka in prebivalstvu za 33,6 odstotka, močno pa se je povečalo tudi financiranje bančnega sektorja. Višji obseg kreditov je prispeval tudi k višjim oslabitvam, te so lani znašale 6,9 milijona evrov in so bile višje kot predlani, ko so dosegle 4,7 mili/ona. Banka je lani odprla šest novih poslovalnic in dodatno zaposlila šestdeset ljudi, večji obseg poslovanja pa se je odražal tudi pri operativnih stroških, ki so lani znašali 33 milijonov evrov in so bili 14,3 odstotka višji kot leto prej. Delež stroškov glede na bilančno vsoto je znašal 1,26 odstotka in je bi) nižji od slovenskega bančnega povprečja. Letos bodo okrepili poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri katerem imajo že zdaj največji tržni delež, velik poudarek pa bodo dali tudi upravljanju finančnega premoženja. C. Z. Oinovn* toU Ofvhak KfVJ Osnovna šola Orehe k Kranj ob^ia razpis ZA VPIS OTROK v vrtca Orehek in Mavčiče za šolsko leto 2009/2010 DNEVNI PROGRAM, ki traja od 6 dO 9 ur v vrtec Orehek otroke 2. starostnega obdobja v vrtdc Mavćlče otroke 1. In 2. starostnega obdobja Vpisovanje otrok bo potekalo od 31. marca 2009 do 2. aprila 2009. Vlogo za vpis lahko dobite v vrtcu ali na spletni straní šote z naslovom http://vww.osorehek-sl/. Vlogo oddate v tajništvu OŠ Orehek Kranj od 7. do 15. ure. Obvestifo o sprejemu otrok v vrtoo bodo starši prejeli po pošti. Informacije o vpisu dobrte po tel. 04/20 19 512 (svetovalna služba, ga. Polona Bogataj). Uprava šole in vrtca i I f f t > 20 KMETIJSTVO cue to .zaplotnik ®g'efas. si GORENJSKI CL\S torek, 31. marca 2009 Zmagali mladi iz Zgornjesavske doline Cveto Zaplotnik nez Miklavdč), na tretje me- ..............................................................................sto ekipa Društva kranjske in Blejska Dobrava • Na gorenj- trži§ke podeželske mladine skem tekmovanju Mladi in (Nejc Smolej, |aka Cuder- kmetijstvo, ki sta ga v soboto man in Domen Nastran) in na Blejski Dobravi pripravila na četrto mesto prva ekipa Driištvo podeželske miadine DPM Zgornjesavske doline (DPM) Zgornjesavske doline (Jošt Čeme, Blaž Bizjak in in kmetijska svetovalna služ- Miha Hlebanja). Za tekmo- ba, je zmagala druga ekipa vanje se je prijavilo šest ekip, DPM Zgornjesavske doline, dve pa sta potem odpovedali za katero so tekmovali Mar- udeležbo. Ekipe so odgovar- jana Hlebanja ter Dominik jale m vprašanja o odnosih z in Klemen Robič. Na drugo javnostjo, vrednotenju okro- mesto se je uvrstila ekipa glega lesa in navzkrižni DPM Škof)a Loka i (Lidija Li- skladnosti ter ugibale o teži kar. Tomaž Debeltak in )a* butare. á Zmagovalna ekipa DPM Zgomjesavske doline 2 se je uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 18. aprila v Doieh pri Litiji. komcnda Sejem se bo začel že v četrtek v Komendi bo konec tedna tradicionalni spomladanski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije. Tokrat se bo začel že dan prej kot običajno, v četrtek opoldne» ko ga bo odprla državna sekretarka kmetijskega ministrstva Sonja Buko- vec, odprt pa bo še v petek, soboto in v nedeljo od 9. do 18. ure. Prireditelji, to so prizadevni člani Konjeniškega kluba Komenda na čelu z Lojzetom Lahom, so se odlomili za podaljša* nje sejma na željo razstavljavcev, ki ugotavljajo, da je prodaja v soboto ceio boljša kot v nedeljo, ko se zaradi gneče ne morejo dovolj posvetiti kupcem. Za uvod v sejem bo v četrtek ob 9. uri v Domu kulture v Komendi predavanje o rabi travinja, deteljno travnem njivskem kolobarju in vplivu prehrane krav na delež tolšče in beljakovin v mleku, v petek ob 10. uri pa bo na sejmišču prikaz ocenjevanja kondicije govedi. C Z. Gorenjska razstava krav in telic ^ 1. stran Poglejmo še najboljše v posameznih skupinah pri obeh pasmah! Pri čmo-beli pasmi sta med brejimi teli-cami prvo in tretje mesto za» sedli telici iz hieva Marka Dolinai^a iz Vogelj, druga pa je bila telica, last rejca Mirka Rimahazjja iz Spodnjih Gonj. Med prvesnicami je bila prva Pina, last Gašperja Za- breta. druga Bisa iz hleva Cirila Zaplotnika z Letenic in tretja Bimba 52, last kmeta Alojza Lc^a iz Gorič. Pri Vinko Kozina z Okroglega s šampionko mlaiših kravah (z zaključeno lisaste pasme prvo ali drugo laktacijo) je bila naiboBša Dolenčeva kra- Bohinc z Murav, Jože Urh iz janež Zabret, ki je vajeti na kmetiji že predal sinu Gašperju, z nagrajeno kravo. ______________________ ,, ^^ ^ povprečno mlečnost več kot va Ika, druga je bila Rania iz Virmaš in Pavel Demšar z Smrkolj, predsed- ^^ajg^ ^^^^ kilogramov. Tri hleva Zdenke Purgar iz Pod- Loga nad Škofio Loko, naj- nik Kmetijsko gozdarske kravah je veliko odvisno od brezij in tietja Mura. last Jo- boljše prvesnice Vinko Kozi- zbornice Slovenije: "Raz- genov in krme," je dejal Vin- žeta Cudemiana iz Babnega na z Okroglega, fanez Žon* stava kaže na veiik napre- ^^ Kozina, ki na kmetiji na Vrta. Pri starejših kravah je tarodSv. DiJiain AntonDe- j a * nroblem ie v Okroglem redi blizu štiride «.« t^i. I I «vKv «I ' r t I . 1 • . 1 bila prva Zabretova kiava benec iz BaČen, nćijbuljšc mlajše krave Lovrenc Remic z Rupe, Janez Galjot iz La- ^ lisasti pasmi dosega povpre- Bula. druga je bila Jasna 77 iz hleva Frančiške Drinovec iz Podbrezij in tretja Sakra hovč in Miha Cegnar iz Dor- služijo." 80 rejca Mirka Rimahazija. farij, najboljše starejše krave tem, da kmetje z rejo go- set krav, od tega dvajset krav lisaste pasme in križank. Pri In kako je bilo pri lisasti pas- pa Pavel Demšar. Anton Demi? Najboljše breje telice so benec in Anton Križaj z tudi avtohtono cikasto pas- bret> ki je imel na razstavi čje od šest do sedem tisoč ki-logramov mleka, pri križan-Na razstavi so predstavili kah malo manj." Gašper Za- na razstavo pripeljali Franc Okroglega. ima]o pn nas priznanja na razstavi le moralno vredno- mo krav in dve kravi z visoko najboljšo prvesnico in starej* mlečnostjo v življenjski dobi: šo kravo, je ugotavljal, da so čmo-belo kravo iz hleva Antona Dolenca iz Vrbenj, ki je presegla mejo 100 tisoč kilo- sti, ne pa tuđi tržne koristi, gramov mleka, in lisasto kra- kot v govedorejsko razvitih vo Branka Kalana z Okrogle- državah. Dajmo besedo še ga, td je dala že več kot 76 ti- prirediteljem! Boštjan Fre- soč kilogramov mleka. lih, predsednik organizacij- In kaj so povedali rejci? skega odbora razstave: "Raz- "Priznanja nam potrjujejo stava je pokazala, da je Go- pravilnost selekdjskega dela. renjska vodilna govedorej- Ker intenzivna, visoka mleč- ska pokrajina v Sloveniji, nost povzroča številna oboie- Mlečnost narašča in je nad nja, dajemo velik poudarek državnim povprečjem, števi- zdravju nog in vimena, kar je b osemenitev se ne zmanj-zelo pomembno za dolgoživost in tudi za ekonomično šuje ..." Anton Šenk, predsednik Govedorejskega druš- prirejo mleka," je dejal An- tva Kranj-Tržič: "Gorenjska Branko Kalan z Okroglega z lisasto kravo, ki je dala že več ton Dolenc, ki redi 125 gove- se po prireji mleka tahko pri- meqa s tujimi govedorejsko razvitimi deželami." kot 76 tisoč kilogramov mleka, ob njem (na desni) ocenjevalec johann Tanzler. 1 Tina dom di, od tega več kot 70 krav, pri katerih že vrsto let dosega GLASOVA KNJIGARNA Cvetoče okrasne rastline 1007 strani redna cena: 32 € Zelenjavni vrt 318 strani trdo vezava redna Sadjarstvo 416$ trani trda vezava redna cena: 33 € ^(Uarstvo o Zelenjavni vrt | a + Za naročnike: Za naročnike: 25,20 € Za naročnike: Novi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu 544 i trani redna cena: 19,90 € fiMňt Novi vodnik po zivniskeni in râ^inskcm svetu - « 2a naročnike: 15,92 € Knjige lahko kupite na Gorenjskem glasu, vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure. Naročite po telefonu številko: 04/20142 41 ali na narocnine@£-gias.5i 21 Á rti CO ka Neodprte cvetne glavice artičoke obožujejo gurmani. Veliko več zdravilnih moči kot slednje premorejo listi, ki jih nabiramo spomladi. Čislajo jih kot zdravilo zoper prebavne težave, zlasti tiste, ki so posledica motenj v izločanju žolča. Ščitijo, čistijo in krepijo jetra. Pavia Kliker Delikatesa za premožne namene uporabljamo sveže di posušene liste. Ti so vir ogljikovega hidrata inulina» vsebuiejo grenčino, cina-Artičoke (Cynara scoly- iln, beljakovine, mineral-mus) se dobro počutijo le v ne, antioksidante, provita-toplejših krajih. Pri nas min A, vitamine skupine B oireiujejo v glavnem le Pri« in vitamin C. morce. A dandanes jih brez pretirane^ naprezanja lah- holesterol ko nabavimo v veciru bolje založenih prodajaln. Do- Na splošno velja, da dna- movina artičoke je Etiopija, rin in nekatere druge sesta- Na obalah Mediterana se je vine v artičoki izboljšujejo pojavila nekaj tisoč let pred delovanje jeter, pospešujejo Kristusom. Gojili so jo že delovanje žolča, spodbujajo Egipčani in Grki, ki so ji re- njegov pretok, blagodejno Artičoka cvete vijolično in spominja na osat kli klinara. Rimljani so nje- splivajo pri žolčnih kamnih no ime spremenili v dnara (pred uporabo je potreben Lajža motnje prebave in jo začeli uporabljati kot zdravilno rastlino. V Rimu posvet z zdravnikom) in uravnavajo raven holestero- Artičoko oziroma njene sećno îdslino in sečnino ter tako pomaga tudi obolelim za protinom. je sodila v sam vrh najbolj la in lipidov vkrvi. Raziska- Pnpravke, ki jih prodajajo v zaželenih zelenjavnih spe- ve so potrdile, da izvlečki ^^^ ^^ J" čai in gotovi pripravki dalitet. V Frandjo in Angli. artičok znižujejo holeste- ^P^^aDimo pn preoavmn te- ' ® r r jo je ta osatu podobna ras- rol, zato igrajo pomembno predvsem tistih, ki [ig^v artičoke si naredi- nastanejo zaradi moteni v iz- mo poparek aii prevretek. ločanju žolča m se kažejo kot e^^ žlico nasekljanih listov napihnjenost, občutek sito- artičoke prelijemo s skodeli- sti oziroma polnosti, spaho- vrele vode. pokrijemo, pu- tlina prispela šele v 15. stoletju, privoščilo pa si jo je lahko samo plemstvo. V lezni. srednjem veku so si premožnejši z njo zdravili "zaprta jetra in \edvice". vlogo pri preprečevanju ateroskleroze in žilnih bo- Listi spomladi, cvetne glavice poleti Artičoka je trajna o sa tasta rastlina z mogočnim» tudi do dva metra visokim steblom, ki je poraščeno z bodičastimi listi. Na vrhu se razvijejo kroglasti, bodičasti cvetni koši, ki jih obiramo pred cvetenjem. Rasdi- na cveti modro vijoličasto poleti in jeseni. Liste artičoke nabiramo spomladi pred cvetenjem, cvetne koške pa Cvet artičoke za gurmanske junija in julija. V zdravilne užitke, listi za zdravilo vanje, bolečine v zgornjem delu trebxiha, slabost, siljenje na bruhanje. Tem mot- stimo stati petnajst minut, nato precedimo. Ali pa enako količino listov prevremo v no pojavijo po obroku, bogatem z maščobo. njam je skupno, da se navad- ^ggj pij^^^^ ^^^ dan po eno skodelico pred jedjo. V lekarnah in spedali- ziranih trgovinah se dobijo tudi številni pripravki iz artičoke v obliki kapsul, draže- Tonik za jetra Artičokino diuretično de- jev, tablet, soka, kapljic itd. lovanje se odlično dopolnju- listi artičoke so tudi pc^osta je z razstrupljevalnim delo- sestavina t. i. čajev za odvaja- vanjem, ki iz našega orga- nje žolča in čajev za zniževa- nizma učinkovito odstranju- nje holesterola. Ob pravilni je stnipene snovi. Tako delovanje lahko izkoristimo za uporabi artičoke ni pričakovati stranskih učinkov. Zara-prečiščevanje jeter. Artičoka di vpliva na izločanje žolča se je pravi tonik za jetra. Pri revraatizmu izloča iz krvi pripravki artičoke odsvetujejo pri zaprtju žolčnih poti. KUHARSKI RECEPTI Za vas iz8ira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha 2 rezanci, pečena rdeča postrv v foliji, radič s krompirjem, janeževe rezine; Večerja: čebulna pita, vino ali pivo ali bela kava. Ponedeljek - Kosilo: ohrovtova juha s krompirjem in kranjsko klobaso, palačinke s skuto, kompot; Večerja: ajdovf žganci z ocvirki, vroče mleko, Torek • Kosilo: polenta, telečje srce v omaki, zeljnata solata s fižolom; Večerja: rižota z mešanim mletim mesom, bučkami in cvetačo, rdeča pesa v solati, drobno pedvo, čaj. Sreda • Kosilo: enolončnica iz sladkega zelja in govedine, pečene skutne pogačice iz krompirjevega testa, rrleko; Večerja: zelenjavne omlete, zrnat kruh, bela kava. Četrtek • Kosilo: kremna juha iz bučk, ocvrt piščanec, regrat s krompirjem; Večerja: ješprenj s kislo repo in (obranimi) suhimi rebrci, krompir v koscih z ocvrto čebulo, bela kava. Petek • Kosilo: gobova juha, pečene Ikarpine z rožmarinovim krompirjem (pečeno skupaj v pečici), zelena solata z jajcem; Večerja: toast z zeliščno skuto, ruiada z bananami in stolčeno smetano, kompot. Sobota • Kosilo: zelenjavna juha, belokranjsko cvrtje, regrat s krompirjem, prieška gibanica; Večerja: zajčji ragu s širokimi rezanci, rdeče vino. Čebulna pita Iz 300 g moke, 12 g masla, 1 jajca in i rumenjaka, ščepca soli in nekaj žlic mrzle vode zgnetemo krhko testo, kt naj eno uro počiva v hladilniku, zavit v folijo. Medtem pripravimo nadev: na maščobi (najboljša je domača mast} 10 minut pražimo 500 g drobno zrezane čebule, da se povsem zmehča. Dodamo 10 dag drobno zrezane suhe, mesnate slanine, potresemo z žličko strte kumine in popra in pražimo še nekaj časa, da čebula malce porjavi. Solimo po potrebi, ohladimo. Dve tretjini testa pritisnemo v dno manjšega (okroglega) dobro namaščenega pekača; ob robu testo dvignemo. Pekač porinemo v ogreto pečico na 220 stopinj in pečemo ca 10 do 15 minut, da se malce zapeče. Nato ga vzamemo iz pečice, nadevamo s čebulnim nadevom in prelijemo s polivko, ki smo jo zmešali iz 3 dl kisle smetane, 2 rumenjakov in Ščepca soli, na koncu pa narahlo vmešali še sneg 12 3 beljakov. Iz preostalega testa napravimo mrežo čez nadev. Zdaj pito vrnemo v vročo pečico in pečemo Še pol ure pri 230 stopinjah Celzija. Belokranjsko cvrtje Sestavine: 60 dag mešanega mletega mesa, 1 staro žemlja ali rezina kn/ha, 2 žlici olja, 1 sesekljana čebula, 7 jajce, sol, poper, strt strok česna, sesekljan zelen peteriilj. Za paniranje: moka, 1 jajce, bele árobtine, olje za cvrtje. Žemljo narežemo, namočimo v mleku, jo stisnemo in dodamo mesu. Čebulo sesekljamo in pražimo na maščobi, dodamo še vse druge sestavine, začinimo in dobro premešamo z rokami. Oblikujemo manjše poipete, jih povaljamo v mokt, jajcu in drobtinah ter vročem olju ocvremo. Ocvrte damo na cedilo ali papirnato kuhinjsko krpo, da odstranimo odvečno maščobo. Dokler jih ne ponudimo, naj ostanejo na toplem. Pragmatični pozitivizem 89 V RAKOVIH KLEŠČAH Martfta Smolnikar Zdrav človek ima tisoč zahvaliti, je, kakopak, druga negativno življenjsko izkuš- oddelku 200 na Golniku, na Preveč oholo bi bilo, če bi različnih želja, bolan eno tema.) Namreč. Ni tako zelo njo, ampak kot poseg, ki mije kateri ležim in uživam v verjela ali celo razglašala, da samo: ozdravět i. Kdo je to preprosto, kot se morda na izključno v korist. Skratka, v upanju skorajšnje ozdravitve, je moje trenutno in siceršnje misel prvi izrekel, ne vem, prvi pogled zdi, dojeti kemo- odnosu do kemoterapije rav- sem naredila prostor za svoje- počutje na meji čudežnosti. terapijo kot enkratno življe' nam pragmatično pozitivi' ga angela varuha, ga povabi' Po drugi strani je neizpod- njsko prilož nost b rez vsak rš- st ično in po načelu. Če je na- la naj sede zraven mene in bitno, da je moje p rezivlja - vsekakor drži. Torek, 24. marec nih stranskih učinkov, kot iz- sprotnik premočan, ga ustvari jemno možnost premagova- za prijatelja. me varuje. Nič ne dvomim oziroma nje, dojemanje in doživljanje kemoterapije - milo rečeno - Lepo grdo, ampak nase nja tuživljenjskih nevšečnosti Še nekaj minut za mano Čutim, da je moj angel varuh nevsakdanje. Navsezadnje se sem kar malce ponosna. Ne in se je kot takšne vedno zno- bo tretji B (enoumi) cikel sprejel povabilo in me imel ne počutim odlično samo v zaradi imetja nekih vrednot, va veseliti. !n prav v tem kon- predpisane kemoterapije. Eno da ne rečem ne-vrednot. ki jih ozka interesna skupina s ka- tekstu in v nobenem drugem uro sem uživala z mislijo, da med kemoterapijo v svojem naročju in v kolikor kdo svojih mislih, hotenjih in pričakovanjih, ampak je moje ali drugačnem, dojemam ke- mi vsaka kapljica kemije meni, da se mi, denimo, za- počutje tudi znanstveno po- pitalom it roki v imenu sodo- motcrapijo. uniči bclno celico, ki seje za- radi močnih kemikalij blede, trjeno; z analizo krvi in rent- bne družbe, v resnici pa v Da ne bo pomote: nisem sejala v mojih pljučih. Seveda se pač meti. Sem namreč gensko sliko pljuč, ki potrjuje svojem lastnem, načrtuje in mazohistka, ki se na vse mo- me je imela tudi tokrat na Čisto prisebna. Veliko več, kot pozitivne učinke kemotera* poveličuje, pač pa se imam goče načine trpinči in pri tem očeh sinjska Mati božja. In še samo prisebna. Po koncu pije. Povedano drugače, z kratko malo za svojevrstno uživa. Nasprotno; bolečine se eno dodatno novost sem da- kemoterapije je moje telo na- vsako kemoterapijo sem ko' junakinjo ali vsaj pogumno bojim kot hudič križa, če se nes vpe^'ala, v zvezi s katero bito z (pozitivno) energijo, rak bliže želeni ozdravitvi. pripadnico človekove vrste, tako izrazim, le da kemotera- si naj misli, kdor hoče, kar Počutim se kot drevo, ki kiju- (Komu se imam za to vrlino pije nc dojemam kot zlo, kot hoče. Na koncu postelje na buje viharju. (Se nadaljuje.) é i i I f 22 NASVETI, GORENJSKA info ®)g'glas. si GORENJSKI GlAS tnrek» 31. marca 2000 Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo Na Čelu Gorenjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije ostaja Cvetka Koman Od leve: Saša Sega in Cvetka Koman SUZANA P. Kovačič sodobitve invalidskega vozič-..............................................................................ka," je povedala Cvetka Ko Begunje • Gorenjska podru- man. Spodbujajo športno žnica Združenja multiple udejstvovanje, kot so baiina- skleroze Slovenije (ZMSS) je nje, streljanje z zračno pu- imela pred kratkim občni ško, pikado, ribolov, šah, pla- zbor, na katerem so nov vanje; referentka za šport je mandat vodenja podružnice Tatjana Čepon. Za najboliše- z 202 danomd zaupali dose- ga športnika Gorenjske pod- danii predsednici Cvetka Ko- nižnice v letu 2008 so laz- man. Leta 2008 so za delova- glasili janeža Štefeta. nje podružnice prejeli odgo- Občnega zbora pri Avseni- renjskih občin 6400 evrov ku v Begunjah se je udeležila pomočiteri200evTOvdona» Saša Šega. dr. med., ki na dj^podjetij. Številne dejavno- Nevrološki kliniki v Ljubljani sti izvajajo tudi letos. "Vsak zdravi bolnike z multiplo prvi Četrtek v mesecu imamo sklerozo. Povedala je, da na- vct>cld srečanja v Domu upo- stajâjo nova biološka zdraNila, kojencev Kranj, vsako sredo kiupočasnijobolezeninkijih popoldne je plavanje v kranj« pričakujejo v prihodnjih petih skem zdravstvenem dornu» letih, a žal ne bodo primerna novost je balinanje na Bleîski za vse bolnike, ker so tudi ob- Dobravi Organizirali like te bolezni različne. "Upa- bomo izlet, lani smo prežive- mo, da bodo v prihodnjih deli prijeten dan v Lipici in na setih letih raz%ili zdravila, Id Debelem rtiču. V podružnici bodo bolezen ustavila," je ne- deluje tudi Komisija za soci- kaj upanja vlila Saša Šega. ]> alo, pri kateri člani lahko landa Šoštarič iz ZMSS pa je uveljavljate pomoč pri sofi- nanizala nekaj možnosti sofinanciranju, na primer pre- nandranja različnih progra- nove domaČe kopalnice, po- mov rehabilitadi. Regrat t večinoma pripravljamo vso- olja in balzamičnega kisa Regrdtova rižotd Za 5 ostb potrebujemo: 2 Boris Bergant latah, so odii6ia zelenjava zmešajte, dodajte stisnjen tudi mladi regiatovi socvetni česen ter začinimo s sdjo, popki, ki jih skuhamo in poprom in ščepcem sladkor- čebulo, 40 dag očiščenega zabelimo skupaj s še kakšno ja. Regrat, šampinjone in ^ ^lí®' dru^o zelenjavo. Dobri pa so prerezane paradižnike 40 dag arbono nža za rižoU, tudi kuhani regratovi listi zmešajte, prelijte s polivko, i ^ ^ ^^ pripravljeni kakor blitva s potresite s partnezanom in dag sveže na ri banega Regrat veqetno poznamo krompirjem. Regrat vsebuje takoj postrezite, prav vsi, saj je eden pndh veliko železa, vitaminçv in parmezana, 5 dag masla, sol in ivtář mirt poper. znanilcev pomladi in raste ^eta karotena, pa zane prav za vsakim plotom. Tu marljivo malo kalorij. Sicer ni zavistnili pogledov, ker je pa je regrat odlično splošno regrata dovolj za vse in to za- křepčilo, ki spodbuja delo- Krompirjeva juha z regratom ^a oljčnem olju pražite sesekljano čebulo. Dodajte Za 5 oseb potrebujemo: 2 ^ ^^^^ narezan re- stonj.leznožkominposodo vanje jeter in drugih Hez, žlici oljčnega olja, j stroh čes- g^J-Vse s^paj pražite še se je treba odpraviti na naj- pripomore k boljši prebavi na, 1 grobo sesskljano čebulo, ^^^ dodajte nž. bližji travnik. Nabiramo in presnovi ter pospešuje 1,21 mesne juhe. 40 dag oiup- ^^m m pustite, da miade, nežne, rumenkaste razstrupljanje'elesa. poganjke, ki jih odrežemo tik nad korenino, da lističi Regrat z gobami ostanejo v šopku. Večje lis- m parmezanom Ijenega in na hcke narezane- Zmžaite tempe- ga krompifja. 3 žlico koruzne ^ postopoma doliva- moke. 1,5 dl sladice smetane, vodo, dokler je vse ne 40 dag očiščentga regrata, sol Po^abite. Vmes večkrat pre- tiče narežemo oziroma natrgamo; so nekoliko bolj i n svřže mlet poper. Za 4 osebe potrebujemo: 50 mešajte. Ko postane nžota gosta in je riž kuhan al dcntc. primešajte šc nariban grenki, kar jim daje nekoliko dag očiščenega regrata, }0 dag y večji kozid segrejte drugačen, a ne slabši okus. ^^^ šampinjonov, 10 para- ^ij^no olje in na njem mi- P^™^^®^' m solite Če ga kupujemo, kupimo dižnikov češnjevcev, 15 dag ^ut pražite .čebulo in na FT^'T. očiščenega. Obstajajo pa tudi gojene različice regrata, parmezana, ekstra dev^o oljčno olje, balzamični fcis, i koJobarjc narezan česen- Zalijte z juho, dodajte krompir ki naredijo bolj košate rozete strok česna, sol, si^e mlet po- kuhajte dvajset minut. Odstavite in takoj postrezite kot samostojno jed ali kot prilogo. in jih običajno belijo. Regrat ^Wkor. za shranjevanje ni primeren Šampinjone Dodajte sesekljan regrat in očistite, sladko smetano, v katero ste in le izjemoma lahko sveže narežite na tanke lističe in zmešali koruzno moko. Med regratu nabranega, očiščenega ter jih v ponvi z malce olja na mešanjem dobro prevrite. Mlačna svinjska ribica temeljito odrejenega do 24 ur hranimo v hladilniku. Po* hitro popražite. Parmezan narežite na zelo tanke solite in pop opra jte po Za % osebe potrebujemo: 50 okusu, kuhajte še nekaj mi- dag svmjske nhice, malo olja. leg regtatovih listov, ki jih rezine. Nekaj žlic oljčnega nut ter postrezite. JO dag očiščenega regrata, 30 dag paradižnika ČeŠnjevca, 8 dag parmezana, 4 žlice ekstra dcviákego oljčnega olja 3 žlice balzamičnega kisa, sol in sveže mlet poper. Svinjsko ribico začinite s soljo in poprom ter jo na vročem olju v pokriti posodi specite in ohladite na 40 stopinj Celzija. Regrat zložite na velik ovalen krožnik in posujte s četrtinami češnjevca, pokapljajte z oljčnim oljem in balzamič- nira kisom ter solite in popoprajte. Solato obložite z rezina mi svinjske ribice, s potresite z naribanim « parmezanom m takoj ^ postrezite, najbolje s svežim 2 kruhom ali toastom. Računalnik in jaz (št. 140) Bonton sporazumevanja bna glavi iz običajnega, tiska- ma vedno izbrišitt: in jih niko- nega poslovnega dopisa, z li ne pošiljajte nikomur, ráko- osnovnimi podatki o podjetju mur ne pošiljajte niti verižne ali pošiljatelja Pri poslovnem pošte. e-komunidranj u j e predvsem Čeprav so današnje poveza RopírtCTJ^N pomembno, da uporabljamo ve čedalje zmogljivejše, vse naslavljanje prejemnikov e- zmogljivejši pa so tudi mode- tevati določena pravila vede- maJcev tudi popolnoma dru- mu boste kmalu odgovorili. poStp kakor pri običajnih do- mi, je osnovno priporočilo, da ....................................... nja in nenapisane norme, če gačen videz, kot ste ga ustva- Na e-pošto odgovorite takoj, pisih- Formalno naslavljanje e-pošti na lastno pest ne doda- 2e na začetku razvoja inter- želimo, da bo komunikacija z rili. Uporaba različnih barv in ko utegnete. V odgovorih na je priporočljivo, še posebej v jamo pril(^. Preden jih doda- neta in e-pošte so nastala do- drugimi uporabniki potekala veUkosti pisav ni prepoveda- elektronska sporočila vedno mednarodni komunikaciji, mo. prejemnika e-pošfó vedno ločena pravila bontona e-spo- normalno in spodobno. na, je pa vsekakor priporočlji- uporabljajmo možnost \4dju- Izbrati moramo najbolj for- povpraSajmo, ali je pripravljen razumevanja. Osnove bonto- Čeprav je e-komunidranje va prava mera različnih nabo- čevanja $r>oročila ali dek iz- maJno obliko naslavljanja, od- sprejeti večjo priponko. A na v e-pošti so izjemno po- po e-pošti zelo podobno obi- membne v poslovnem svetu, čajni poslovni komunikaciji, rov, da ne bo sporočilo na koncu videti kot novoletna vomega sporočila v odgovor. visno od posameznega pri- Na koncu e-sporočila naj bo Pri e-sporazumevaniu je te- mera. V skladu s spletnim vedno podpis pošiljatelja e saj nas lahko neprimeren na- pa moramo biti zaradi poseb- jelka. Prav tako ne pišite spo- meljna težava la, da lahko pri- bontonom velja načelo, da so pošte, vsebuje naj ime in pri-čin e-sporazumevanja prive- nosti elektronskega komuni- ročil z veliki tiskanimi črka- čakovana formalna poslovna e-pisma kratka in jedrnata, vr» imek, e-naslov, naslov spletne de tudi v neprijetne položaje z ciranja pozorni na obliJco mi, saj to v interaetnem oko- komunikacija postane nefor- stice naj ne bodo daljše od 65 strani, če jo imate, in v poslov- resnimi posledicami. Zato se elektronskih sporoČii. Izogi- lju uuineiiikiičanje. inaliia zaradi posebnosti obli- ali 70 znakov. . nih pismiii še položaj v pod- od uporabnikov e-pošte zahte- bajte se uporabi barvnih ali Osnovno pravilo spletnega ke e-poŠte. To je lahko nepri- Preden odpošljete e-pošto, jetju, tdefonske in &ksne ši- vajo in pričakuje upoštevanje slikovnih ozadij, neberljivih bontona pri e-komunikaciji jetno še zlasti na začetku e-ko- preverite e-naslov, saj ima lah- vilke, na katerih je pošiljatelj nebtera pravila vedenja, pisav, animadj, slik, različnih je, da, če je le mogoče, na pre- munidranja. Pri poslovnem ko sporočilo, poslano na na- dosegljiv. Ob vse večjem števi-Tako kot v običajnem okolju slogov in podobnega. Ne jeto e-pošto odgovorimo ta- e-komunidrar^u je še poseb- pačni e-naslov, za pošiljatelja lu e-sporoál je zelo priporoč- pri vsakodnevnem komunid- samo, da je lahko berljivost koj. Će zaradi prezaposlenosti no pomembno, da v e- nepredvidljive posledice. Če- Ijivo, da vedno izpolnimo pol ranju z ljudmi je poleg pra- tako okrašenega sporočila ne morete takoj odgovoriti, je sporočilu uporabljamo ele- prav je tako sporočilo poslano vnih zakonov, ki predpisuj zmanjšana, temveč ima lah- priporočljivo, da pošiljatelju e- mente, ki jih siccr poznamo po pomoti, ga prejemniki je Zadeva. E-pošta brez opisa zadeve najpogosteje spomi- jo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ko sporočilo zaradi razliíne- pošte odgovorite na kratko, da iz običajnih pisem. Torej je v sprejmejo kot neželeno e-poš- nja na spam. Vsebina naj bo tudi na internetu treba upoš- ga delovanja poštnih odje- ste njegovo e-poŠto prejeli in e-sporočilu glava, ki je podo- to oziroma spam. Taka e-pis- zelo kratka, i C * 4 rt (O © S 0) o o o E « X » t o t; C o •v * rt < UJ (A cs S t5 O .1 S S a $ 4 S iS fl £ to < z o CÛ o » « s o I § o C _ mr CLp 3 g S o o 03 p s o §2 3£ o<» o Ul S 3S 23 S Ul A > .. « 5 £ o >m C a n ^ ^ E •S N m O û o ^ 5 s 12 o (Q I i E CO a és ^ O V ^ S i S € I - s g B ê .s ™ ? S C si lis ^ 5 B Û. J5 a a > to I rt fi •o 3 C 2 M c^ » u I MJ I CD S 0 C g 1 I «I C C 5 ^ ^ g o s <3> e 3 Ô lllilll^E 2 l^o C ♦ o o « ? I O J2lň i O o o 5 si & o y iS & ^ Ui 55 >< X o o o o > o V) C/) I/) o ^^^^^^ ^^^^^^ o g o o o o o o m lA m m u) O O O O O ift ift * « * « ft ft ft ft «<• rt ^ tf> lA M fsi N GORENJSKI GLAS torek, u. marca 2009 23 C» o o CO I CO CO UJ a: O o o á S iS go-ž g o B O « « «I e S » •u o o 2 ^ C £ a s •s 9 2 I S y S t 4> O S £ o C « I rt s á •§ M.) iri IS C o li £ B O 5 55 O ! I .5 .§.2.^ 2 U^îÎÎ lllil! 0 f 73 •O (D O T) £ O s « « E cl o E 2 5 lA S O 3 •C u> CVJ u E C ¥ 5 a 0 řw •(A O d) S A S £ S V Û. I (O C C S o CD £ O C o 0 <1> V) A . 1 O S ® »0 & p o iš đ; O C o o a> o o rj rvi S iS OJ I CL lil s a o F :p CM N O) O O rt est o o S m II <0 Q » S »U) 3 CÛ o v CM O O Q 10 Ills S 4» ^ »0 O N <0 OJ *ps} eQ G o O- C '"i PO s s a e 3 ? il š Sa S i if e at o s S I Î1 III I ^ Ê € B g ih 55 o T3 é i « t s o (/> C 3 3 O. O O £ M 2 5 CD Sřl a«- Ti' I § 2 S 3 IS O 3 O & O é f 2 3 0 1 0 1 en I H Q) tt fí g < g'" s go Si S ÎT E S A ? Oř II? ft* ^> u * ? a 3 S o !I n O Is o rs O O 0 g - g. 0> s. i é (A (A TJ S C m S I O s řV Ci i ^ Q a il iá a ë S e» I d o (D O M 3 a ? S" t Sls O & 5r g. S ^ S. fi il A v> il » S i«^ A CD A a S o o 2 > O O S 0 cn •o ? m S C 1 o X o« 5* 9 CD o z ii^ (» O C (/> m z (V C 9 Z o •p ? ft- I'll-» lili § i (O fi) N) O I: <& tO o Q tO O O « CA "O fD a » â* O) ® fO gS I i 5° ■O řo 5' IO tn SI O) « O) 3 O s 5 2. ro S a f> < i-tři- 81 ga 3 B O f î;3 S Q. I A s s € I a, <1 S. tfi^ CO 3 řo ? O Z « Q O X m CO m « O) I CJ M O O CD 24 GORENJSKI GLAS torek, 31. marca 2009 •D I £ o Is. T? 2. 3 ^ a o . 3 • e A b' â J. B> a o ? 3 o 0 1 i 7 I cn a O t* I I i » 8 lili I lis - i TI o O g S g t g C/) g* 8 < » A 3 C a 2L i o a 2 • S. Ž ? ' S ^ 3 ililti A < «O J 5 5 Î 2? » y O 5 2 s ? C â. a. s i l^s llilf^ 3 <9 Û- o« S 3 ^ 1 S o 3 < û> I® P o» S 3 B i I i fb & 2 7 S t § I ? n a fi * r* 5' O a O S. o ® IřMrflf ë o o cr s 11 K Û, O 3 N 13 ^ M 9 C0 S 3 5 3 S a 3 . o o ň y Bi; f> 3 O st Si 3 2L' I O a i a' i a i I. 9 a i R* J. V S •o I ž O ft ir S o «9: fi) O B gg CĎ » 3 A s« s Iti: Is ?" O» S A & « 3 iP < s S a S 5 o -H 3 & • 3 g- = o f a o B 8 3 g NJ4 O « 3 N a IS Ë ? i: 111 P o 3 5' a s o s 8 II N CL « ? » 1 O- B S «I s A S a S. & I u T3 S Sf O » s? f a It 5* g 3 S a s n a I 09 iř a o < 3 si, 5 m m tO S O) 3 3. o; <9 3 řo U O II li 3 A C o' o so? S M s S 3 3 < a 1 fiž. I CL § <> Ô 5 ÍÉ. ft O •O S to O z ft I 0 1 » n .11 ^ ^ O . (P si c=) 5 D CD 1 o o & a O Si i s- 0 s Cř to 1 m i O Z o m £ O S C m 2 e CO •D a C m S S a o o r>. it 25' 3 o S "D za M •O 3 3 i A O & O a CA « ft- s s a ê B a a A 3. o J 5 ' 3 3 a a lA S 3 _ fP ef ř S »I O Û P I I a ro o o CD 5 O Z CO O o D m g CO m U) W » I GORENJSKI GIAS torek, 31. marca 2009 PISMA, OGLASI 25 je v ňanku izjavil, da je: kofnunikaciji in 5 prizadeva- Gospa Marjeta Mikola, Odpadki I v • • v "Kranjski župan in poslanec nji vseh Članov konzorcija strinjam sc in tal mi je za ločuj 6jo ZUpSnG Zares Damijan Feme napove- C ERO. Edino prav bi bilo, da vaše težave m vseh dru^h do- dal, da bo stranka Zares sproži' takšno komunikacijo z jav- mačinov, tri morajo na radov' V prispevku, objavljenem v la interpelacijo proti ministru nosijo uporablja tudi Župan IjiSko pokopališče ali ulo živijo Gorenjskem gfasu 20. marca z Karlu Erjavcu, če ministrstvo Naklega. na Cesti svobode, zaradi dol- naslovom Odpadki ločujejo za okolje in prostor ne bo pod- Zato na koncu, znova po- gotrajne in zapletem obnove te župane avtorja Stojana Saje- prio predloga iz Kranja za navijamo, da ima župan in uste. Za prijavljene pogrebe ta,je navedena trditev: "Kranj' obrat MBO na Polici," (obrat predsednik konzorcija CERO ali praznike običajno redarji ski župan in poslanec Zares MBO naj ne bi stai na Polici, Damijan Peme pravico, da odprlo dostop preko Linharte- Damijan Peme je napovedal, temveč v Struževem v Mestni svoje misli (še zlasti o tako ob' vega trga. Žal se ta gradnja, da bo stranka Zares sprožila obâni Kranj). čutljivi temi, kot so odpadki) kot dandanes tudi mnoge dru- interpelacijo proti ministru Župan občine Naklo, ki je pove sam, ne preko druec ose- ge, zapleta na celi črti s projek- Karlu Erjavcu, če ministrstvo tudi član konzorcija CERO, be. Nesprejemljivo pa se nam tom in revizyo ter dopolnitva- za okolje in prostor ne ho pod- ima vso pravico javno razlaga- tudi zdi, da v luči objektivne^ mi projekta, z gradnjo, denar- prlo predloga iz Kranja za ti svoje pojede o reševanju ga in korektnega poročanja jem, odkupi zemljišč, vodo in obrat MBO rw Polici." Izjava problema gorenjskih odpad- avtor prispevka navedene tr- odvodnjavanjem, pilotiranjem je popolnoma neresnična in kov, dokler govcri v svojem ditve ni prevertí. zavajajoča. V luá objektivr\€- imenu oziroma v imenu obči- gfi in korektnega poročanja se zdi nerazumno, da avtor trditve ni preveril. ne, ki jo predstavlja. Skrajno nedopustno pa je, da župan Nakkga daje izjave v imenu Ana VizoviSek, zemljišča, gradbenim dovolje-njem ter Še marsičim. Sedanji, Katia Mihel) Nagode, predsednika konzorcija ZAR£S-nova politika . CERO, to je župana Mestne občine Kranj Damijana Per- O odpadkih, ki ločujejo župane nela. Župan MO Kranj Da- DOStOp 113 pokopališče mijan Peme preko novinarskih konferenc, izjav oJi sporočil medijem sam javno razlaga 02. pojasnjuje svoje podedc vodja kabineta župana ^^^ Mestna obdna Kranj ^^ ^^ P"" ^ podjetjem Kranj zaključen in odprt zd promet do konca maja. Do železniškega mostu in 5 tem načrtovanega dela rekonstrukcije ceste pa nas čaka obnova še dveh krajših odcepov ceste, kar mora biti po programu del zaključeno do konca V torkovem Gorenjskem leta zoio. Z organizacijo dela V Gorenjskem glasuje bil in predloge o tej (in drugih) glasu, 24. marca 2009, v ru- bomo skušali zagotoviti, da bo 20. marca 2009 ol^av^en pri- temi(ah). Prav tako vedno kot briki Pisma,Je bilo objavljeno Cesta svobode đm več odprta, spevek novinarja Stojana Saje- njegov predsednik to stori po Odprto pismo županu občim po potrebi pa tudi Linhartov ta z naslovom Odpadki ločuje^ sdah konzorcija CERO. Radovljica gpspe Marjete Mi- trg. Žal pa brez vseh težav Še jo župane, ki navaja stališča Reševanje ravnanja z od- kola iz Škofe vasi. V njtm se kar nekaj časa ne bo Šlo in kra župana občine Naklo Janeza padki je zelo resna naloga, gospa Mikola pritožuje čez jane že v naprej prosimo še za Štulafja o reševanju ravnanja kjer ni prostora za neresnične, nemogoči "edini dostop po ka- malo potrpljenja, z odpadki na Gorenjskem v ok- zavajajoče izjave oz. politiza- njonu mimo Lerha" do poko- viru konzorája CERO, pove- cijo, Št^ejo samo natančne in pališča zaradi rekonstrukáje dana na marčni sgi nakelskega sprejemljive r^tve. Te kranj- Ceste svobode, ki se obnavlja ob^nskegfi sveta. Župan Štular ska občina ponuja v skupni že kar tretje leto. Janko S. Stušek, hipan DNEVI ITALIJANSKO -TOSKÁNSKÉ KUHINJE GOSTIŠČE AVSENIK V BEGUNJAH 25. 3. - 8. 4. 2009 Inlormati]« In reienaclje po tel,: 04/5333 402 anenlli@av3a)l)i.coin. www^avstnlk.com E-bančništvo je enostavno in udobno! Z našim PROSPLETOM je tudi poceni! ŘOSPV^ že I S}> f> R 05P LET WiWrordun^èd PROBANKA /iniOK^fia î/upino GG mali o^asi 04/201 42 47, epo^ta: m3li0glas(@g-glds.$i svww.gorenjskíq d$.si LOTO Rezultati 25. kroga • 29. marca 2009 2,12,13, }S, 20,24.38 in 7 Lotko: 246628 Loto PLUS: 4,72,13,17, i8,29, u in 20 Predvideni skiad 26. kroga za Sedmico: 300.000 EUR Predvideni sklad 26. kroga za Lotka: 260.000 EUR Predvideni sklad 26. kroga za PLUS: 210.000 EUR ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) DELAVEC BREZ POKLICA do 01.04,2009; GRADNJA KOŠAR, d.0.0.. CELCrVŠK«^ C. 66, UUBUANA dO 23.04.2009; 0QREX. d.o.o., P0DREČA5, MAVČIČE do 31.03.2D09; SPRfT, d.0.0., UL. 11. NOVEWSRA 45, 8273 LESKO-VEC PRI KRŠKEM dO 30.04.2009; NATAŠA SPRAGER S.P, UUBUANSKA C. 21, KRANJ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA dO 10.04.2009; AGENCUA M SERVIS, d.0.0., ÎGRIÔKA UL 14, UUB-UANA dO 08.0e.2009;A\rTUTRAC€, d.0.0.. SJNJAGORCAII, 1360 VRHNIKA do 19.05.2009; AVTOTRADE, d.0.0., SÎNJA GORICA 11, 1360 VRHNIKA do 11.04,2009; ISKRA ISD - LIVARNA, d.0.0., SAVSKA L0KA4. KRAMJ do 02.04.2009; JUSTR, d.o.o,, SEJMIŠČE 1, KRAMJ dO 01.04,2009; MANPOWER. d.0.0., KOROèKAC. 14, KRANJ do 01.04.2009; OKAflINA ETNO, d.0.0., KOfifTENSKAC. 18, BLED do 26.04.2009; PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA - MATICA, TRIGLAVSKA C. 93, MOJSTRANA do 15,04.2000; PROSEN COM, d.0.0,, SP- OUPUE 8. DUPUE do 10.04.2009: VILKO GORENC S.P.GRAJSKAUL 14. BOHINJSKA BISTR fCA do 14.04.2009; ŠOBEC, d.o.o., Š0BČeVAC.25, LESCE do 14.04-2009; 80RUT JURKOVIČ S P.. RIBČEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO TESAR OPAŽEV do 06.04.2009; K K - MONT, d.o.o., GODEMARCi 13, 9243 MALANEDEUA ORODJAR do 23.04.2009; A KVICK, d.0.0., POUANE 13, POUANE NAD ŠKOFJO LOKO dO 03.04,2009; URÔKA JEREB S.P.,8RODEl. ŠK. LOKA STROJNIK do 19.04.2009; KOPLA, d.o.o., Ki-0RIČEVAC.76. ŠK. LOKA AVTOMEHANIK do 08.04,2009; AVTOHIŠA KAVČIČ, d.0.0., MIUE 45, VISOKO RNOMEHANIK do 02.04.2009: IVAN AUANČIČ S.P., RUPA 23 B, KRANJ ELEKTBOINŠTALATER dO 12.04.2009; ZVONE KUŠAR S.P.. KAJAKAŠKA C. 62, 1211 UUBUANA-ŠMARTNO dO 07.04.2009; GRAD, OGP, d.d., GRAja do 01.04.2009; AMZS, d.d., DUNAJSKA C. 128 A, UUBLJANA DIPL INl GEODEZIJE (VS) do 26.04.2009; TOMAŽ SKUBIC S.P., ADAMIČEVA C. 2.1290 GRO-SU PUE DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA (VS) do 14.04,2009; MANPOWER. D.O.O.,KOROŠKA C, 14.KRANJ DIPL EKONOMIST J1ŠN1CA GOLNIK, GOLNIK 36, GOLNIK DR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE do 26.04.2009; OZG, ZD BLED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1, BLED DR. MEDICINE SPECIAUST PEDIATRU E do 12.04.2009; OZG. ZDRAVSTVENI DOM RADOVUICA, KOPALIŠKA C. 7, R/^OVUICA do 26.04.2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10. ŠK. LOKA UNrVERZriFrNA IZOBRAZBA do 04.04.2009; MANPOWER, D.O.O,. KOROŠKA C. 14, KRAMJ do 04.04.2009; OSNOVNA ŠOLA MATUE ČOPA, UL. TUGA VIOMAB-JA1, WWII do 23.04.2009; OZG, ZDRAVSTVE-NI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA NPK Asfalter do 04.04.2009; ASFALT-BETON, d.o.o., I LOVKA 3, KRANJ NPK Varnostnik čuvaj do 30.04.2009: VARNOST ViČ, d.d.. KOPRSKA UL 94. UUBUANA Prosta delovna mosta objavljamo po l>odattilh Zavoda RS za zaposlov^ nja. Zaradi pomanikanja prostora niso ob}8vl)ana vsa. Prav tako zaradi pre9 ledna sti ob|av ízpuičamo pogo* la, M Jih postavljajo delodajalci (dalo za dob(an čas. zahtavana dalovns Izkušnje, posebno znanja In morebit* na dnjga zahtava). Vsi navadani In manjkajoči podatki so dostopni: - na oglasnih deskah območnih služb In uradov zB dalo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za z» posloven}»! http://www.esa.90v.sl; . pň dek>dajakilh Bralce opozaijs'*'^» so morebttn« napaka pri objavi mogoda. « i 26 KAŽIPOT, OGLAS írt/0(g)g-gí05.5i GORENJSKI GLAS torek, 31. marca 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Natopilo» i^jdv« HUijCiTidnn po reiflonu CM/?01*4?-00. Uku 04/?01*42'l} iN ov^) n^ neíwRun cf»1 « iUânJu o; » DO^ti • «I pooMH ïi n Mrib i3o I IXC ogU»v In pcoudO « rubriki JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN 6US» UNCOVO 9\, 4240 RADOVgiCA. TEL: 04/s? 15 249. Izleti: MAD2ARSKE TOPLICE: 16.4 • 19.4, 25,4. • 2S- 4., 29. 4. • 2. 5., 29. 6, -4. 7.; KOPALNI I2LÊT BERNARDIN: 6. 4.; MEDŽICORjEr S. • 10. M TRST; 2. 4.: PELJEŠAC: 10. S.. 17.6.; GOLI OTOK 18. s. Obvestila o dogodkih objavl)Amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Literarni večer z Jožetom Dežmanom Tržič • Danes, v torek, 31. marca, ob 19. url bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje In pogovor z zgodovinarjem jožetom Dežmanom o povojnih pobojih in grobiščih. Za otroke v knjižnicah Jesenice • Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo jutri, v sredo, 1. aprila, ustvarjalna delavnica Pomladne cvetice od i6. do 17.30, v četrtek, 2. aprila, bo ura pravljic ob 17. uri, in sicer bo na mednarodni dan knjig za otroke nastopilo gledališče z Osnovne šole Koroška Bela z igrico Muca Copatarica. Slovenski Javorník • Danes, v torek, 31. marca, bo od 16. do 164s ustvarjalna delavnica. izleti Po Naklanski Dobravi Kranj • Društvo diabetikov Kran/ vabi na pohod po Naklanski Dobravi v soboto, 4. aprila, z zbirnim mestom ob 9. uri pred Gostilno Marinšek v Naklem. Prijave sprejemajo najkasneje do 2. aprila v društvenih prostorih Diabetičnega centra ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in sredah od 9. do n. ure ali po telefonu 202-83-i0. Informacije lahko tudi na 031/485-490 Ivan ter na 041/571-512 Stane. V Banovce in na Ptuj 2abnica - Društvo upokojencev Žabnica v četrtek, 16. aprila, vabi na kopanje, kolesarjenje aH samo sprehod po prelepem ambientu Term Banovci, v mestnem gledališču Ptuj pa si boste lahko ogledali monodramo Hamlet. Odhod bo ob 10.30 izpred vseh avtobusnih postaj od Virmaš proti Kranju. Prijave sprejema /erica danes, 31. marca, med 13. in 15. uro po tel.: 5132 841 in 040/345 243. Na Sveti Lovrenc in Planinsko goro 2abnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi 15. aprila na pohod na Sv. Lovrenc (1019 m) in Planinsko goro (800 m) na Notranjskem. Odhod bo ob 8. uri od Sv. Duha proti Stražišču. Prijave sprejema Lojzka Dolenc po tel. 2311-715 in 051/246-390 in sicer od 6. do 8. aprila med 13. in 15. uro oz. do zasedbe avtobusa, rok plačila je 9. april. obvestila Izdelovanje parne lokomotive Jesenice - futri, v sredo, 1. aprila, bo ob 16. uri v Kasarni na Stari Savi brezplačna muzejska delavnica Izdelovanja parne lokomotive. Manj znani dejavniki, ki vplivajo na vas in vaše življenje Jesenke • Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sklopu točke vseživljenjskega učenja v četrtek, 9. aprila, organizira brez- plačno delavnico z naslovom Manj znani dejavniki, ki vpjivajo na vas in vaše življenje. Začela se bo ob 15. uri v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice. Za dodatne informacije in informativne prijave pokličite po telefonu številka 04/581 34 13 - Urška Železnikar ali pišite na elektronski naslov urska.zeleznlkar(g)Tagor.sl. Tečaj za Dj-ja in ozvočevalca Jesenice - Mladinski center jesenice obvešča, da bo prvo srečanje v četrtek, 9. aprila, ob 17. uri v dvorani Mladinskega centra. Možne so tudi predhodne prijave na 04/5884 68i. Pomoč za animacijo na MCJ dogodkih Jesenice - Mladinski center jesenice vabi vse. ki vas veseli delo s skupinami, radi sodelujete na različnih dogodkih, imate ideje, kako pbstaviti dobro sceno, želite pridobiti delovne izkušnje • reference, da pokličete Mladinski center jesenice. tel.: 04/5884 680. Podjetje, moj čisti sosed? Jesenice - Pravno-fnformacijski center nevladnih organizacij • PIC vabi na okroglo mizo z naslovom Podjetje, moj Čisti sosed?, ki bo 6. aprila ob 17. url v Mladinskem centru Jesenice na Kejžarjevi 22. Sodelovala bosta: Matoz Ravnik, univ. dipl, prav.. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, ter Andrej Klemene, univ. dipl. politolog, Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko In ekologijo. Okrogla miza bo obravnavala pravne vidike pravic in obveznosti lokalnih podjetij na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Izdelava butaric za cvetno nedeljo âkofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje ŠkoQa Loka vabi na delavnico izdelovanja butaric, ki bo na Mestnem trgu v Škoiji Loki na cvetno soboto, 4. aprila, od 9. do 12. ure. Vr-bje, bršljan, oljke, pušpan, brinje, vresje in drug material bodo pripravili člani društva, ki bodo tudi pomagali pri izdelavi. Delavnica je brezplačna. Občni zbor Žiri - Planinsko društvo Žiri vabi planince, ljubitelje hribov in gora na 59. občni zbor društva, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 17. uri pri Čufarju na Žirovskem vrhu. Občni zbor bodo popestrili s prikazom gorniških diapozitivov o vzponu na KilimandŽaro. Brez plenic pri dojenčku Kranj - Združenje Naravni začetki v Kranju v okviru projekta Družinsko središče Junina hiša Kranj pripravlja delavnice za starše in bodoče starše. Delavnice bodo potekale v prostorih društva Auris, Huje 23a, Kranj. V soboto, 4. aprila, bo od 10. do 12. ure potekala delavnica z naslovom Koncept brez plenic In sporazumevanje o izločanju pri dojenčku. predavanja Riž klije v vihravi Indokini Jesenice - Mladinski center Jesenice v sodelovanju s Klubom jeseniških študentov vabi na potopisno predavanje Gašperja Kokota Riž klije v vihravi Indokini, ki bo v petek, 3. aprila, ob 19. uri v dvorani Mladinskega centra Jesenice na Kejžarjevi 22 na Jesenicah. Zasaditev in nega okrasnih rastlin na problematičnih legah Železniki - Klub GAIA in Turistično društvo Železniki vabita na predavanje Nevenke Breznik z naslovom Zasaditev in nega okrasnih rastlin na problematičnih legah. Predavanje bo v četrtek. 2. aprila, ob 18. uri v predavalnici 0Í Železniki. Transsibirska železnica Kranj - Moskva, Ulan Bator, Peking, Xian, Šanghaj ... so mesta, o katerih bo v svoji potopisni pustolovščini s transi- MojeDelo.com Izberi prihodnost MOJE ORG, spletni marketing, d.0,0.. Podutiška 92, 1000 LJubljana. Slovenija, T; 01 51 35 700 ViC INFORMACIJ IN ZAPOSLFTVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: v/ww.mojedelo,com, inf0(?im0jedel0-C0Tn Inženir eSekrotehnIke aB izkuien elektrot^nik m/ž (Radovijica) Naloge, načrtovanje In sestavljanje elektronskih vezi;, sestavljanje aparatov in načrtovanje novřh elektronskih vezij. Pogoj: visoko strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri - lahko tudi tehnična izobrazba, znanje angl. sposob^ nost in želja po lastnih inovacijah, želja po dodatnepi izobraževanju. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, uvajanje v delo In izobraževanje. Sinkopa, d. o. o., Žirovnica 87,4274 Žirovnica, prijave zbiramo do 25. 04 2009. Več na www.mojedelo.com. Notranji komercialist m/ž (Radovljica) Podjetje Sinkopa, d. o. o., zaposli komercialista za prodajo medidnskih pripo* močkov za malo in veleprodajo, ter usklajevanje vseh aktivnosti, ki potekajo pri prodaji. Zahteva se VI. oziroma VII. stopnja izobrazba ekonomske usme-rrtve - smer marketing. Sinkopa, d. o. o., Žirovnica 87,4274 Žirovnica, prijave zbiramo do 29.04 2009. Več na uvvAv.mo}ede]o.com. Samostojni komercialist za prodajo n izkoenergijskih rrtontažnih hi$ na domaČem trgu m/2 (Preddvor) Opts deluvr^ih tialug; trženje In promocija izdelkov in vzdrževanje poslovnih vezi z obstoječimi kupci ter pridobivanje novih kupcev In iskanje potencialnih novih trgov, posredovanje sploSnIh in posebnih informacij o značllnos« tih prodajnih izdelkov ter o pogodbenih pogojrh kot so cena, plačilni, dostavni roki potencialnim kupcem, jelovi ca hiie, d. 0.0, Hrib 1,4205 Preddvor, prijave zbiramo do 25.04 2009. Več na vaww.mojedelo.com. Inženir strr^neitva m/i (Šenčur) Pogoji: visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba strojne smeri, opravljen stn:^kovni izpft s področja strojniitvs za: projektanta načrtov strojnih inStaladj in strojne opreme za zahtevr>e objekte, odgovornega vodja dd in odgovornega vod^a gradbiiča za zahtevne objekte, odgovornega nadzornika za zahtevne objekte, znanje ACAD-a< WORD-a. £XCEL-a. Rži&nik Pere skupina, Ddavsb ce^ 24,4208 Šenčur, prijave zbiramo do 25,04 2009. Več na www.moledek>,com. birsko Železnico spregovoril Zoran Furman. Predavanje bo jutri, v sredo, 1. aprila 2009, ob 19.30 v avli Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi 41. razstave Velikonočna razstava Biotehniški center Naklo * Srednja šola vabi na 8. tradicionalno velikonočno prodajno razstavo Sonce rumeno. Odprtje razstave bo v petek, 3. aprila, ob 13. uri v jedilnici Sole, ogledate pa si jo lahko v petek in soboto do 19. ure. Program razstave in razpored delavnic si lahko ogledate na spletni strani šole: VAVw.bc-naklo.si. Ob 100-letnici rojstva Slavka Smoleja Jesenice • V petek, 3. aprila, bodo ob 18. uri v Razstavnem salonu Dolik odprli spominsko razstavo fotografij mednarodnega mojstra fotografije Slavka Smoleja ob looletnici njegovega rojstva. Lokomotive Kranj • jutri, v sredo, 1. aprila, bodo ob 18. uri v galeriji Kranjske hipe na Glavnem trgu 2 odprli razstavo fotografij članov Fotokluba Zagreb z naslovom Lokomotive. Umetniške fotografije Franca Črva Jesenice • V Kosovi graščini bodo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri odprli razstavo umetniških fotografij mojstra fotografije Franca Črva. predstave Tržiiki gledališki maraton Dolfeta Anderleta Tržič - V Dvorani tržiškega kulturnega centra bo od 3. do 5. aprila potekal 1. tržiški gledališki maraton Dolfeta Anderleta. V petek, 3. aprila, bo ob 20. uri komedija Toneta Partljiča v izvedbi igralcev Kulturnega društva Kruh Križe Čaj za dve, v soboto, 4. aprila, bo ob 10. uri predstava za otroke Gledališke skupine POŠ Lom pri Kulturnem društvu Zali Rovt Tržič z naslovom Zdravilo za gozdnega dedka, ob 20. uri pa bo na sporedu eno* dejanka Mladinskega gledališča Tržič, Skupine Smeh, z naslovom Jaz sem Branko in predstava Kulturnega društva Kruh Križe Na klopci brez gat. V nedeljo, 5. aprila, si ob 18. uri lahko ogledate še komedijo Niti tat ne more več pošteno krasti v izvedbi igralcev Kulturno umetniškega društva Podijubelj. Sapramiška žabnica - Otroci iz vrtca in iz 1. razreda šole izŽabnice bodo Igrico Sapramiška zaigrali v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri v Zadružnem domu v Žabnici. Laži, ampak pošteno Ljubljana • SiTi Teater BTC vabi jutri, v sredo, i. aprila, ob 20. uri na ogled predstave Laži, ampak pošteno (igra: Borut Veselko). (Vodajnt inženir m/ž (Podnart) Za našega naročnika iSČemo novega sodelavca za deovno mesto prodajni inženir (m/ž). Vaše delo bo obsegalo predstavitev in trčenje energetskih verig Igus. obiskovanje strank po Sloveniji, predstavitev dejavnosti podjetja na sejmih, izdelavo prodajnih in marketinških planov, analizo trga in pripravo promocijskega materiala. Kadls, d. o. o.. Koprska ulica 72. 1000 Ljub^ Ijana, prijave zbiramo do as« 04.2009. VeČ na www.mojedelo.com. fsmenovodja v delavnka plastike m/ž (Kamnik) ť^i^akujemo kandidate s srednješolsko izobrazbo tehilčnesmen (i V. stop^ nja) in dverT>a letoma delovnih izkuSenj na področju predelave termoplas-tov. Pri detu se zahteva znanja s področja metod vodenja ljudi in organiziranja deia. Iskra Mehanizmi, d. d.. Upnica S. 4245 Kropa, prijave zbiramo do 22. 04. 2009, Več na vr*vw.mojedclo.com. strokovni sodelavec za logistiko m/ž (Upnica, Kamnik) Ričakujemo kandidate z univerzitetno izobrazbo in dvema letoma d^ovnih izkušenj pri vodenju logistike. Prf delu se zahteva znanje vsaj enega tujega jezika (ang., afi nem.) in znanja Iz področja metod vodenja ljudi in organiziranja dela. Prednost imajo kandidati z znanji iz lo|ističnega poslovanja \n z visoko stopnjo organizacijskih, pogajalskih in vodstvenih sposobnosti. Iskra Mehanizmi, d. d., Upnica 8, 4245 Kropa^ prijave zbirarno do 22. 04. 2009. Več na www.mojedelo.com. ftodajni inženir m/i (Vrhpolje pri Kamniku) Delo prodajnega inženirja v naSem podjetju obs^a: vzdrževanje, razvijanje in poglabljanje odnosov z obstoječimi strankami, uresničevanje planov prod;ije, prodajno strategijo, pridobivanj« naroČil ter pospeševanje prodaje proizvodov, proaktivno iskanje in pridobivanje nov h strank, svetovanje strankam, priprava tehničnih rešitev in ponudb, spre-nljanje izvajanja pro< jektov. UrSič, d. o. o„ Vrhpolje 2$i, 1241 Kamnik, prijave zbiramo do 25.04. 2009. Več na www.mojedelo.com. Cartrtski deklarant m/ž (Kranj) Večinoma gre za pisarniško delo in stik z carino (manipulativno). Občasno je potrebno opraviti nadzorna ^ela v skladišču, skok na kamion in podob-no, za kar se zahteva določena fizična moć. Pričakujemo poznavanje carin-postopkov ali obdelave zbirnega prometa, vsaj zleti delovnih izkuienj v špediciji, pasivno znanje en^a od svetovnih jezikov in izpit kategorije B. i Sped, d. o. o., Savska 22,4000 Kranj, prijave zbiramo do 15.04.2009. Več na www.m ojede io.com. i I GORENJSKI GLAS torek, 31. marca 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE 27 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi@g-QlâS.5i ÛAAAZE ÔDDAH GARAŽO v Ljubl^ni, Topnièkâ uIIcë. » 01/23-1CK3Ô3. 041/532-7S2 Mdle o^lâse ^prejemdmo: 2a objavo V petek - v sredo do 1330 in za MOTORNA VOZILA objavo v torek do petka do 14.00! AVTOMOBILI Delovni (as: od ponedeljka do Hetrt^ ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od S. do 16. ure, sobote, nedelje in praznfld zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ ŽENSKA dobi stânovanje pri udoKo* j«nkl, okoliC Kranja, ostaJo po Sogo VCKU, tr 040/522-153 (HITj IÛ7A K(KERN NEPREMIČNIN E Maistrov Ir^ 12» 4OÛÛ Kranj Tel, 04/202 202 2% 66 CSMoyliiOJCC, Email: infĐ®k3>ietn.s PflODAH DVOSOBNO stanovanje v Radovi]tci, vel. 46»&6 m2, vi$okopiit1ićr»c. obnovljeno decembra 03, takoj vseljKo« tr 031/626-662 ODDAM STANOVANJE v pritličju samostojne hite. 80 m2, opf. s kuhinjo In tremi bivalnimi prostori, 2x lui, 2* sanitarije. SiCL trio paket, 4MB internet, CK na drvs, moina vselitev takoi, Kokra - 16 lOT Iz H&anja» « 041 /204-562 «OÛIS81 m SinQij«va ubca 4000 Knnj www.nçpremîoUne.gndji 6 nádlovt lAfo^fnd^ tel: 4 2$i 39 fax: 4 2S1 59 d7 gtm: ti <\6 57» STANOVANJE, delno opremljerio. 52 cena po flogovoru. okoitca Kra-nia. «041/249-621 HIŠE PRODAM V POOREĆI pfodam stanovanjsko no vogradnjo, « 051/388^22 V STARr LOK( le v pnprcv) gradn)a $ta- oov8nisk99A dMoicka. V 05iy39d-82 J U- R TAN lURTAN, nepremiinirte, d o. o. K Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro], 4000 Kranj.^l.: 04/25Ô*92*'4. mobi; 041/4$^ >357 e-po^ia: infb(^jur-tan.si WWW jur«lan*si VIRMAéE -Šk.Loka.imdaniostano- vanjdko hišo ter dvojčka v çradnji. ugodno, « 051/308-822 POSESTI PRODAM PARCELO 2 gradbenim dovoljenjem priâkolîi Loki, 9 051/38&^22 1cci832 POSLOVNI PROSTORI PRODAH GOSTINSKI PAVlUON 20x5,5 m. kovin, konstrukcila, platnena streha, v pavilionj opremljen iank 5x4 m, primeren za gosftnsKl vn. piknik pro^, kot nov, tr04V39CW30 40Qlft57 ITD NEPREMIČNINE, d^.o. MAISTROV TRG 7. 4000KRANI T£L; 04/23-8i-)20, 04/23*6^670 041/755-29^. 040/204-6ÔI, €>41/900-009 itd.neprvmlcnine^si^l.net www. itd-plus ji PRODAH HYUNDAI Elanlra 2,0, CWT GLS TOP-K, 1. 05. 138.000 km srebrna barva, bencinski motor, AdS, avt. kTk ma, 1, lastnjk, reflr>o servisiran, Avto- mehanika Lušina. It 04/50-22*000. 041/630-754 aoom % PC KtA^ilUâ tëéfé 12.4203 Nt^U izpusm sistenii m katalizatorji amortizerji in vzmesi hiin servis (zavore, disiki) j • I T; 04 25 76 062 wwwagymtflf.» AVTODBLI IN OPREMA PRDDAH GUME DU NLO P 9000 spori na pfatii-ćih, dim. 2x 225/45/16 In 2x 245/40/16. pnmer^n za Audi A4, vo-zeoe pol sezone, tf 040/452-741 9001910 UGODNO, pO polovični ceni, skoraj novi Jekleni platišči za letnimi gumami dim. 175/70/13, org. za kalos 811 aveo, tř 040/584-027 Mois?a GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM JESENOV partcet, ekstra kvairtete ali zamer^jam za smrekove deske, v 041/552-692 wwí PUffTE, pnNižno 240 kom, bankine 2 m3, kabel 4x35 fiL, prlbkžno 75 m, 9 041/31&^14, Matej 900I«I9 SUHA, bukova drva. cena 46 EUR, « 041/657-175 8001»? TE RVOU fasadni, lamelni, deb. 12 cm. količina 67 m2. zeto ugodno, tP 041 /974-445 wnaoQ KURIVO PRODAH DRVA metrska alt razžagana, mozra dostava. » 041/718-019 sooidoT BUKOVA in mežana drva, iahko razžagana in z dostavo, tř 04/51-22-774 90019» DAVA bukova In hrastova, metrska ail razžagana, možna tudi dostava, 9 04W639-346 900i9?i DRVA. akcijske cene, bukev, gaber, hrast ali meéana. možna dostava. 9 040/338-719 «O0l3*5 DRVA za kui^vo, nažagana na prtirdiz-no 1 m, možna dostava, cena 10 EUR/m3. tř 031/076-535 STANOVANJSKA OPREMA PONlitVO PRODAM OMARO, ohranjeno, dol. 3,5 m, vi^. 2.2 m, gl. 0,6 m, tt 031/669-278, 041/359-25^ 9001 »dO GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK z ^amaovalnikom Gorenje, doOro ohranjen, cena po dogov> nj, 9 040/232-490 900yV36 PRALNI stroj In si^éilni tr 041 /67&^94 Gorenje, GLASBILA KUPIH RAfiUEN pianino, 9 051/682.217, Dina tooiaž ŠPORT, REKREACIJA PRODAM OTROŠKO Kolo Schwinn. 24 col. 21 prestav, prednji amortizer, cena 130 EUR. 9 041/34V297 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKU LI STIC NI pregledi za očala in kontaktne leće v Optiki Aleksandra, Qiandia Kranj, 04/23-50-123, zdravstvenem domu Naklo, 04/23-42-342 in Optiki Saàa Trž^ 04/59-22-802. scoi?Sd ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LI6USTER - kalina, lepe sadike za živo mejo, ugodno, IT 04/53-18-314, 040/295-312 tooiii® SADNE SADIKE Starih In novih aort, odprto od 6. do 18. ure, 9 01/36-43- 195, 041/558-448, 041/841-843 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PAVCE za BCS in zajce orjaški lisec, 9 040/943-690 900iflee SADILEC krompirja in cisterno za gnojevko Creina, 9 031/426-238 TRAKTOR T,V. TV18,1, 80. malo ral>-Ijen, 1. lasinik in enoûrazdni plug, 9 041 /32^35 KUPIM ROČNI robkalntk korijznth storzev. 9 041/728^2 MOim TRAKTOR Zetor, Lfrsus, Ferguson, âtoreali UnK«rzal, «031/868-034 PRIDELKI PRODAM ENO nakladalko otave, « 04/53-18-664 KRMNI krompir. Zabnica 61, 9 041/37&-911 SENO v razsvtem stanju. 9 04/25-03-131 eoo«97s SENO v nnfuzi, Selika dolina, 04/23-11-808 WREJNE ŽIVALI_ PRODAM BIKCA simentalca. starega 10 dni. Mošnie 7. 9 04/53-38-193 KRAVO po prvi lelí^i, tf 031/668-556 RJAVE jarlOce v začetku nesnosti. Sta-nonik. Log 9. $k UAa, tr 04/51-85-546, 041/694-285 TEUCO simentalko, v 8. mesecu bre- jOSti, tř 04/25-23-104 TCUCO LS/UM, brejo osem mesecev in pol, tř 041/701-013 900190? TELIČKO, amentalko, staro 14 dni. tr 04/25-03-101_coožoo? TELIČKO ciko. staro tri mesece, 9 04/58-01-273 90019?) KUPIM BIKCA Simentalca ai mesne pasme starega do 14 dni, tr 041/841-832 90019^3 A_ DVE MANJŠI jagnjeti za nadaljnjo rejo, cena 50 EUR skupaj, 9 04/53-16- I ZAPOSLITVE (m/ž) MUDIM IŠČEMO pomoč za Û9k} v strežbi, Franjo Fojkar s.p., Pševo 11, Kranj, 9 REDNO ali honorarno zaposlim nata-karja/ico v dnevnem lokalu, Bojan Briěnik s.p.. Klanec 36, Komenda, tr 041/570-937 9001»?^ ZAf^SUM dekle za dek> v strežb«, iz- kuênje niso pogoj, ter dekle alt átu-dentko za delo ob vikendih, âipec M> nika s p., Veiasovo 56a. CerKlje, tr 040/33CW:60 aocMu i FROST Family frost, d. 0. 0., Ljubljana, poslovna enotd Podreča pri Medvodah, išče pnMUlale» za allčno protlijo isortiniBi. Če radi vozite, prodajate in ste ko- muníkatívn?. potem ste kot nalašč za nas. Za vsa dodatne informacije pokličite 051/671-153 g. Vinka TrŠana. STORITVE NUDIM gg ZAPOSLIMO voznika za deb na soz-darskem tovorn;aku. Prednost imajo kar>didat> mlajši od 30 let In z osnovnim poznavanjem vrst lesa. izključno pisne proènje na: Megaies. d.0.0.. Sirahinj 120, 42020 Nakkj 9001SÍ2 ZA DELO v telefonskem stijdiu zaposlimo dve teletonistki z izkušnjami, La- vaJ, d.0.0., Sp, Duplje 96. Duplje. 9 040/731-697 ADAPTACIJE, novogmdnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite ikarpe, urejanie in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyqi d.n.o,, Struževo 3a, Kranj, *r 041/222-741 90010)6 ADAPTACIJE, vsa gradbena deLd, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro h poceni, SGP 6eni. Struzevo 7. Kranj, 9 041/561-336 sooisia ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parfurišć, poLag. robnikov, pralnih plošč, (zd. betonskih in kamnitih škarp. Adrovic a Co, d.n.o,, Jeicv-škova 10, Kamnik. 9 01/63-94-614. 900)302 naročnine 04/201 42 41 e-po§ta; narocnme@g-9la5.5l MVww.Q0reniskigl35.sl ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. S. p.. Seníčno 7. Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, re>loji. ro-ete, lamelne zavese, plise zavese, komami ki. markize, www.astenks.net PLESKANJE napuščev in fasad, Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo, 9 031/3&-29-09 9003640 TESNJEN JE OKEN IN VRAT uvozena teantla. do 30 % prihranka pri ogrevanju- Prepiha in prahu ni veći Zmanjšan nr^jp, 10 let garancije. B£ & UA, d.o.o., Ekslerieva 6, Kamnik. 9 01/83-15-057, 041/694-229 ZIDARSTVO - Strojni ali ročni ometi in fasade Izdelamo kvalitetno in konkurenčno ter v dogovorjenem roku. Zok», d.0.0.. Kaieijska c. 53 a. Ljubljana -Polje. 9 041/378-524 scoisre POSLOVNE PRILOŽNOSTI KREDIT do 1.000 EUR, 2d zaposlene in upokojene, izplačik> gotovine takoj, morebftni odtegljaji niso ovira. Kreditna točka, d.0.0., Gregorčičeva â. Kranj, tř 04/23^^^, 051/367-753 9001003 BELJENJE m glaienje notranjih prostorov, premazi oken in vrat, odstranjevanje tapet, dekorativni ometi in opl^ ski, antigliviônl premazi Pavec Ivan s.p.. Podbrezje 179, Naklo, 9 031 /39-29-09 GOTOVINSKJ KREDITI 0010 LET ZA VSE ZAPOSLENE. TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, TER UPOKOIENCE, do so % obr., obvezností niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasing. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor» 02/2|;Z-4S'26, 041/750-560 DELAMO vsa zidarska dela, notranje omete in fasade 2 na$jižnid je bilo zelo malo prostora, v novi pa bo prostora za več gradiva. Odkar sem v Ljubljani, sem v knjižnici manj, sicer pa je v Starih Žireh tudi malce od rok." I a nez Kopač: Nika Kavčič: "Rad berem In grem rad v i "Velikokrat sem v knjižnici, knjižnico. Danes sem tu, da : po novem pa bom zaradi pomagam žirovski kulturi. : računalnikov in dogodkov Selitev v Staro šolo je zagc- : še več. Zelo rada sem brala tovo velika pridobitev, ki jo i Anico Dese Muck, trenutno podpiram. Pred kratkim : pa Čarovnico in mavrično sem si jo že ogledal." : mačko." Z rokami Prek sedemsto Žirovk in Žirovcev se je v soboto postavilo v vrsto in preneslo del gradiva v novo knjižnico v Staro šolo. Boítian Bogataî 2lrl • Sobotni dopoldan v 2i- reh je bil tokrat zares poseben. Čeprav hladno vreme, sprva je kazalo tudi na dež, je privabilo številne ljubitelje knjig (vsaj štiristo šolarjev), ki so se točno ob 10. uri postavili v vrsto. Sestavili so živo verigo in s podajanjem knjig iz rok v roke selili knjižnično gradivo. Pihalni orkester Alpina Žiri je prvim predajam dajal ritem, v vrsti pa so (najprej) domoznansko gradivo predajali Marica Lebai, direktorica Knjižnice Ivana Tavčarja Škof^a Loka, župan Bojan Starman, pod* župan Marko Mriak pa Metka Debeljak, Viktor Žakelj, Frand Kranjc, Vladka Jan in številni drugi bolj in manj znani 2irovd. Zbralo se jih je Žirovke in Žirovci so sklenili sedemsto metrov dolgo verigo in prenesli del knjižničnega vsaj sedemsto, zagotovo pa gradiva v novo knjižnico v Staro šolo. i fow. Patori» MUkac uiča^in še več, saj so morali splesti sedemsto metrov dolgo veri* go, kolikor je sedanja knjižnica v Zadružnem domu oddaljena od nove bijižnice v Stari šoli v Starih Žireh. 180 kvadratnih metrih veli- pravi Majda Treven, vodja ži- prli prenovljeno k^jjižnico v ko več prostora za gradivo. rovske knjižnice. Poljanah, sedaj selimo žirov- 'Obiskovalci bodo lahko v 'Danes smo preselili zgolj sko, čez mesec bomo dodat- miru izbirali knjige, v dtal- okoli tisoč enot, knjižnica pa ne prostore pridobili v Železnici prebirali revije in časopi- bo uradno odprta v soboto, nikih. Obnova se obeta tudi Knjižnično dejavnost so v se, brskali po internetu. 4. aprila," so nam povedali knjižnid v Gorenji vasi, leza Žireh začeli razvijati po dru- Otrod se bodo lahko igrali v organizatorji. Slovesnost bo škofjeloško matično knjižni-gi svetovni vojni, najprej je bila vdomu Partizan, nato se je selila k Arharju, leta 1957 v Zadnižni dom. V doseda* otroškem kotičku, poslušali ob 18. uri, že ob 10. uri pa bo co nimam nobenih novic." V pravljice, prelistali loijige, si v Galeriji DPD Svoboda lut- sedanjih prostorih žirovske ogledali risani film ali uživa- kovna predstava za najmlaj- knjižnice naj bi do srede li ob slikah Saše Bogataj Am- njih prostorih je delovala od brožič. ki nam je na stene še. takoj za tem bodo odprli še dve razstavi. Selitve v nove aprila uredili dva oddelka vrtca (eden bo nov, enega leta 1994. Lani je knjižnico naslikala že malce pozablje- prostore je bila poleg Žirov- bodo zgolj preselili iz šole), obiskalo več kot 25 tisoč ni žirovski pravljid o Žirov- bralk in bralcev, v novi bo na skem zmaju in Svinjarju,' cev zelo vesela tudi Marija Lebar: "Pred mesed smo od- ki deluje pri Osnovni šoli Žiri. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Prevladovalo bo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo na nadmorski višini med \200 in 1600 m. TOREK ! SREDA s o ČETRTEK 4 P t » 5/1 o®c is/irc 6/12°C Za^rM o «/7*0 o nsKs /// u/tot KRATKE NOVICE K ran) Uvedba kratkotrajnih vinjet Vlada namerava i. julija uvesti sedemdnevne vinjete po 15 evrov, ukiniti polletne vinjete, letno vinjeto pa podražiti na 95 evrov, zato bo državnemu zboru predlagala ustrezno spremembo zakona o javnih cestah. Minister za promet Patrick Vlačič je dejal, da gre za gospodarno odločitev, s katero bo Slovenija izpolnila pogoje Evropske komisije, ki je zaradi domnevno diskriminatornega obravnavanja udeležencev v prometu zamrznila postopke za odobritev sredstev za gradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci v višini 38 milijonov evrov in zadržala vse nadaljnje postopke glede pridobivanja sredstev za druge odseke cest v Sloveniji. Prometni minister je ob tem poudaril, da tako obstoječi kot predlagan vinjetni sistem Darsu prinašata manj denarja, kot ga je stari sistem ce$tnin/enja. Na gospodarskem ministrstvu v Slovenski turistični organizaciji so prepričani, da bodo kratkotrajne vinjete pozitivno vplivale na razvoj slovenskega turizma. S. S. Škofja Loka V četrtek stavka v LTH Kot smo že poročali, vodstvo škofjeloške družbe Loške tovarne hladilnikov (LTH) do srede ni zagotovilo obljubljene akontacije januarskih plač niti ni bilo ponovnega zagona proizvodnje, ki stoji zaradi pomanjkanja materiala. Zato je sindikat LTH v petek tudi uradno napovedal stavko, ki naj bi se začela v Četrtek, Če vodstvo ne bo zagotovilo izplačila januarskih plač, načrta za februarske plače in zagona proizvodnje. Okoli tristo zaposlenih že več mesecev brez denarja prenaša agonijo družbe • v treh mesecih letos so delali le dvajset dni, zato so odločeni« da bodo. če se razmere ne uredijo, zahtevali stečaj družbe. S. Ž. Kropa Nov bančni avtomat Gorenjske banke » Gorenjska banka je še razširila mrežo bančnih avtomatov na Gorenjskem, ob koncu meseca ga je postavila ob trgovini Mercator-Miinotest v Kropi, kar je pn/i bankomat v tem kraju. Uporabniki bodo na bankomatu lahko opravljali osnovne bankomatske posle: dvig gotovine, vpogled v stanje na računu s karticami Maestro in MasterCard ter nakup predpiačniških vrednostnih GSM kartic slovenskih mobilnih operaterjev. C, Z. PPÎ |>OAIUMÎ[0 RADIO KRANJ d.0.0. StriUrjevd u). 6. KRANJ TEIEFON. <04) 2ei (04) 284 (04> 202a (051 ) M3-505 ••222 pftocvuw (04> 281 • (04) 281- /CCMIOIM I (jsmw mmtn £ pučfu: radi ofcratiJOr dlo-kranj.*! www.radio-krani.si