TRST, sobota 22. avgusta 1959 Lel° Xv- • Št. 199 (4353) PRirlORSKI DMEVHIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo iel. St 37jm' k MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON »3-868 IN »4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St, 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, let °GUŠ0V- 7 ~ codružmca GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Postni tekoči račun. " a—, ' VSak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani / Glasovi o nesoglasjih v francoski vladi tooverjetnem odstopu Michela Debreja Go ^ vori se tudi o ostavki finančnega ministra Pinaya - Soustelle izjavlja, da bo Sahara • 1965. dajala 50 milijonov ton petroleja - Program Eisenhowerjevega bivanja v Parizu laneni wT- -J 1 111 ua tT*«pil min>ster Pinay s^jii’ vni ^Protuje po-f° ^neniu ,Ih kreditov, v ipi ^katerih opa- .^ARlZ 21 Kemika’ nni * se> da ostra francosko - britanska M°matskih !°ma P°jerna- v pariških političnih in ^ vnlivai ogih so nocoj mnenja, da ta polemika !iCet iz dvph na °^nose med obema državama, in !la0ik v t p p razlogov: govori se, da je francoski po-r, sv°jetti r„ onu Chauvel poslal zadovoljivo poročilo , kipr^°VOru’ ki §a je imel v sredo v Foreign AneiAin .. Protestiral proti napadom britanskega ^auilu i danes ne ponavlja več kritike proti 'Pariš p .I' proti nJe?ovi politiki «veličine*. iSo jj vn.ekatere govorice U ki bi ve4ina ministrov bi!a v %iciecr®asa krožile V nre- nes°Slasiu z Debrejem, bi pri-I let' da r?Voril° se je nam- šl° na povrMe vprašanje vla-fle Deb & Predsednik vla- de* Novo vpraaanje bi nastalo ^ finarL°dstranjen in da tudi v Pnmeru ostavke Pi-, «ucni — naya». Nekateri opazovalci so mnenja, da bi utegnil vsak trenutek izbruhniti globok spor iz različnih vzrokov in okoliščin: alžirsko vprašanje in prihodnja izredna seja vlade, ki bo v sredo 26. t. m. pred odhodom de Gaulla v Alžirijo. Za to sejo je predsednik zahteval od svojih ministrov, naj se pismeno izrečejo o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa o alžirskem. S tem v zvezi izrekajo nekateri mnenje, da namerava de Gaulle dati morda glede Alžirije kako povsem novo pobudo in hoče prej točno vedeti za stališče svojih sodelavcev. Toda izjave Soustella o Sahari kažejo, da misli de Gaulle vztrajati pri svoji politiki v Alžiriji in odrekati Alžircem neodvisnost. Soustelle je listu »Pariš Presse« izjavil, da bo Sahara "“iskeon , bil namen !e ^Ulin j ska dokazati »Miost dini mu Srozi ne-!,ki da plomatske izolaci-UJlti svota vsekakor me-nadomLPOlitiko> s tem L^Posredn nekatere svo-tisip , sodeiavce> P°-^stijiv, S0 najbolj [Svh0stnta^U seveda niso na-vsi sp1 take®a svetovali, l°v SlavnTrj3' da ie bil '* zlasti ,J prav Deškega taradi njegovega ‘Pariš j, ora. bi se» •vršit, Ga fetda spremembe v kHllkim ta"/ trdi tega s Pre‘ m Se' da J'Caniem- Toda '8a mi>enjaranCe Soir,) ni K„ ln piSe: «Ce i ........ * ^ de* n???* izključuje, Gaulle nameraval v vladi, |iiiiiiii„„llll|||||||||||in||||||||||l|||l|ll||l|lll)lllllllllllllllllllllllllimi| JJ UŠČEV BO SKUPŠČINO OZN Voril 1)0 na plenarni seji 18. septembra Obisk v Kanadi ne bo mogoč ,,, pv0RK da L Tajništvo '»lij - vlaa- P.prcdsednik j vlade m n akVEss?*v o™- scev go- itaj-i ??tak la ’ nai P11-t, 1 kjer » • septembra v “'Cd glaVoo °*,°"Lpopo1- , v seij —-“pscino na Ki.0ttaw j k'vlart^Ušžev\r,dan-es lavili j tr^!* da n« P rodl1 kanad- r»rv . r»v- * Jiir 2D^ svojem poto- Jbi« v ad° no - m°gel pri‘ * \| tbiV“dUa nj,k_ v MoskVi dS- ll|ai . Ua brerf . aKvi do- * kito >ovf!d PeKa.l dne- * bv° ”r;;ščev j SilV .vlada se ie°Usaeri iPovoč,uJeUa^da t Ca in Ni 9 n>oreToc,la. da Hru- biti. ' a se Sil Prej"*'J^ejeti vabiia sPrejetih obvez- v#rt Times. \0 B»tisti 'Usu ‘n d„J.torta na Por- perialisti «podpirajo tirane Latinske Amerike in so se s tem znašli v položaju obtožencev na konferenci v Santiagu«, ter zaključuje s poudarkom, da ZDA imajo vso odgovornost za sedanjo napetost na karibskem področju. Koncesije Sudan? družbi AGIP HARTUM, 21. — Danes je predsednik AGIP Enrico Mat‘ tei podpisal s sudansko vlado sporazum za petrolejske pro-speikcije. Se prej se je Mattei sestal s predsednikom sudanske vla4e Abudom in z ministrom za trgovino. Govorili so o zgraditvi petrolejske rafine rije v Sudanu. Na podlagi danes podpisanega sporazuma je AGIP dobila pravice petrolejskih prospekcij ob obali Rdečega morja in v sudanskih teritorialnih vodah. 1 |tef'atnerijda^a’ da bi bila 1 nejša, Pplobla mno-.du jj j; Batistove->U0. lcd‘la tudi Peron K#SS?1LPi|e Iist, se % a^atiste na p° ge‘ A fctia- bi bi, ortugalsko. t h r®l p„. 'lo dobro, če Rif8«! v ki «a je Ba- Si?1.« ne CieT?Jn a,‘ Sot^^o za bi šel fMi , ^sa ,,„,„l?bema na jftv Li^a mno°i°bla bi blla 'hja °>U je srečnejša.» , H da ni general Bati-! C, I'«1»vni'‘mel n'č opra- tki k'"’11 Z« k°n,rarovo-kSl S9 vprat‘°ranipm na 5 6 » nUeaku ’ uemu je I NiW*®r»di tlSta iZ‘ l*V«>««iV*:: d» 'lit P»ik. :hc0iVe*i z ^e«LPo|Uikoe Sploh i. dnin. • odkai deri za n® bavi ni več ■»v v°tganizac'iteVno konfp- |ii,NsLSa,'tiagje-.arneriskih i i k(lfife V*ade ttr_ Elasilo V za lVeSUja»- da S L dvladi znla smr,en J ia9bnske a^A ""-d dr- leta 1965 dajala od 46 do 50 milijonov ton petroleja. Letos se tam dobiva približno poldrug milijon ton. Prihodnje leto se bo proizvodnja dvignila na 10 milijonov ton, leta 1961 na 20 milijonov, leta 1963 pa od 31 do 39 milijonov ton. Pozneje bodo zgradili tri naftovode. Za petrolejska raziskava-nja v Sahari bodo letos investirali 43 milijard frankov. Drugih 113 milijard za razvoj petrolejskih polj in 21 milijard za zgraditev naftovodov. Soustelle je izjavil, da predvidevajo, da bodo v Alžiriji zgradili tri področja za potrošnjo plina. (Saharska 'ez>' šča zemeljskega plina so tudi zelo bogata). Največje področje bo sestavljal železarski kompleks na področju Bonza. Poleg tega proučujejo izvažanje plina v Evropo. Z ene strani razmišljajo na vtekočinjenje plina in njegovo prevažanje s posebnimi ladjami, z druge strani pa na graditev podmorskih naftovodov. Da se doseže čim hitrejša valorizacija Sahare, so dovolili udeležbo tujih družb pri raziskovanjih. Prispevek teh družb v devizah je bil pomemben in njihovo tehnično sodelovanje zaradi majhnega števila francoskih kadrov je omogočilo, da so pridobili na času pri raziskavanjih in pri ustvarjanju kadrov. Enajst tujih družb, ki sodelujejo pri raziskovanjih v Sahari, ima sedaj v primerjavi s francoskimi družbami dovoljenje nad 22,65 odstotkov površine. Minister je izjavil, da so sprejeli vse potrebne ukrepe, da intervencija teh tujih družb ne bi škodovala francoskim interesom. Na koncu je minister izjavil, da saharsko prebivalstvo »zaupa v Francijo, da bo dvignila njegovo življenjsko raven« in da do sedaj ni bilo nobenih motenj pri raziskovanjih. Predsedstvo republike je nocoj sporočilo, da bo predsednik Eisenhower prišel iz Londona 2. septembra zjutraj v spremstvu državnega tajnika Herterja in drugih sodelavcev. Na letališču Bourget ga bo sprejel general de Gaulle. Od tu bosta oba odšla v poslopje zunanjega ministrstva, kjer bo Eisenhowerjeva rezidenca v Parizu. Oba predsednika bosta imela prvi privaten razgovor ob 12. uri v Elizejski palači, čemur bo sledilo privatno kosilo. Popoldne bodo Ei-senhovverju predstavili načelnike diplomatskih predstavništev, nakar bosta oba predsednika odšla k slavoloku zmage, od tu pa v prostore pariške občine, kjer bo imel general de Gaulle kratek govor. Zvečer bo de Gaulle priredil 3. septembra pa bo de Gaulle gost Eisenhowerja na kosilu v ameriškem poslaništvu. Zvečer bosta imela de Gaulle in Eisenhower nov razgovor v gradu Rambouillet, zatem pa bo večerja, katere se bodo poleg obeh predsednikov udeležili tudi ostali udeleženci razgovorov. Predsednika bosta prespala v tem gradu in zjutraj naslednjega dne bo Ei-senhower odšel naravnost na letališče, odkoder bo odpotoval ob 9. uri. «»------- Delovanje upornikov v Kamerunu YAOUNDEX, 21. — Vladni predstavnik v Yaounde v fran- coskem Kamerunu javljajo, da so uporniki v zadnjih 48 urah izvršili številne atentate na zahodnem področju francoskega Kameruna, pri čemer so ubili pet oseb, več drugih pa ranili. Preteklo noč so številne skupine upornikov izvršile napade na področju Nkong-samba v bližini meje britanskega Kameruna, llbit je bil en funkcionar afriške policije, dva črnska vojaka pa sta bila ranjena v nekem baru. Streljali so tudi na nekega Evropejca, ki pa ni bil zadet. Od konca junija so uporniki ubili pri atentatih 37 oseb. Oblasti poudarjajo, da je za napade odgovorna ljudska zveza za Kamerun. Ta stranka je bila pred 4 leti prepove ' dana in njeni številni člani se skrivajo ter sodelujejo v uporniškem gibanju. Kubanska delegacija j odpotovala iz FLRJ BEOGRAD, 21. — Člani kubanske misije dobre volje so se danes vrnili s potovanja po Jugoslaviji v Beograd. Vodja misije Ernesto Gevara, je na tiskovni konferenci pred odhodom misije iz Jugoslavije poudaril, da je na člane misije napravil velik vtis razgovor s predsednikom Titom na Brionih, gospodarski razvoj Jugoslavije in sistem delavske samouprave. Predsednik Tito je človek, s katerim se po nekaj besedah naveže neposreden oseben stik, je poudaril Gevara in izjavil, da maršal Tito zelo dobro pozna probleme Kube in Amerike sploh. »Videli smo, da Jugoslovani svobodno grade svojo državo in kot iskreni revolucionarji bomo povedali našemu ljudstvu, kar smo videli.« Gevara je izjavil, da se med bivanjem v Jugoslaviji niso razgovarjali o pomoči Kubi in je dodal, da je Kuba pripravljena, da vsa vprašanja rešuje na osnovi sodelovanja in enakosti. «Zelimo, je poudaril na koncu Gevara, da bi prišlo do novih izmenjav delegacij in prijateljskega sodelovanja in spoznavanja med narodi Kube in Jugoslavije.« Misija je odpotovala dgnes po. poldne z letalom v Hartum na obisk v Sudan Pred vrnitvijo v domovino bo obiskala še Gano in Maroko. Veliko zanimanje za novico o morebitnem obisku Tita v ZDA V beograjskih uradnih krogih le novice še ne komentirajo Haile Selasi se je skozi Jesenice, Bovec, Tolmin, Novo Gorico in Opatijo vrnil na Brione ■ Borba o francoski atomski bombi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Še preden so se polegli prvi komentarji o dogovorjenem cbisku Hrusčeva v Združenih ameriških državah, so se v ZDA pojavile vesti o možnosti obiska predsednika republike Jugoslavije v tej državi. Eisenhovver je, kot je znano, po razgovorih pokojnega Fosterja Dullesa, ki se je za. časa prve ženevske konference sestal na Brionih z maršalom Titom, povabil predsednika republike Jugoslavije na obisk v ZDA. Tito je vabilo sprejel in po določenem programu bi moral aprila 1957 obiskati Združene ameriške države. Ker pa so proti obisku sprožili nekateri krogi v Ameriki gonjo, je maršal Tito odpovedal svoje potovanje. Vest, ki so jo v Združenih državah sprožili, je zbudila .zanimanje tudi v diplomatskih krogih v Beogradu, ki sodijo, iiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii n mii milili n minil n iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii iiiiii n iiiiiiiiiiii iii i iiiii n m iiiiiiiiiiiii n Danes se bo Segni sestal z Adenauerjem Objavljene povišane telefonske tarife Kompromis na zasedanju vodstva Italijanske demokratske stranke (monarhistov) Zunanji minister Pella ni prispel v Rim, kot je bilo poluradno najavljeno (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Ministrski predsednik Segni se je z obrambnim ministrom Andreottijem vrnil z manevrov ameriškega VI. brodovja v Rim. Ni pa prišel v Rim zunanji minister Pella, kot je bilo to prej poluradno najavljeno in tako je tudi izostal sestanek med državnikoma. Danes odpotuje Segni v Cadenabbio že dopoldne. Računa se, da bo prišel k Adenauerju okrog pol enaj- stih, potem ko bo okrog 8. ure zjutraj odletel iz Rima. Segniju je vsekakor treba priznati silno premičnost. Obisk pri Adenauerju bo zgolj prijateljskega značaja. Toda kljub prijateljstvu med italijanskim in nemškim dr zavnikom, ki zahteva, da se moža sestaneta, neko poluradno poročilo, ki je bilo objavljeno danes zvečer, po- iiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiif Mantcuflel je dobil 18 mesecev zapora DUESSELDORF, 21. — Bivšega generala hitlerjevskih o-klepnih oddelkov Hasso von Manteuffel je danes sodišče spoznalo krivega ter ga obsodilo na leto in šest mesecev ječe. Manteuffel je dal januarja 1. 1944 kot poveljnik 71, o-klepne divizije ustreliti nekega vojaka, ki ga je sodišče zaradi strahopetnosti obsodilo na dve leti ječe. Manteufflu se je zdelo to premalo, pa je dal vojaka «za svarilen zgled četam« ustreliti. Javni tožilec je zahteval dve leti zapora, toda sodišče, ki je sicer spoznalo Manteuffla za krivega umo- ra, se je zadovoljilo s poldru-večerjo na čast Eisenhowerju, | gim jetom. udarja, da »pada ta obisk ven. dar v dobo še posebno zgoščene mednarodne napetosti«. Se čudno ie,- da se govori o zgoščenosti v mednarodnem položaju. Ni namreč videti, da bi te stvari italijansko vlado kdove kaj zanimale. Predsednik vlade je sicer baje imel v preteklih dneh dolg telefonski razgovor z zunanjim ministrom, kar pa je silno malo v primeri z živahnostjo, ki je opazna prav sedaj drugod. Ljudem je včasih res še bolj všeč, ako ne vidijo vsak dan divjih poiermk. Toda prav tako ni ugoano, a-ko se kakega dne znajdejo pred dejstvi, o katerih prej niso bili obveščeni. Zdi se, kot da je alfa in omega italijanske politike prej kut_ slej »zvestoba« nekim paktom in pa «atlantska solidarnost«. In vendar so to zadeve, ki so dandanes že dokaj majave. Segni bo iz Cadenabbie odšel v Trident, kjer bo imel v nedeljo z napetostjo pričakovani govor o De Gasperiju. Od tu pa namerava baje še nekaj dni v Auronzo, kjer ima družino na počitnicah, tako da pričakujejo njegovega povratka v Rim nekie sredi drugega tedna. Zasedanje vodstva PDI se je zaključilo pravzaprav s kompromisom v smislu, da sta obedve glavni struji med monarhisti odložili dokončno razčiščenje o položaju stranke Na Vzhodu o predlogu odločno zanikujejo trditve SZ za «hodnik» do Berlina Komentarji ameriškega in vzhodnonemškega tiska - «Pravda» kritizira Debrejev govor av doad-Zac.Ga ama- i ? s;>Cai. !iu*»a < elu attw.e,nja ZOA *>&9; da Lr:Ske “»ne. itu.9 ihA,'!'er'keSe ima namen ustvariti zmedo pred sestankom Eisen-hotver-Hruščev. Tudi «Berli-ner Zeitung« pravi, da je ta vest nesmiselna. Moskovska «Pravda» pa ob javlja članek pod naslov m «Kdo se v Zahodni Evropi boji-prihodnjih razgoovorov Hru- ščev-Eisenhower?)( List kriti-žira nekatere izjave zahodnih politikov in pravi, da so ti zelo vznemirjeni zaradi izmenjave obiskov med Hruščevom in Eisenhovverjem in jim je glavna skrb okrepitev atlantskega zavezništva. V zvezi z nedavnim govorom predsednika francoske vlade Debreja piše «Pravda»: »Debre je hotel vcepiti Francozom kdove kakšno bojazen in zaskrbljenost v zvezi z napovedano izmenjavo obiskov. Skrivnostno je dal razumeti, da bi Francija lahko bila strta po sporazumih med obema velikima državama, če se ne sprejmejo primerni ukrepi, Ta izjava kakor tudi mrzlična dejavnost v Zahodni Evropi — kjer se skoraj v ultimativnem tonu zahteva, naj bodo ZDA »odločne in neomajne« pri svojih zahtevah z Rusi — sta pravzaprav brez važnosti v primerjavi z velikimi vprašanji, ki nastajajo v Evropi in ki jih je treba nujno rešiti. Ta vprašanja so sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama in normalizacija položaja v zahodnem Berlinu. Od državnikov se pričakuje nujna ureditev teh vprašanj. Zaradi tega imajo vsi poizkusi, da se državam Zahodne Evrope vcepi zaskrbljenost zaradi sestankov Hruščev-Eisen-hower, samo en namen: preprečiti dokončno zmago stva ri miru.g v državnem okviru. Debata na zasedanju se je tikala zaradi tega samo sicilskega vprašanja. Tudi glede tega vprašanja sta se izkristalizirali dve mnenji. Prvo je zastopal Pa-trissi, po katerem bi pravzaprav najbolj kazalo sprijazniti se s sedanjim položajem na Siciliji. Drugo pa je I.au-rovo mnenje, naklonjeno strogi nepopustljivosti na liniji priznanja zavezništva med KD in desnico Med te dve mnenji je postavil še svoje mnenje Covelli, kateremu je uspelo, da je bila na zasedanju soglasno izglasovana resolucija, v kateri se poudarja nezdružljivost kakršnega koli Sodelovanja PDl v sedanji sicilski deželni vladi, za katerp se je izkazalo, da se drži s pomočjo socialističnih in komunističnih glasov. V resoluciji je tudi rečeno, da bi lahko prišlo do drugačne rešitve, a-ko bi PDl pri svojem posredovalnem delu naletela na nekoliko več razumevanja pri drugih strankah, ki hi bile pripravljene žrtvovati nekaj strankarskih koristi za koristi države. Ta del poročila je naslovljen na KI) in MSI. Značilno je, da se v zadnjem času v monarhistični stranki pojavlja vsak ddn kaka nova struja. Tako se je danes ustanovila struja »preporod«, ki se med drugim zavzema za monarhistični naslov. , Medtem pa demokristjanska levica zopet zahteva sklicanje državnega glavnega odbora, in sicer prav na podlagi monarhističnih manevrov. Omenjena levica namreč sklejra takole: Segni bo kakega dne prisiljen, da bo dal monarhistom mnogo več kot listno priznanje dobre volje; če pa ga ne bi hotel dati, bo PDI prešla v opozicijo. Toda verjetno voditelji KD tudi to pot ne bodo poslušali zahteve levice, čeprav kaže, da je njeno predvidevanje še dokaj pravilno. Današnji Uradni list je objavil okrožnico medministrskega odbora za cene, ki določa v podrobnostih nove tarife in novo ureditev za telefon. Pričakovalo se je, da bo omenjeni odbor zaradi splošnega vznemirjenja v državi še nekoliko počakal s tem ukrepom ter o njem še nekoliko razmislil, toda taka pričakovanja . so^bila jalova in tako čakajo* bodoče zasedanje parlamenta že takoj v začetku hude bitke. Precej komentarjev, ki se zelo razlikujejo drug od drugega, je povzročil objavljeni tekst načrta za šolsko reformo. Načrt je najprej objavil rimski popoldnevnik «Paese Sera«, nakar ministru Medici-ju ni kazalo drugega, kot potrditi, da je objavljeni tekst avtentičen. Baje je Medici z objavo kar zadovoljen, ker je tako tekst prišel v javno debato. A. P. Neuspel poizkus z vesoljsko kabino WASHlNGTON, 21. — Strokovnjaki NASA (Državna a-gencija za vesolje in aeronavtiko), ki so danes preizkušali na otoku Wallops v državi Virginiji kabino, v kateri naj bi bili prvi vesoljski potniki, so izjavili, da je bila kabina izstreljena v morje, ker so zadevno raketo pognali s premočnim sunkom. Poizkus bi moral potekati takole: kabino težko IKK) kilogramov bi morala izstreliti v veliko višino raketa «l.ittle Joe« in nato bi morala kabina padati obešena na padalo. V primeru neuspeha rakete bi morala v zadnjem trenutku pomožna' raketa pognati ka- bino nekaj sto metrov visoko, da jo oddalji od rakete «Little Joe«, da se izogne nevarnosti eksplozije. V vsakem primeru bi morala pomožna raketa stopiti v akcijo ob koncu določenega poleta, da se ugotovi ,ali vse dobro deluje. Praktično pa se je ta raketa sama vžgala 20 minut pred trenutkom, ki je bil določen za poizkus, in je pognala kabino v morje. Upajo, da bodo kabino spet našli. Zgubilo se je lelalo RAF LONDON, 21. — Britanske oblasti so zaprosile vse ladje, ki plovejo v bližini Velike Britanije in v Rokavskem prelivu, naj iščejo morebitne razbitine bele barve v upanju, da najdejo letalo «Vic-tor Mark 2», ki je izginilo med preizkusnim poletom. Gre za eno najpopolnejših lelal britanskega letalstva. To je ogromen, zelo tajen bombnik z zelo veliko avtonomijo, ki lahko prevaža posebno »letečo bombo«, ki jo lahko spustijo iz letala nekaj sto kilometrov od cilja. Na letalu je bila posadka štirih častnikov in enega civilnega inženirja. Letalo ima krila v obliki sulice in :pada med najhitrejše jedrske bombnike sveta. Letalo ima štiri ogromne reaktorje «Rolls-Roy-ce Conway», tako da ,ahko leti iz Anglije do središča Sovjetske zveze. Letalo doseže pri spuščanju na cilj nadzvočno hitrost in leti i 7.000 metrov visoko. Drugi (rije sloni kjer ni uspela «Jumbo> BERGAMO, 21. — Trije sloni cirkusa Togni, ki je sedaj v Bergamu, bodo odpotovali ;utri zjutraj ter bodo skušali prehoditi Alpe čez prelaz Cla-pter. Kakor je znano, je to poizkusil že piof. Hoyte s slonico «Jumbo», da bi dokazal, da je Hanibal prišel v Italijo čez ta prelaz. Toda Hoyte pri tem ni uspel. Trije sloni cirkusa Togni, ki so 10-tetni «Tony», 18-lctni cMenta« in 14-letni «Cora» in ki tehtajo vsak 20 stotov, pa bodo napravili pot v nasprotni smeri, in sicer iz Italije v Francijo. Z vlakom bode prišli v Suso in od tu bodo nadaljevali pot po dolini Clare ter bodo hodili 8 km na dan, dokler ne bodo prišli na prelaz Clapier, kjer se je morala slonica «Jumbo» ustaviti zaradi neprehodnosti. Odpravo bo vodil Darix Togni in sestavljali jo bodo drugi trije krotilci cirkusa: Ugo Milutti, Heinz Fischer in Johnny Budtsubner. Ni pomagala v Franciji omejitev hitrosti PARIZ, 21. — V Franciji so uvedli mejo za hitrost po cestah, kar pa ni rodilo, kot kaže, zaželenih sadov. Za veliki šmaren je namreč bilo v nasprotju s tem, kar se je prvotno mislilo, več smrtnih ž.rtev kot lani v istem času. Po podatkih, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, izhaja, da je bilo letos za veliki šmaren 206(1 cestnih nesreč lani pa 1727 Smrtnih primerov je bilo 103 (lani 97), ranjenih pa je bilo 2963 (lani 2481),* da je po dogovorjenem obisku Hru.ščeva neutemeljeno vsako nasprotovanje morebitnemu obisku maršala Tila. Med omenjenimi krogi vlada prepričanje, da uživa maršal Tito zaradi svojega neodvisnega stališča in uspešne borbe proti sovjetski dominaciji mnogo večjo popularnost v Ameriki kot kateri koli drug voditelj komunističnih drzuv. Po: » tega zaradi tesnih stikov Jugoslavije z neodvisnimi azijsko - afriškimi državami, zaradi vloge, ki jo ima Jugoslavija med izven-blokovskimi državami, in zaradi njenega doslednega stališča v korist stikov na najvišji stopnji, mnogi sodijo, da je posebno sedaj, ko se je ta politika začela praktično izvajati, obisk maršala Tita v Združenih ameriških državah zaželen in koristen. Beograjski politični krogi za sedaj te vesti ne komentirajo. Mnenje Jugoslavije in posebno maršala Tita o koristnosti sestankov odgovornih državnikov je dobro znano, zato se lahko brez lizika napačnega napovedovanja ugotovi, da bi maršal Tito ponovno vabilo Eisenhowerja sprejel, kolikor so odpadli razlogi, zaradi katerih je odpovedal svoj obisk leta 1957. Etiopski cesar Haile Selasi, princesa Aida Deste in ostali elani njunega spremstva so se vrnili nocoj v spremstvu predsednika Tita in njegove soproge z Bleda na Brione. Zjutraj, pred odhodom z Bleda sta etiopski cesar in princesa Desta obiskala na Bledu cerkvico na otoku, ki je spremenjena v muzej. Po vrnitvi z otoka sta visoka gosta v spremstvu maršala Tita njegove soproge m najožjih spremljevalcev po lepem sončnem dnevu odpotovala z avtomobilom proti Kranjski gori na Vršič. Na Jesenicah, pred železarno, je gost špalir delavcev in prebivalstva zaustavil kolono in priredil navdušen pozdrav gostu predsednik;, republike. V spomin na obisk na Jesenicah so zastopniki delovnega kolektiva izročili Haile Selasiju in princesi Desti darila. Po kratkem zadržanju n„ Jesenicah je kolona nadaljevala pot skozi Kranjsko goro na Vršič, kamor je prispela opoldne. Tu je Tito priredil v lovski hiši kosilo. Po kosilu sta Haile Belasi in maršal Tito z. osta-1 mi nadaljevala pot skozi Bovec, Tolmin |>roti Novi Gorici. V vseh ktajih na pot i, ki so bili okrašeni z zastavami, slavoloki, cvetjem in transparenti, je ljudstvo kljub dežju stalo ob cestah in toplo pozdravljalo Tita in njegovega gogta. Najbolj, slovesen sprejem je priredila Nova Gorica, krmor je Haile Selasi prispel okrog 16. , ure. Nad deset tisoč ljudi iz Nove Gorice, Sempetra >n drugih krajev je klicalo Tito-Selasi. Na trgu pred okrajnim ljudskim odborom je vjsoke goste pozdravil predsednik okrajnega odbora Karmelo Budthna in jim izročil darila. Po zakuski je visoki gost nadaljeval pot proti Opatiji, kamor je kolona avtomobilov prispela okrog 19. ure, kjer so na terasi hotela Kvarner priredili malo zakusko. Na vsej poti od Nove Gorice do Opatije je ljudstvo toplo pozdravljalo Tita in njegovega gosta. Zaradi navdušenih pozdravov se je kolona avtomobilov morala ustaviti v Ilirski Bistrici. Od Matulj do O-patije je kolona vozila skozi gost špalir ljudstva z Reke m ostalih krajev, ki je prišlo, da bi pozdravilo Haila Selasija in predsednika republike. Posebno tojrel je bil sprejem v Opatiji, ki je bila okrašena z etiopskimi in jugoslovanskimi zastavami in cvetjem. Po enournem zadržanju v Opatiji je Haile Selasi v spremstvu predsednika republike odpotoval na Brione. *** Protestom in nasprotovanju poskusom jedrske eksplozije v Sahari se je zadnje čaše pridružilo tudi britansko časopisje. To je dalo povod za ostro časopisno polemiko med francoskim in britanskim časopisjem in za trditev s francoske strani, da je akcija proti poskusom v Sahari usmerjena proti francoskim interesom in naporom Francije, da okrepi svoj mednarodni položaj. V zvezi s francosko reakcijo nocojšnja «Borba» ugotavlja, da je gotovo, da ne gledajo vsi enako na napovedane eksplozije v Sahari. Toda ni dvoma, da je ogromna večina svetovnega javnega mnenja proti jedrskim bombnim poskusom ne zato, ker jih pripravlja Francija, temveč zato, ker bi se s tem poskusom zajelo zemljepisno področje, ki je bilo doslej izven vsakih poskusov, ker bi ta poskus prizadejal sedanjemu mednarodne-eu položaju veliko škodo, in ker je proti poskusom sploh. V zvezi s trditvijo, da bi poskus jedrske eksplozije okrepil mednarodni položaj Francije, «Borba» ugotavlja, da bi eksplozija v Sahari Francijo še bolj ločila od narodov Azije m Afrike. Polec tega bi eksplozija v trenutku, ko je treba storiti vse, da se tudi po 31. oktobru ne obnove poskusi, prizadejala ogromno škodo mednarodnim odnosom. Napori Francije, da ikrepi svoj položaj in nalogo v svetovni politiki, so po mnenju «Borbe» logični, in vnaravm. Evropi in svetu jerBpt(;eboa močna Fran. cija, ki bi s*‘ s-vojp povečano vlogo v svetovni politiki prispevala k pomiritvi v svetu, pravilni rešitvi mednarodnih vprašanj na demokratičnih načelih. Toda takšni napori, kot je napovedani possus v Sahari ,ne prispevajo h krepitvi takšnega položaja in naloge Francije v mednarodnem življenju. Praksa dokazuje, da je ugled države v mednarodnem življenju predvsem odvisen oi tega, v kolikšni meri odraža pozitivna stremljenja. Med taka stremljenja vsekakor spada borba za prepoved jedrssega orožja. Dejanski pri. jatelji f rancije, med njimi tu-di Jugoslavija, so proti napovedanim jedrsKim poskusom v Sahari, ne zato, da bi škodovali Franciji in njenim pri-rodnim naporom po krepitvi položaja v svetu, zaključuje »Borba«, temveč zato, ker so se vedno borili proti vsem poskusom jedrskega orožja, in zato. ker bi ta poskus v trenutku, ko so povečani napori za pomiritev mednarodnega položaja, imel posebno hude posledice. «»—— «29 let - sama* LONia/M, 21. — Danes j# princesa Margaret izpolnila 29 let. Dvor je dal za to priložnost razdeliti neko novo fotografijo princese, ki zamišljena igra klavir. «Daily Mirror» je sliko objavil čez vso prvo stran, spodaj pa je napisal «29 let — sam». BKNKTKE, 21. —* Grški kralj s kraljico, otroki i« spremstvom je danes odpoto* val iz Benetk s štirimi avto* mobili proti Švici. tHHIIHIHUlllllllllHHMItlllllHIIIIIHIIIIIIHIIlllllllllillUliii llllll II llltlllltllllllHIHIIIIIIIIIIimiUI Umrl kipar Epstein LONDON, 21. — V sredo zvečer je v svojem stanovas nju v Londonu umrl Sir Ja-c ob Epstein, kipar svetovnega slovesa. Epstein se je rodil leta ESH0 v IVeu’ Yorku rusko - poljskim staršem. Veljal je za največjega živečega kiparja po Rodinu in njegova dela so imela revolucionarni vpliv na kiparstvo. 7. 20 leti se je preselil v London, kjer je potem ostal skoraj vse življenje, in kraljica Elizabeta ga je leta 1054 imenovala za komturjg britanskega imperija. Epstein je imel prvo veliko priložnost, du se izkaže, leta 1007, ko je prejel naročilo, da napruvi IS velikih kipov za pročelje zgradbe llri-tanskega medicinskega društva. Teh IS kipov je povzročilo silno reakcijo v tradicionalističnih umetniških ter religioznih krogih, kjer so jih imeli za nevarnost za moralo. Leta l!)0g je sledilo eno izmed najbolj slavnih del, grob Uscarja Wilda na pokopališču v Parizu. Doba, ki je sledila, je bila neprestani boj proti uradni ortodoksnosti. On sam je to dobo označil kot svojo etride-seiletno vojno proti Angliji». Predvsem religiozna in simbolična dela so izzvala najbolj divje kritike, zlasti nje- gov «Ecce homou, ki so ga angleški katoličani imenovali za iimarmorno bogokletje« ter asramotenje rešenikas. Njegova »Gejiesis« je bila za umetno stne kritike uneokusna stvar, v kateri normalna oseba ne vidi drugega kot izraz bestialnostn. Presenetljiva je bil„ Epstei-nova .telesna in duševna e-nergija. Intenzivno je nadaljeval delo tako rekoč do dne svoje smrti. Leta li)2H je napravil vrsto risb za zbirko poezij Baude-lana «L.es fleur du mah Kakor pa so polagoma vedno bolj odkrito priznavali njegov velik genij ,n kakor so galerije pokupile vedno večje število njegovih del, tako se je nasprotovanje tradtet' nahstov manjšalo. Tudi cerkveni krogi so spremenili mnenje, tako da so v letih po drugi svetovni vojni mnoge cerkve naročile, pri Epsteinu kipe. Delal pa je kipe tudi za velike osebnosti, kot Churchilla, Einsteina ter v zadnjem času ztj princeso Margaret, ki so mu vsi pozirali. Prvič se je Epstein poročil leta ISO!) z Margaret Gilmo-re ter imel dva otroka Ko je žena leta 1947 umrla se Je pred štirimi leti ponovno poročil s svojo tajnico Kat h-leen Garman. Smrt Epsteina je nastopila zaradi tromboze. Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 26.3, najnižja 19,7. ob 17. uri 24,4, zračni tlak 1016,3 narašča, veter 4 km na uro seve-rozahodnik, vlaga 72-odstotna, ne. bo 4 desetin« oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1, Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 22. av**^ Timotej j Sonce vzide ob 5.12 in »J 19.03, Dolžina dneva l«1. ,a vzide ob 20.54 in zatone Jutri, NEDELJA, 23. avf»" Zdenka Miljska delegacija včeraj pri viadaem komisarja < . •' ' JLA Sedanja gospodarska kriza v Miljah odraz pomanjkanja dela v ladjedelnicah Delavci ladjedelnice Felszegg so že dobili pismo, da so suspendirani z dela - Nujni so odločni ukrepi za zagotovitev dela v vsej ladjedelski industriji Včeraj je bila delegacija miljskega odbora za zaščito gospodarstva okoli poldne pil vladnem generalnem koihi-' sarju dr. Palamari, s katerim se je zadržala v daljšem razgovoru, Do tega obiska je prišlo v zvezi s kritičnim položajem v ladjedelnici Sv. Koka in zlasti zaradi novih predvidenih odpustov v ladjedelnici Felszegy. Danes dopoldne se bo ponovno sestal odbor, ki bo proučil odgovor in stališče vladnega generalnega komisarja in nato izdal uradno poročilo o rezultatin tega obiska ter sklenil primerne ukre. pe, da se akcija za zaščito obeh najvažnejših miljskih industrijskih podjetij nadaljuje. Položaj pa se je v ladjedel nici Felszegy včeraj ponovno zaostril, ker so prejeli številni delavci pismena sporočila, da so suspendirani z dela in da torej ne smejo priti v ladjedelnico v ponedeljek, ko se bo končalo razdobje dopustov. Očitno gre za poskus, da se na ta način v celoti izvedejo namere ravnateljstva, ki je zagotovilo med pogajanji, da ne bodo poslali pisem o odpustih vse do konca dopustov. Po vsej verjetnosti je prejelo torej pisma o suspendiranju za nedoločen čas vseh 152 delavcev, ki so jih nameravali odpustiti in bodo tem delavcem poslali dokončno sporočilo o njih odpustih v začetku prihodnjega tedna. Sindikalni organizaciji in zlasti FIOM-CGIL opozarjata na skupno stališče, ki sta ga še pred tednom sporočili v enotni izjavi, s katero sindikata pozivata delavce, da se v vsakem primeru javijo v ladjedelnici, pa tudi če bi prejeli pismena sporočila od ravnateljstva. Nedvomno gre za zelo resno vprašanje, saj bo ponovni odpust 152 delavcev zelo resno prizadel miljsko gospodarstvo, ki je že itak v stiski zaradi postopne likvidacije ladjedelnice Sv. Roka. Uradne statistike sedaj vključujejo poslovanje te ladjedelnice skupaj s proizvodnjo Tržaškega arzenala in so po teh uradnih podatkih v obeh obratih izkoriščali v juniju komaj 38 odst. naprav. V 24 delovnih dneh so opravili komaj 129 tisoč delovnih ur in je bilo zaposleno v proizvodnji 1.428 uslužbencev. Odpusti in rastoča kriza v teh ladjedelniških podjetjih odražajo težaven položaj v tej gospodarski panogi in to seveda ne samo v Miljah, temveč v nič manj ostri meri tudi v Trstu. Uradni podatki o položaju v ladjedelnici Sv. Marka so zelo zgovorni. Sedaj grade v tej ladjedelnici le tri ladje: dve 35.000-tonski petrolejski ladji za družbo «BP Tanker* iz Londona in eno 46.970-tonsko petrolejsko ladjo za družbo «Sicula Ocea-mca* iz Palerma. Ena izmed obeh 35'tisoč tonskih petrolejskih ladij bo kmalu dokončana tako, da bo ostala ta ladjedelnica samo z dvema gradnjama in naročilom za gradnjo 1.400-tonske protipodmor-niške fregate za italijansko vojno mornarico, Ze sedaj so v tej ladjedelnici številni delavci suspendirani in čujejo se govorice, da bodo v kratkem sledile še nove številnejše suspenzije. Edino v ladjedelnici Felsze-gy je položaj nekoliko ugodnejši in zato tudi niso upravičene zahteve ravnateljstva po tako obsežnih odpustih. V tej ladjedelnici sedaj grade 28 tisoč tonsko tovorno motorno ladjo za družbo »Olin Mathie-son* iz Monrovie. To ladjo grade v dveh kosih in jo bodo nato združili v velikem doku Tržaškega arzenala. Poleg tega tudi grade 1500-tonsfko motorno cisterno za tržaško družbo «Navigazione Europea Trasporto Liquidi». V tej ladjedelnici so izkoriščali naprave stoodstotno. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je povsem upravičeno stališče miljskega odbora za zaščito gospodarstva in sin-dikolnih organizacij, da naj se preprečijo odpusti v ladjedelnici Felszegy, ker sedaj niso upravičeni. Upravičene pa so tudi zahteve, da se izboljša položaj ladjedelnice Sv. Boka, ki jo je treba modernizirati in ji tako omogoičti zadostna naročila. Seveda pa bi ti ukrepi prinesli Miljam le določeno olajšanje ker je treba v Pry* vrsti rešiti položaj ladjedelni-ške industrije na celotnem področju, kar bi šele lahko nudilo osnovo za stvarno izboljšanje položaja tudi manjših ladjedelniških obratov. O tem vprašanju so odgovorni krogi že mnogo razpravljali in so bile napravljene že obsežnejše študije. Iz njih je neizpodbitno razvidno, da bo celotna italijanska ladjedelniška industrija zabredla v še hujšo krizo, če ne bo prišlo pravočasno do energične državne intervencije. Gre za vrsto u-krepov in predvsem za takojšnje izvajanje načrtov Finmare za gradnjo novega ladjevja. V tej zvezi so tudi CRDA zagotovili naročilo za gradnjo dveh čezoceanskih ladij, vendar do sedaj to naročilo še ni prešlo okvira običajnih obljub in svečanih zagotovil, medtem ko se položaj v vseh obratih CRDA zelo zaostruje. Poleg tega pa so potrebni tudi ukrepi in napori, da se zamenja zastarelo ladjevje, ki sedaj v italijanski mornarici prevladuje. Tozadevni načrti predvidevajo, da bodo razdrli okoli 500 tisoč ton starega ladjevja in ga nadomestili z okoli 400 tisoč ton novih in modernih ladij. Izvajanje teh programov, če bo pravočasno in vztrajno izvedeno, bi lahko prineslo olajšanje celotni ladjedelniški industriji. Seveda pa so istoačs-no tudi potrebni odločni napori, ne samo da se ti programi uresničijo, temveč tudi. da bo Trst pri njih izvajanju prejel primeren delež. Prihod potujoče razstave Pouk o novih prometnih predpisih Danes zjutraj prispe v naše mesto »rdeči* voz potujoče razstave ministrstva javnih del, ki služi za praktični pouk o predpisih novega prometnega zakonika. Voz se bo usta- vil na Trgu Ulpiano in bo o-stal tu tudi vso nedeljo, v ponedeljek pa se odpelje v Gc iorico. Ministrstvo je pripra. vilo osem takih voz s potujočimi razstavami, od katerih pet za Severno Italijo, eden za Srednjo Italijo in dva za .lužno Italijo. Za prirejanje razstav skrbi vsedržavno združenje »Via si-cura*. Avtomobili so oprem- j§§ ljani z vsakovrstnim materialom, ki omogoča, da se razstave naglo pripravijo, čeprav zavzamejo okrog 72 kv. metrov prostora. Skupno s potujočimi razstavami se vozijo tudi avtomobili s kinematografi, ki jih je dalo na razpolago predsedstvo vlade. Vozila so zelo moderna ter so opremljena z generatorji Zj, tok, tako da lahko opravljajo svoje naloge na katerem koli področju. Tako se bodo lahko široki sloji ljudstva seznanili s prometnimi predpisi. Podpora kmetom, ki jih je prizadela lanska suša Vsem prizadetim bodo razdelili približno 15,5 milijona lir manu. S. Reves, B. * nicolor. „ Supercinema 16.00 {g UDCI CIUClll« purja*. Debra PaSel Hubschmid. Na koprskem »Večeru italijanskih popevk* ki bo 25. t. m., bo nastopil tudi znani Neapelj-čan pevec in kitarist Fausto Ciliano. Med drugimi pesmimi bo zapel tudi pesem (Scur-dammoce ’e cose d’ ’o munnot, ki je dobila tudi po njegovi zaslugi prvo nagrado na zadnjem neapeljskem festivalu. Včeraj so sporočili, da je italijanski režiser predstave v Kopru Alberto Galiardelli zbolel in da ga bo nadomestil Gianfranco Bettetini llllllllltllllllll llllll llltllllllllllllll MII •UIIIIIIIIIIHIt Važni sklepi tržaškega občinskega odbora Občinske menze bodlo še nadalje obstajale Od 1019 predloženih prošenj je Kmetijsko nadzorni- štvo sprejelo 948 - Podporo bo dobilo 240 kmetov iz tržaške občine, 143 iz devinsko-nabrežinske, 71 iz miljskef 148 iz zgoniške, 59 iz repen taborske in 287 iz dolinske Filcdrammatico. Zaprt* ^ Grattacielo 16.00 »š jega Rajha*. . , m) Cristallo 16.00 «ProS‘orciai ceni*, E. Tavlor M. t Capitol 16.30 »Laik. Erika Remberg. Astra Roiano 16 30 ***, hotel ubijati*, D. » Cena obeda za Tržačane ostane ista kot doslej, in sicer 200 lir, za goste iz drugih pokrajin in za tujce pa se bo zvišala na 250 lir • Izločeni nekateri obroki «extra> Včeraj je bila zopet seja tržaškega občinskega odbora, ki je sprejel okrog 30 sklepov, med katerimi je najbolj važen sklep glede občinskih menz, in sicer na podlagi pritožb gostilničarjev in lastnikov restavracij, ki trdijo ,da jim delajo menze nedopustno konkurenco. »HHinimMmilllimilimMMHilMHMMMIIHIIimilllHHMIIMHHIIHMItMIIIIHHIHHIIMMIIIHMHi Zakonski osnutek ministra za javno vzgojo Uvedba obveznih šol do 14. leta starosti Nadaljevalna šola, po petem razredu osnov, ne šole, bo razdeljena na štiri sekcije; hu. manistična, tehnična, umetnostna in redna Kakor poročajo iz Rima, je minister za javno vzgojo Medici predložil višjemu šolskemu svetu in drugim ministrom osnutek zakona za reformo obvezne šole za otroke od 6. do 14. ieta starosti. Osnutek bodo po odobritvi ministrskega sveta predložili parlamentu. Omenjeni osnutek ima 35 členov in 4 poglavja ter 36 tipkanih strani obrazložitve. Na podlagi člena 2 je nižja iolska izobrazba razdeljena na dve stopnji: prva, ki traja 5 let, in druga, ki traja tri ieta. Prva doha se tiče osnovne šole, druga pa nadaljevalne, ki j« razdeljena na štiri sekcije: humanistična, tehnična, Umetnostna in redna. Nadaljevalna šola, (sedaj strokovna) se lahko ustanovi v krajih, kjer je najmanj 80 šoloobveznih otrok; nekatere razrede pa lahko ustanovijo v manjših krajih. Obvezni predmeti za vse sekcije nadaljevalne šole so: verouk, italijanski jezik, zgodovina, zemljepis, splošna vzgoja, matematika, znanstvena opazovanja, risanje in telesna vzgoja Poleg tega bo na humanistični sekciji obvezen pouk latinščine in tujega jezika, na tehnični pa pouk tujega jezika ter praklično delo. Obisk nadaljevalne šole po osnovni šoli je obvezen in so za to odgovorni starši. Zakonski osnutek predvideva globo od 5.000 do 15.000 lir za starše, ki bi prekršili to določbo Vsi otroci morajo ob svojem 14. letu, tudi kot privatisti, o-praviti zaključni izpit. Ce ga ne izdelajo, ga morajo ponoviti naslednje leto, nato pa so oproščeni, tudi če ga niso uspešno napravili. Učenci bodo po dovršeni o-snovni Šoli napravili izpit; izpitna komisija pa bo staršem sporočila izid v obliki navodila za vpis otroka v eno izmed štirih sekcij nadaljeval- zaključnem izpitu po dokončani nadaljevalni šoli. Kdor bo uspešno končal nadaljevalno šolo, se bo lahko vpisal v četrti razred gimnazije, oziroma v prvi razred višje strokovne šole. Zakonski osnutek tudi predvideva, da se bodo z oktobrom po odobritvi zakon« vse nižje srednje in strokovne šole spremenile v omenjene sekcije nadaljevalne obvezne šole, ki bodo začele delovati postopoma s prvim razredom. Zakonski osnutek končno tudi predvideva možnost, da stalni učitelji osnovnih šol po zadevnem izpitu lahko preido-jo na nadaljevalne šole. «»------ ZA OBČINSKE ŠOFERJE Tečaj o novem prometnem zakonu ne šole. Tak« navodila bo izpitna komisija dala tudi po Včeraj popoldne se je pričel v novem občinskem avtomobilskem partku na Miramar-skem drevoredu tečaj o novem prometnem zakoniku za občinske šoferje. Otvoritve tečaja so se udeležili med drugim tudi župan dr. Franzih podžupan Cumbat, odbornik Geppi in poveljnik upravne policije Otivieri. Zupan Franzil je na kratko orisal namen tečaja in poudaril, da se je s tem že vnaprej vzpostavilo tesnejše sodelovanje z upravno policijo v pričakovanju, da se ustanovi zbor mestnih redarjev. Prvo lekcijo je imel namestnik poveljnika upravne policije Dolce, ki je poudaril, da je prometni zakonik precej zapletena in težka snoy ter da bo treba nekaj časa, da se vozači popolnoma prilagodijo novim predpisom, ki pa predstavljajo kljub temu napredek v primerjavi s prejšnjimi predpisi. Tečaj se bo nadaljeval in bodo poučevali šoferje oficirji in podofocirji upravne policije. Odbor je sklenil, da se o-hranijo vse menze, ker pomagajo zbijati cene v gostinstvu in opravljajo s tem važno javno in socialno nalogo. Sklenil pa je, da se bodo sedaj menze ravnale po različnih kriterijih, upoštevajoč njihcv glav ni namen. Iz sklepa se vsekakor vidi, da je odbor v glavnem ohranil dosedanji način delovanja menz ter da je le v majhni meri ugodil gostilničarjem. Odbor je sklenil, da bodo ukinili sleherno reklamno dejavnost za menze, katere namen je bil doslej, pritegovati nove goste. Cena obedov se bo ohranila v višini 200 lir, toda samo za osebe, ki Pre-bivajo v tržaški občini. Za inozemoe in za turiste in potnike iz drugih krajev bodo zvišali ceno obedov na 250 lir. Nadalje bodo izločili posebne obroke izbrane vrste, kot na pr. fine ribe, zrezke itd. Ohranili pa bodo navadne posebne obroke in dodatke kot na primer sadje, sir in vino. Še 30 tisoč vreč brazilske kave Prednaročila za skupine, to je za goste od zunaj, bodo sprejemali samo za menzi v Drevoredu XX. septembra in v Ul. Gambini ,in sicer samo za navadne obroke po 250 lir brez dodatkov. E tem bodo menze ohranile svoj prvotni namen, da nudijo nepremožnim ljudem cenen in dober obed ter opravljajo s tem važno socialno nalogo, saj si ne morejo vsi ljudje, ki nimajo lastnega gospodinjstva, privoščiti kosila in večerje v zasebnih gostilnah in restavracijah. Po drugi strani pa se tudi gostilničarji ne bodo vec mogli pritoževati, saj so sedaj izločeni tako imenovani «extra» in bodo zato hodili bolj petični turisti, ki si bodo zaželeli kaj boljšega, v gostilne in restavracije. Turisti iz drugih pokrajin iz inozemstva pa bodo po sorazmerno nizki ceni 250 lir še vedno dobili kosilo ali večerjo v menzi, kar je tudi prav, saj imajo pravico potovati po svetu tudi ljudje, ki niso premožni. Odbor je obravnaval tudi spor med trgovci z jestvinami in drogerijami, ker so oboji prodajali artikle, ki jih ne vsebuje zadevna obrtna dovolilnica. Tako so na primer trgovci z jestvinami prodajali milo, ščeti, prašne itd., čeprav so to artikli, ki jih smejo prodajati samo drogerije. Doslej so funkcionarji občinskega oddelka za prehrano naložili zaradi tega že raznim trgovinam globe ali pa jih o-pomnili, naj ne prodajajo artiklov, ki niso imenovani v licenci. Spričo tega je Združenje trgovcev na drobno v katerem so včlanjeni bodisi trgovci z jestvinami bodisi lastniki drogerij prosilo omenjeni občinski oddelek, naj suspendira vs« omenjene opomine do septembra v pričakovanju, da se bosta obe kategoriji v okviru Združenja sporazumeli. Medtem sta se obc kategoriji sporazumeli in zato je občinski odbor sprejel sklep, da bo za obe licence nekoliko spremenil. Včeraj dopoldne so pripeljali v Trst 30 tisoč vreč kave, ki so še primanjkovale do količine 100 tisoč vreč, ki jo je predvidel brazilski institut za kavo kot osnovo za poslovanje stalnega tržaškega skladišča, ki je nameščeno v skla- I dišču št. 51 novega pristanišča. Kavo so pripeljali n« motorni ladji «Loide Argentina*, ki je priplula pred pristanišče ob 11.45. Zvečer pa se je ladje usidrala pred pomol, od koder je odplul nemški parnik »Katten Turm*. Tudi prejšnje pošiljke kave so pripeljali z brazilskimi ladjami. «»—— ka Renata Sodnika iz UL Gigrdini št. 28 ,v Skednju. U-gotovili so mu podplutbo na obrazu, zlčm ličnice ter raz-;ne praske in odrgnine, zaradi 'česar se bo moral zdraviti od la do 40 dni. Ko se je Sodnik ob 22.30 peljal s svojo vespo po Ulici Soncini se je pri stavbi št. 81 zaletel v avto fiat 600, last Pietra Anglacija iz iste ulice. —«»------------------- Odpusti tiskarjev v podjetju Glessieh Včeraj so sindikalne organizacije prejele od podjetja Glessieh sporočilo, da nameravajo odpustiti štiri uslužr-bence, ki so zaposleni v tiskarni. O teh odpustih se bodo še pogajali na združenju industrijcev. Morski pes v Miljskem zalivu Včeraj okrog 17. ure so blizu ladjedelnice Sv. Roka v Miljskem zalivu opazili morskega psa in a tem obvestili pristaniško poveljstvo, ki je poslalo na kraj izvidniški čoln. Po daljšem kroženju je moštvo opazilo zver, ki je dolga tri metre. ——«»------ Nesreča Škedenjca Včeraj ob 22.40 so sprejeli v bolnišnico 35-letnega teža- Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Žganje je bilo premočno za malo Stanislavo Komaj pet let stara Stanislava Mokole iz Prečnika št. 18 pri Nabrežini se je včeraj igrala doma in ker je opazila v kotu steklenico z neko tekočino,, je hotela pokušati, če je kaj sladkega v njej. Toda v njeno smolo je bilo v steklenici močno žganje, kar je dekletcu, ki je izpilo nekaj požirkov, precej škodilo. Malo Stanislavo so z zasebnim avtomobilom pripeljali v otroško kliniko v Ul. Manzoni, kjer so jo morali pridržati, pa čeprav njeno stanje ni tako resno, kot se je staršem zdelo. Ce bo šlo vse po sreči, bo dekletce po petih dneh zdravljenja zopet v krogu svoje družine. Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo bo prve dni septembra začelo razdeljevati podporo kmetom, ki so bili prizadeti zaradi lanske suše. Kakor smo že pred časom poročali, bodo razdelili kmetom, ki so imeli zaradi suše malo sena, razna krmila in hrano v proti vrednosti 3.00Q stotov pšenice, oziroma približno 15,5 milijonov lir. Pravico do podpore imajo kmetje, ki imajo živino in so morali zaradi lanske suše kupovati krmo. Kakor je znano, je bil rok za predložitev zadevnih prošenj do junija in je za to izredno podporo zaprosilo'skupno 1019 kmetov z našega področja. Kmetijsko nadzorništvo je proučilo vse prošnje in jih sprejelo 948, Od teh 240 iz tržaške občine, 143 iz devinsko-nabre-žinske, 71 iz miljske, .148 iz zgoniške, 59 iz repentaborske in 287 iz dolinske. Po podatkih omenjenega nadzorništva je lanska suša povzročila kmetom glede krme nad 65 milijonov lir škode. Od tega bodo torej prir zadeti kmetje dobili 15,5 milijona lir podpore. S podporo j bodo krili škodo v znesku 30 odst. na področju Bazovice, Trebč, padrič, Gropade, Peska, Gročane Fernetičev, Jezera, Botač« in Drage; na ostalem področju pa za 22,5 odstotkov. Vsoto 15.5 milijona lir so pa razdelili takole: tržaška o-kolica in dolinska občina bosta dobili vsaka po 30 odst. zgomška in nabrežinska vsaka po 15 odstotkov, miljska in repentaborska pa skupno 10 odstotkov. Prizadeti kmetje v tržaški občini bodo torej dobili podporo v skupnem zne. sku 4.65 milijona lir; v dolinski občini tudi 4.65 milijona lir, v zgoniški občini 2,325 milijona lir, v nabrežinski občini tudi 2,325 milijona lir. v miljski in repentaborski občini pa skupno 1,55 milijona lir. Pri razdeljevanju podpore, kakor tudi pri ocenitvi škode, bodo seveda upoštevali, koliko je bil vsak kmet prizadet. Ena tretjina podpore bo v obliki hrane, dve tretjini pa v obliki krmil za živino. Kmetijsko nadzorništvo ureja zdaj vse potrebno, da bodo podporo razdelili po občinah. —_*»------ Plodno delovanje ljudske knjižnice Včeraj so v Ljudski knjižnici pri Sv. Jakobu podarili 150 knjig najbolj pogostim in zvestim obiskovalcem knjižnice. Dr. Orise, predstavnik superintendance za knjižnice, je ob tej priložnosti poudaril iiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiitiiiiMiiiiiiiiiMMiiiituifiiiniiiiiiiiiMiiiin Z vespo je treščil v tovorni avtomobil Ponesrečenega Openca so morali odpeljati v bolnišnico, kjer bo ostal okrog 3 mesece - Še dve nesreči skuteristov Med včerajšnjimi prometnimi nezgodami, ki jih ni bilo malo, je bila brez dvoma najhujša tista, ki se je v jutranjih urah pripetila 21-let-nemu Josipu Danevu s Pro-seške ceste na Opčinah ki je vozil s skuterjem po Nabrežju Mandracchio. Danev je vozil proti železniški postaji pri Sv. Andreju, a je prišel le do bližine pomol« Bersaglieri, kjer je pri-% d0 trčenja med njegovim skuterjem in tovornikom, s katerim je 38-letni Aldo Ghez Trga ViCo privozil z leve strani. ■ llllItMIIMIIIIIIIIIIHtlllllHIHIftllllHHIIlIktlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMniHHIHHIIIHIIIIIHIIlIlllIl Tri nezgode na delu Umrl priletni delavec zaradi prebitja lobanje Kar se tiče kvot, ki so jih tržaio.a občina in druge ustanove prispevale za konzorcij letališča v Ronkah, je odbor sklenil, da morajo vsi. ki so se obvezali za določeno kvoto, to kvoto tudi dejansko v celoti vplačati. Navaden, prav banalen padec je spravil včeraj zjutraj 60-letnega delavca Marjana Carbonija iz Ul. Marchesetti v grob. Okoli 9.15 se je Car-boni dvignil s stola delavnice v podjetju Salvador v Ulici Ratto della Pileria, kjer je bil zaposlen 8 let in hotel po neko orodje. Pri tem se je baje spotaknil in padel tako nerodno, da je z glavo udaril cb tla. Njegov mlajši kolega. Bruno Debernardis iz Skednja, mu je nemudoma priskočil na pomoč in ga je s pomočjo ostalih delavcev položil v delodajalčev avtomobil, s katerim ga je spremil v bolnišnico, Ze po prvem bežnem pregledu je dežurni zdravnik ugotovil, da možu ne bo pomagala noDena pomoč, ker je imel poleg drugih poškodb tudi smrtno nevarno prebitje lobanjskega dna. In res je priletni delavec 1 minuto po sprejemu v bolnišnico umrl. Približno uro prej so morali pridržati na II. kirurškem oddelku 47-letnega težaka Umberta Devetto iz Ul. sv. Tereze, ki se je ranil na kazalcu desne roke, ko je ho-. tel odpreti težki ookrov skla-idišča ladje «Irma», ki je bi- la včeraj zasidrana v lesnem pristanišču pod Skednjem. Zdravniki so mnenja, da se bo moral zdravili kakih deset dni. Popoldne se je med delom v pristanišču ponesrečil tudi 57-1 etni Carlo Bonivento z Reške ceste 31, katerega so zadržali s prognozo okrevanja v 5 ali 15 dneh na ortopedskem oddelku. Bonivento, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa je izjavil, da je pomagal nakladati na parnik, ki je bil zasidran nedaleč od skladišča št. 58 v novem pristanišču, težke bale papirja. Sredi dela pa je ena izmed bal padla z žerjava, ki je priletela nanj ter ga podrla na tla. Pri tem se je delavec ranil po .evem gležnju in ker niso izključene tudi mišične poškodbe, so ga morali zdravniki tudi pridržati pod oskrbo. ##* S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 83-letno redovnico Marijo Staži, stanujočo v samostanu v Ul. Aliče Redovnica je včeraj zjutraj vstala s postelje, a je pri tem padla in si zlomila stegnenico desne noge. Posledic,, trčenja je bila da se je znašel Danev resne ranjen na tleh, zaradi česar so morali poklicati na pomoč o-sebje Rdečega križa. Ti so ga naložili v rešilni avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom stegnenice desne noge, rane na bradi in levi strani obraza, verjetni zlom čeljusti ter šok. Fanta so zdravniki poslali r na ortopedski oddelek, kjer (e bo moral zdraviti verjetno 3 mesece. Skoraj istočasno se je pripetila tudi v Ul. Flavia, in sicer prav nasproti kina Lu-miere, druga nezgoda, ki se je prav tako končal« slabše za skuterista 46-letnega Josipa Starca iz Boljunc« št. 28, ki je z vespo vozil po cesti proti domu. Pred kinom Lu-miere pa ga je presenetil avtomobil, s katerim se je 65-letni dr. Alberto Danneker iz Ul. Baiamonti 16 premaknil s parkirnega prostora ob pločniku in začel zavijati, da bi se odpeljal v središče mesta. Komaj pa je mož napravil nekaj metrov, je Starec treščil v vozilo in se zvrnil na tla. S policijskim avtomobilom so moža odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane s podplutbo na levi strani o-braza in prask po prstih desne noge pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku, kjer pa menijo, Ja bodo vsi znaki karambol« izginili že v 8 ali 10 dneh. Poldrugo uro po nezgodi ki je doletela Daneva, se je na Nabrežju pripetila še ena nesreča Tudi tokrat sta bila zapletena v karambol skuter in avto. Belgijski državljan Romaine De Ville se je hotel z glavne, vozne ceste, premakniti onkraj pločnik« proti morju, kjer je tudi par-kirni prostor. Za njim pa je z. motornim kolesom vozil 29-letni Bruno Lokar iz Ul. Mar-chesetti, ki je treščil v avtomobil in padel na tla. Lokarja so odpeljali v bolnišnico in ker je imel poleg ran na ustnici in zloma neka-terih zob tudi zlomljeno čeljust, so ga iz sprejemnega l-remestili na stomatološki oddelek. Okreval bo v 4(J dneh. važno nalogo ljudskih knjižnic in dejal, da narašča zanimanje občinstva za knjige. Ljudska knjižnica razpolaga sedaj s 38.000 knjigami, od katerih jih 70Q ne izposajajo na dom. Izposojenih je bilo doslej 100.000 knjig, mnogo knjig pa so si posamezniki ogledali. Ljudska knjižnica pa bo razširila svojo izobraževalno dejavnost tudi na predvajanje raznih poučnih in pedagoških filmov. Ponesrečen športnik Na ortopedskem oddelku so včeraj proti večeru sprejeli 13-letnega dijaka Lucia Bu-rellija iz Ul. dei Giaggioli in kep ima fan* zlomljeno pod-lahtnico leve roke, se bo moral zadržati v bolnišnici o-krog 40 dni. Fant je zdravnikom povedal, da si je zlomil roko zaradi nerodnega padca po nerodnem skoku v višino na športnem igrišču v Koloniji. iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiitttiiiiiiiiiiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMti Šolska obvestila Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 * * * Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-Čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. # * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 30 avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenima na o-glasni deski šole. Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred So potrebne sledeče listine: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole * * # Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnirn načrtom (realnim) tudi popolne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. V jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 se prično popravni izpiti 2. septembra s pismenim izpitom iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8.30. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča starše in u-čence, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta .,raCjirt' Moderno 18.00 «Mar, nel VVilde, Abbe La S Marco Zaprto p Savona 16.00 «VeHW ivona m.vu v Vivien Leigh, LaurrtA ^ Viale 16.00 <(NedotaWJ' čenec*. Mario Riva Marži. .eni* Vittorfo Veneto Ma p**tcpl», Anna Masina' Kapi«”, 16.30 «Kap'j Hrti Lex Barker, Ro^l, M Lex BarKer, , in Novo cine 16.00 »OPf f, J jev*, G M. Canalč, ff Odeon 16.00 »Okla tev v obnovljentn v Radio. Zaprto. lETN|: ^ Arena dei Fiori 20.00 in 22.00 fija Loren, John Arena Diana (O'1^.iviiii£ ■ 20.00 in 22.00 »Skr ^ , tez*, Alan Ladd, R;|t Ariston 20 00 «OdiseJ_»^a _ P. ^ujejji glas, Silvana MaI,|jOO * Garibaldi 20.15 In svinec* Paradiso 20.00 in Menice*, Van Marcom 20.00 «s^m& C- --Al Ava Gardner, Pcnziana 20.00 Gable. B. Lancast V »k Secoio (Sv Ivan) brez mleka*. -Ieffyi0 j*” 1 Stadio 20.15 »Kralj j | Bryner. Valmaura 20.00 •1 t* ne», Belinda Lee, MILJE: j/ Europa «E1 Hakinn v barvah. KiiMil1, Roma «Vsi zaljuW> Merlini, M. Ma5* ,,trt* Verdi »Strahovi m ( R A P. 0,i SOBOTA, 22. aV‘ RADIO TBS ,J 7.00 Jutranja fla^g' Šj obvezno, drobiž i 12.10 Za vsakogar Vej ( svetu kulture; l2?®hKt G nia Liter; 13.30 14.45 Harmonikar :. , , vat; 15.00 S!.aVinsVl komični prizori vvonmt 15.35 Kavarniški j, V' Novelist tedna: ll>: ,0v Terry Gibbs in n1.^ 16.40 Tržaški m a n “L p, kester; 17.00 Skl*#* t .7.30 Plesna č»J*5r da,a za naj udjat za naju«-* začaranega gozda*, %/fi . . Pojejo Los Cubanrt, sij Tede., v (talili: JO-L,,«-1, Teden v Italiji, VvirtjE, Vodopivec; 21.00^ dtjj radijska farsa v d r Glasbeni variete; Vil presionističnih Orkester Stan Ke"‘ ni pie5' trst IJCORKA PKONVBTA Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča vse gojence baletne šole, da se redni pouk, ki ga vodi Adrijan Viles, prične v torek 1. septembra 1959 ob običajni uri. Za nova vpisovanja v torkih in četrtkih od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v Ulici Montecchi C-1V. , DAKOVI IN PRINPKVK1 Ob d(ugi obletnici očetove smr-tj daruje Evgen Dobriia 1000 lir za Dijaško Matico. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga- leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg 8v. Frančiška i Ravasini, Trg Liberta 6; lekar, al v Barkovljah in v Skednju. —_«»------- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO 176 212 119 59 118 100 (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; »ovalne* . . . limone . . , jabolka; «I.» .,..j.| »II.* ......... hruške breskve I. . . breskve II. . , Blive ......... grozdje ..... pesa ........... kumarice . . -. čebula . . •. novi fižol . . , stročji fižol . razna solata . , melancane . . krompir paprika . ... oaradižnik . . . zeleni radič . , bučice ......... 106 141 118 36 83 59 36 176 71 106 6 69 29 100 71 118 50 150 120 36 60 36 29 41 35 76 106 83 36 260 59 70 150 130 12 60 24 22 35 26 24 83 29 29 59 41 60 500 130 59 200 83 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). «» ------------------ Valute Milan Rim 1 Zlati funt 5990,— 6050,— Marengo «350.— 4475,— Dolar . , . 817.— 621.— Frank franc 123 — 126.— Frank »vic. 143 — 144 — Sterling 1725 — 1750- Dinar 82 — 86 — Šiling 23.75 24.25 1 Zlato . . . 702.— 704- 1 Zah. n. marka 147.75 148.75 1 tBS. fi»*5 11.30 Simfoničn* G|iJ reti* stran: D-3" ,a »j Tretja stran; 2a bum; 17.00 Odda> ;j>-:7.45 Simfoničn3 2|o« Žrebanje loterij*- Varifte PROO^ 10.00 Zeleni <1!S.K i4.6° p Iioldanska oddaja, ,«1(1,1 'ti tretji; 16.00 Ld[,evl,ir i-ice; 16.30 Pesmi ^ IK) n slavni pevci in ^.jtijhl) be; 17.00 Tovarn* : ji.^4 De; n.m ittvaij,,. cert v Holly'vooauv,|)etra ‘l Giordano: Andre* ,jn; , r, rs. v štirih deja .pjJV ladijski drami A fl rtoviča: Nptturn0« *'°rUC,la . f' ,|0V- . » k 17 15, 19.15 Poročila v 15.00 5.00-615 PrefoU^V renos RL; 7.15 j» J itro; 7.40 GD^b jta Prenos jutro; . „ tro; 12.00 Glasb* Gjj. ’ Glasba po željah j3r. Kmetijski nasvet''tatii,j vi in ritini od tu m ; |5 rt It tor Herbert: Su}‘'jtU lovnih kolektivo ’qo Pj medigra; 16.00-1% Fi 17.00 Sestanek s 'UpdU «i siers*; 17.30 ^ 18 00 Dogodki " lU Dunajske melj*‘,Jj.iJ Jjf ne pesmi; 193£5b»; 22.15 Plesna g1*3 glasba. •affj% H7.I n. ž»2.\oy Poročila: *• jjj|# 1 . 10.00, 13.0, "" 22 00. 22.55 tAin 8 05 S kvintet^JJi ptča; 8.20 Pi°n,r9>.% »Mladina poje”'.lahinaj A kr, 9.20 Sergej (opija št. 3 v jo3,, » pevke se vrstU0-zori Iz Ghunodo^jA J 11.00 Vedri zvok'' ( stl Iz znanosti potf.A Ernest Chau^on- p J Uroš PrevoršeK .(O J K lan Lipovšek): .jjšrt ,b ritmu; 12.15 :ng. Gvidon 'J t kah; 12.25 M 1'dimd paV^* iil i viatura; 13.3° fvlr y,, timento za K‘Muii P 13.50 S P^.Jokl Pisani zp}ire® [G. 14 30 polja; '4 35 Naši .P^jšJO15 pozdravljajo; išjj/ zabavni orK«5^ W) v\ :mo videli; igramo; 17.10 ffijtfV drllo; 18 00 „,0^/) 18.15 Poje Ljubljana P^3fl P lU Skoberneta; 1 .jeKa' F/ Plesi iz Maro^vfV v svet: 20 00 Z$ij»JMj čer; 21.00 M*i |S°V f konec ledna; ŽJ3.1O še izseljence; p . po,no<' 14.5° Šolska Vision — i* ,8,^1 srečanje v Rl5JoL,f^ slaško prvenst por ^ za otroke: 20.30 ^ Kramer: PriJ*tn£» r Koncert prose- membo; strijska podjetja pripravljajo na ostrejšo konkurenčno bitko. Ta pozitivni razvoj pa istočasno ni prinesel bistvenih izprememb glede zaposlenosti in so se razlike še zaostrile tako, da na primer v Nemčiji brezposelnosti praktično ni več, f *L5ekt°rjeminje P°tr0Š' i "e oh 5o«orj /ne sedai P°-, so Potreb-C? ProSSJ&pHcife za sil, kar razvoj V LETOŠNJEM LETU Umerjeni napredek gospodarstva Evrope predvidevajo, da se bo nacionalni dohodek evropskih držav pove-u W odstotke in da so odstranjene nevarnosti resnejših kriz 2°krizo m°-le-tilo, Sn A vetiado pra- ttnta orfnr,. vsaka država 110smar!ko°rnv 20 sv°i° n U >niA 4 konJunkturo Polne 7n ° ,eztsče Politike n“ konkfA 6nosti slonelo ke države v politiki vsa- llne* Pov^endar pa se »i, da talem Plodno mežika naci°nalna polnih rtnnnu°r^ stati na iu Z meri* ’ Ce.ni V skla' Itin. ^narodnim položa- ior^mi besedami se r«afce dr in da te naloga ■Sli teiLT6 toUkn lažja lo®ni alJ’ v kolikor sve->varinP°aarski Položaj kn z!* nlenim potre-, «!e A? se.tuai vse de-I ivet zanimai° za po- ?L , 0Vnesa t^šča ' ^igann0”1 dni je bila ' l namizja točka ta,! Amcr-i u^enifl drža- jt, ia Z ke in menilo se Vžje 7710 Prebrodili naj- ‘ ene surovin na sve- ^tiejn *-«■ Ps je ,t,A cu- Kljub temu jasnofi* ?Ta Popolna ne-Ma se bo razvi- Izpaine v ra v deželah 'l«CaVVr°Pe in so pre- nja o fJL različna mišlje- SjPnat) i se bo prav- kj Sm ,°s dogodilo. Se-tejtt in Ze v drugem polnjen „ *aio je možno 'fr prerf„fjaiere zaključke *™S&.nWD0# bliž- fliciB?plSo recesijo v res-% Z ^yali in Proizvod-Pefeo«**» Ponovno v ** frokvai 0.bsePu- Države, *e "ntfnn surovine, pa t.n . 771Wn«^ ,*_i..:..-. 11(1 rač;i« mnoQ° izgubljajo *ZtLCen- ki so se Si- ^liuno „.ra7e Poda na re- kqLn!fki ravni in nič e^iknin0 Aeka bistvena ^erišK prva posledica ^reč \r,ec.esije je bila splošno znižanje zlasti cen suro-recesije v ZDA een gotovih iz-Pa ne velja v Cene surovin in Od začetka letošnjega leta in zlasti od marca meseca dalje, se je razvoj proizvodnje in potrošnje po vsej Evropi povečal. Osnova za ta razvoj je predvsem v povečani potrošnji. Kot važni pomožni faktorji pa so se pojavili tudi razni ukrepi za oživitev gospodarstva in med njimi zlasti ukrepi vseh evropskih držav. V večini držav so ti ukrepi prišli do izraza z odstranjevanjem protiinflacijskih ukrepov in zato se je znižala obrestna mera in povečale so se možnosti kreditiranja. Prav tako je prišlo tudi obsežnejšega mednarodnega kreditiranja. Ne gre toliko za izvoz kapitalov, temveč zlasti za odobritev izvoznih kreditov. Kreditni pogoji so nekoliko blažji, čeprav ne toliko, koliko bi bilo želeti, da bi se dokončno oživila svetovna trgovina. Vse te okoliščine in zlar s ti povečanje državne intervencije ter državnih izdatkov, so privedle do povečanja proizvodnje v Za-padni Evropi in se ceni, da bo brutto produkt v letu 1959 vsaj za 3 odstotke višji od leta 1958. Ker so še številne proizvodne zmogljivosti neizkoriščene, to povečanje ne bo prišlo toliko do izraza s povečanjem zaposlitve, kolikor v povečani delovni storilnosti. Zanimivo je, da razvoj šestih držav, ki sodelujejo pri Skupnem evropskem tržišču ni v celoti povsem enak razvoju v vseh drugih Zapadno - evropskih državah. V teh šestih državah so zabeležili t> zadnjem letu nekoliko nižje investicije, istočasno pa relativno povečanje produktivnosti in višji narodni dohodek. To govori, da je integracija vsaj za sedaj prinesla nekatere sadove, ker se indu- da j [> , £5 »•Z" ’<&u"'PaSS' •0«a 70^ih državah \Jkjai T°-zlično. iA.tLvec strah nrrA medtem ko giede tega vprašanja v Italiji ni bil napravljen nobeden korak naprej. Glede gospodarskega razvoja Evrope v letošnji prvi polovici leta lahko torej zabeležimo napredek, ki sicer ni ravno blesteč, vendar obstaja in daje upanje, da so upravičena pričakovanja, da bo razdobje stvarne konjunkture in naglega razvoja šele prišlo. Prvega mednarodnega filmskega festivala v Moskvi se je udeležila tudi Giulietta Mašina. Na sliki desno; levo je režiser Gerasimov. POMENEK Z NAŠIMI KMETOVALCI tete opravila Julij navadno pospravi seno. žito, krompir in fižol, vendar ne v celoti. Tako je v tem mesecu ael in mogoče še pojde zaradi zamujene košnje v senik kakšen voz sena. Je to slaba krma, in kdor je med njo potrosil sol, je storil prav, ker jo tako bolje zavaruje pred morebitno pokva. ro (to velja za vse, zlasti pa za nezadostno posušeno krmo) in pomaga k boljši prebavi. Otavo je na splošno pobrala suša, saj ni bilo na spodnjem delu Krasa dežja dobre tri tedne. To je neugodno vplivale tudi na poljske pridelke, ki so še v razvoju (turščica. pesa, zelje), in na komaj vznikle strniščne useve (ajda, repa). Tudi letos slišimo lanskolet- KDO JE NE POZNA IZZA NEMŠKE OKUPACIJE? Besedilo je sestavil neki Hans Leip že v prvi svetovni vojni, usglasbil pa jo je Nobert Schultze šele leta 1938 - Prva jo je pela Lala Anderson, ki je tudi nedavno navdušila z njo nemške vojake v bližini Muenchena - Sedaj se širi po vsej Nemčiji Dopisnik francoskega lista «Paris - Journal* je te dni poslal iz Muenchena svojemu listu bogato o-premljeno reportažo, ki ne bo zanimala samo francoskih čitateljev: Lily Marlen se je vrnila... Fašistična vojaška pesem, ki jo je za časa okupacije lansiral in vzel za svoj simbol «Sender Belgrad», je ponovno oživela. Po 15 letih odsotnosti se ta pe sem ponovno pojavlja, in kakor piše omenjeni francoski reporter, «ljudje so tudi danes mnenja, da je prav tako lepa, kakor tar krat, ko je napovedovala vsem vojakom sveta ljubezenski sestanek pred glavnim vhodom vojašnice*. Prav vsem vojakom sveta ? Toda poglejmo, kaj pravi francoski reporter. Pesem, ki opeva sentimental- no razočaranje tega dekleta — piše on — je vzbujala v Nemcih slabe spomine na vojno, na nacizem, na poraz... Toda glej, v vojaškem taborišču blizu Muenchena je žena, ki je pred 14 leti lansirala pesem «Lily Marlen*, Lala Anderson, ponovno nastopila pred vojaško publiko s pozabljeno melodijo. ieta 1915, predno je odšel na fronto, je Hans Leip napisal pesmico, v kateri je pripovedoval o ljubezenskih mukah neke Lily Marlen, ki je kot zaročenka nekega vojaka čakala vsak večer svojega ljubega pod svetilko pred vrati vojašnice. Toda jadni nemški vojak ni imel nikoli časa, da bi prišel na se- Uspeh je bil neverjeten. stanek Ta pesmica, s pre- roi claVtn incnirflP.iin Til Vsi mladi poslušalci so bili očarani in v njihov spomin so se takoj utisnile do tedaj nepoznane glasbene fraze. 5S,,'"nS so to ili bin 80 Por?71? nabine, meri so ninA , alt s S\nlin Hna? 6 bilan- abe*e/j)e“?C,na likv'd-°dnoo?J alna izbolj-ytr V ^jo se stabi-rf "ieSe^opi je l1!11. Zapad-Prevladn^ih deset kt*ki da so n,„°Val0 kSUT" S >0 Zfoju pol 'Sh 76 ZalT0^ det S e.)6liko k?Ua Evropa Pogled na Cortino d’Ampezzo in slovite Dolomite. m,,,,,,,,,.„„„„................ Cesta Dunaj - Benetke Pa se do \ l^ia ol6TVah je bila Nt ^e>Q. da se to in rt°nvertibil- do splošne Mature n okrepi- Sl ’ krt evr0 pskem r°Pa splošne je ugo- V ravnateljstvu za cestna dela v Spittalu v Avstriji so bili konec julija letos razgovori med avstrijskimi in italijanskimi strokovnjaki o načrtih, finansiranju in roku gradnje avtomobilske ceste Dunaj — Gradec — Celovec — Trbiž — Videm — Trst — Benetke. Vsi navzoči so ugotovili. da Je v korist obeh držav, da se čimprej zgradi ta avtomobilska cesta, ki bi postala ena od najvažnejših prometnih žil v Srednji Evropi. Avstrija je leta 1956 sklenila zgraditi avtomobilsko cesto od Dunaja do Thoerla (avstrijsko-italijanska meja) in strokovnjaki računajo, da bo dograjena do leta 1966. Upajo tudi, da bo do takrat gotova tudi avtomobilska cesta Videm — Trbiž, ki Je zadnji odsek evropske avtomobilske ceste «E sti, da bi se cesta zgradila s pomočjo mednarodnih kreditov. Virusu Irahoma na sledi Britanskim znanstvenikom je uspelo v Zahodni iVviki «u-ietia virus trahoma, ki ga zdaj umetno razmnožujejo v laboratoriju. To sporočilo je bilo nedavno objavljeno v biltenu britanskega sveta z;j medicinske raziskave. Kakor je znano, je trahom najbolj razširjen v nerazvitih deželah, kjer primanjkuje vode, in zato ljudje ne morejo živeti v skladu s pravili sodobne higiene. Po približnih podatkih je na svetu še kakih 400 milijonov žrtev te nevarne očesne bolezni, katere posledica je včasih popolna slepota. Britanski znanstveniki so prenesli v laboratoriju vzgojene viruse v oči prostovoljca, ki je bil že prej okužen s to boleznijo. Tako bodo pridobili v laboratorijih cepivo proti tej bolezni, Razvo/Jana skrivnost Črnega morja Dolgo smo menili, da je Crno morje sestavljeno iz dveh medsebojno ločenih pla- morje enotna vodna masa, vendar v globini 200 m že ni več življenja. Nižje vodne pla. sti je zastrupil žveplo-vodik. To je posledica znatno višjega odstotka soli v globinah. V vrhnjih plasteh je mnogo rib. Po približnih podatkih živi v Črnem morju pol milijona delfinov, ki uničujejo dnevno tri milijone kilogramov rib. Arabska pomorska enciklopedija V Sovjetski zvezi bodo kmalu dotiskali arabsko pomorsko enciklopedijo iz XV stoletja. Delo je napisal Ahmed Ibn Madzid, krmar na ladji Vasca de Game, ki je leta 14tt() odkril pomorsko pot iz Evrope v Indijo okoli Rta Dobre nade. Enciklopedija zajema obdobje do konca XV. stoletja. Odprava Vasca da Game ni opisana, ker je Madzid sestavil svoje delo že prej. Po mnenju sovjetskih orientalistov je to zgodovin- cej slabo inspiracijo, ni našla mnogo čitateljev in je v kratkem padla v pozabo. Toda leta 1938 je nanjo slučajno naletel neki Nor-bert Schultze in skomponi-ral nanjo glasbo. Sestavil je »melanholično in nežno (?) melodijo, ki jo je neka mlada plavolasa pevka, do tedaj nepoznana Lala Anderson, vključila v svoj repertoar*. «NEVARNA IN SENTIMENTALNA* To še ni bil veliki uspeh — nadaljuje vestni reporter. — Pesem so vendarle posneli na ploščo, toda nt so je prodali več kot tisoč izvodov na leto. Zdelo se je, da je «Lily Marlen* usojeno, da bo padla v popolno pozabo. Vendar pa se je vrnila kot meteor, da bi se razširila po vsem svetu, «na obeh straneh — ognjene meje, ki je ločila borce v drugi svetovni vojni (!)» — pravi »Paris-Press* dobesedno. Na kakšen način? Evo obrazložitve; «Ko so jo sprejeli kot znak vojaških oddaj Radio Beograda leta 1941 za časa nemške okupacije Jugoslavije, je <-Lily Marlen* v kratkem postala refren, ki so ga prepevali ali žvižgali vsi vojaki Wehrmachta. V želji, da bi podčrtal nedolžnost te pesmi in celo neko vrsto opozicije proti nacizmu, je reporter odkril, da minister nacistične propagande Goeb-bels ni bil zadovoljen s to pesmijo, ki naj bi p« njegovem mnenju bila »nevarna in degenerirano sentimentalna*. Goebbels naj bi bil celo vznemirjen zaradi njene priljubljenosti, toda uspeh te pesmi je bil že tako velik, da se je ni več upal prepovedati (!). Ko jo je tako spretno proglasil za skoro antifašistično pesem, je reporter prešel na njeno širjenje «na obeh straneh ognjene meje, ki je ločila borce v drugi svetovni vojni*. V tripolitanskem pesku, kjer so se borili proti Romelo-vim četam, so Angleži lovili oddajo Radia Beograd. Tudi nje je baje «Lily Marlen* «očarala», zapomnili so si melodijo in jo začeli prepevati v svojem jeziku. NOVA MADELAINE Nato je «Lily» (ni več in «kanuji» za gojence in neklasificirane Prejšnji rekord je postavil 10. t. m. KARLSTADT, 21. — Šved Dan Waern je danes zvečer na lokalnem atletskem mitingu izboljšal lastni svetovni rekord v teku na 1000 m za 2/10 sekunde s časom 2T7”8. Prejšnji rekord je Waern dosegel 10. avgusta letos s časom 2T8”. V nocojšnjem rekordnem teku ie bil drugi Belgijec Roger Moens s časom 2’19"2, tretji pa Amerikanec Tom Carrol s časom 2’20"9. Dosedanja razvojna lestvica rekordov na 1000 m je naslednja: 2’29"1 Bolin (Šved.) 2'28”6 Ludgren (Šved.) 2’26"B Martin (Fr.) 2’25”8 Peltzer (Nem.) 2'23"6 Ladomegue (Fr.) 221’'5 Harbig (Nem.) 1918 1922 1926 1927 1930 1941 2’21”4 Gustafsson (Šved.) 1946 2’21”4 Hansenne (Fr.) 2’21”3 Aberg (Šved.) 2’21"2 Jungwirth (ČSR) 2’20”8 Whitfield (ZDA) 2’20"4 Boysen (Norv.) 2'19”5 Boysen (Norv.) 2T9" Boysen (Norv.) 2’19” Roz.savoelgyi (Madž.) '55 2’18”1 \Vaern (Šved.) 1958 2’18” Waern (Šved.) 1959 1948 1952 1952 1953 1953 1954 1955 V vodah barkovljanskega obrežja se bo danes začela 62. nacionalna regata za čolne vrste »jole* in «ikanuji». Na programu bodo kvalifikacijske vožnje v 8 kategorijah po naslednjem vrstnem redu: Dopoldne: ob 9. uri: kvaliif-kacije za dvosedežne »jole* in štirisedežne «jole» za neklasificirane. Popoldne: ob 16: enosedežni kanuji — gojenci; ob 16,30: dvosedežne »jole* — gojenci; ob 17: enosedežni kanuji — netklasificirani; ob 17,15: dvosedežne jole — neklasificirani; ob 17.30: dvosedežni kanuji — gojenci; ob 17,45: štirisedežne jole — gojenci; ob 10,15; dvosedežni kanuji — neklasificirani: ob 18.30: štirisedežne jole — neklasificirani. Prvi čolni so začeli prihajati v Trst že predvčeraj, do včeraj pa so bili zbrani že vsi prijavljeni. Med prvimi so prispeli čolni iz Brindisija, Sa-baudije, Posillipa iz Neaplja, Falka iz Donga z italijanskim prvakom v «dvojcu brez krmarja*, iz Lecca, Laria itd. Vsi ti čolni in drugi, med katerimi seveda tudi tržaški in tržiški, so danes dopoldne in popoldne trenirali vzdolž barkovljanskega obrežja. Posebno marljive so bile posadke, ki običajno vadijo in nastopajo na jezerskih ali rečnih vodah, ki so mnogo bolj mirne kot pa vode v tržaškem zalivu, ki so stalno izpostavljene lahnemu vetru in strujam. Kot je razvidno iz programa, se bo tekmovanje začelo danes ob 9. uri zjutraj s štirimi izločilnimi skupinami za dvosedežne in štirisedežne jole za neklacficirane. Te izločilne skupine so bile potrebne zaradi velikega števila prijavljenih čolnov: 18 za štirisedežne jole in 12 za dvosedežne jole. Od domačih čolnov bodo tako že dopoldne nastopili dvosedežni jole Adrie z Negovettijem in Forghieriiem, Dopolavoro Ferroviario s Pon-tinijem in Ietrijem in Pietas Julia iz Tržiča ter štirisedežni jole Ferrovario z Mezzetijem, Tedescom, Salvinijem, Delise-iem in krmarjem Bovengo in Canottieri Trieste z Illenijem, Malineonicom, Verdijem, Pre-schijem in krmarjem Matinga-nom. Popoldne se bodo od domačih čolnov borili enosedežni in dvosedežni kanuji CM Mer- cantile, dvosedežni jole Timava iz Tržiča, enosedežni kanuji De Marca (Trieste) in Rote (Adria) ter dvosedežni ka-nuj Adrie z Welkerjem in Can- ianska prvaka v kategoriji gojencev. , j Sinoči so se na sedežu CCM sestali predstavniki vseh sodelujočih društev in izžrebali skupine, tekmovalne proge in uredili vse potrebno za nemoten potek tekmovanja. «»——• Švedski plavalci od včeraj v Rimu Uradni ogled novega bazena RIM, 21. — Švedska reprezentanca v plavanju in skokih v vodo, ki se bo udeležila troboja Italija - V. Britanija -Švedska v Rimu na novem o-limpijskem stadionu, je prispela danes z letalom v Rim. Nov stadion, ki bo jutri u-radno otvorjen, so si danes ogledali glavni tajnik CONI dr. Zauli, podtajnik in šef za olimpijske zgradbe dr. Saini ter številni novinarji. Stadion je čudovit tako v arhitektonskem kot v estetskem pogledu. Ves kompleks je razdeljen v dva dela. Prvi del predstavlja veliki 50-metrski bazen z 10 programi ter bazen za skoke, drugi del pa je namenjen javni uporabi in obsega dva bazena za otroke z globino 40 cm ter za odrasle neplavalce z globino 1,30 m. Za sedaj lahko glavne tribune sprejmejo 8000 gledalcev, toda za olimpiado bo njih zmogljivost podvojena. Melikov, Petrolin, Kolumbet, Mukin, Belgard, Olizarenko, Lukin, Saidkugin. NOVICE IZ RINGOV Dempsey na Švedsko na razgovor z Johanssonom NEW YORK 21. — Potem ko je zaman skušal dobiti telefonsko zvezo z Ingemarjem Johanssnom, je Jack Demp-sey, novi svetnik družbe «Ro-sensohn Enterprises inc.» poslal svetovnemu prvaku težke kategorije naslednjo brzojavko: »V soboto odpotujem iz New Yorka v Goeteborg na razgovor z vami. Zagotavljam vam, da so vpraašnja datuma, kraja in organizacije dvoboja u-rejena in da ne bomo javili ničesar preden se z vami ne pogovorimo.* Univerziada 2’32”3 Mickler (Nem.) 1913]2T7”9 Waern (Šved.) 1959 • zianijem, ki sta bila že itali- RIM, 21. — Brazilsko 'moštvo, ki se bo udeležilo Uni-verziade, je prispelo danes zjutraj z letalom v Rim iz Rio de Janeira. V moštvu, ki ga vodi Paulo Araujo, je 30 športnikov, ki bodo tekmovali v tenisu, atletiki in odbojki. Brazilsko moštvo je nato z vlakom nadaljevalo pot v Turin. # * * PARIZ, 21. — V francoskem moštvu za Univerziado bo 79 članov (69 moških in 10 žensk) takole razdeljenih na posamezne panoge: atletika 23 ■+- 5, tenis '2 + 1, sabljanje 11 + 4, plavanje 5, odbojka 13, košarka 15. —«»----- Tudi kolesarji SZ za «Zlato kolo* BERGAMO, 21. — Tudi kolesarsko moštvo Sovjetske zveze se bo udeležilo dirke za «Zlato kolo*. Sovjetska kolesarska zveza je sporočila, da bo v njenem uradnem moštvu šest kolesarjev, ki bodo izbrani iz naslednje enajstorice: Bebenin, Cerepotič, Kapitonov, (Šv.) 7’41”86, 3. Fock (1 7’44"64, 4. Rabeder Tropina: 1. Ivanov] 7’32”60, 2, .Van^j Wet« (Niz.) 7'37”70, 3 - 7'46”76, 4. Rand (»»L Von Fersen. Mačko« Ivanov v finale, ostal' KRM*® DVOJEC S (IZLOČITVE): J 1. skupina: l.J-tatti3^ Poljska S;00”79, 3. 8’09"41, 4. Belgija^ 2. skupina: 1 in 53”98, 2. Danska -- j Švedska 8’06"93, A ska 8’47’58. M^iji 3. skupina: 1- N "j/ in 03”85. 2. Madžarska ^ 5. Jugoslavija oiskv« a Italija, Romunija, N? finale, ostali v repes«*' DOUBLE-SCOUL VE); (Ki 1. skupina: 1. 2. "Belgija 7'05”76, 3. & in 14”44, 4. Avstrija A 2. skupina: 1- ",«,«](] 6’55”87, 2. švica » j) Nemčija 6’58”79, ’• I in 12”98. 3. skupina: 1. 7’or; 3. V. Britanija 7’20’ 34, ^ cija 7'49”20, 4. TurcU* 0!i CSR, Nizozemska j finale, ostali v repe ,t|(t CETVEREC BREZ $ [ire(j JA (IZLOČITVE): ,l a OSMEREC 1. skupina: 1. c , fij , 2. Romunija 6'43 55, fjj: a ja 6'46"94, 4. Špa^rf !()„ 2. skupina: 1. 3.; rjm 2. Jugoslavija G 29 1 ska 6'30"8, 4. V. Ie]j 6’30”71. . jjem^ foi, 3. skupina: 1- 12”20, 2. SZ 6’25”82, 3' !»|)t 6'27”68. Mejiti)1 osti NI*1 «K, »‘»J1* “ > finale, ostali v repe O MESSINA, Ijp, l ti drugega dne »‘^eli zenskega kosarkai nirja: i)a Bolgarija - ErancOjj,! ] (27:18). Italija - K0,n (19:12). K' I 'itij Odgovorni ureJII« STANISLAV avod 1 j Tiska Tiskarski zav 'JU. “Sti !'oz J ljevalko, a se je Trasmere temu uprl. Očitno je, 0 j M da bi kdo drug zvedel za naše odnose*. e\ Frank ni ugovarjal, kljub temu pa se ni ^ misli, da je moglo imeti nenehno Yeh Lingovo na še druge namene, kakor pa jih je izpovedalo de^pil jj^i Po kosilu se je Frank poslovil 'd Mire in avtomobil. Z vso naglico je vozil proti Londonu- m - je moral zmanjšati hitrost, ker je začelo deževah-S)e^ se je v Doughty Street, ko je lilo ko iz škafa. f hi je, da bi odšel v uredništvo. Ko si je polnil je zaslišal trkanje na vrata. Mislil je, da je ( 1 1 remu bi bil moral telefonirati po svojem prifroo . a novico. Ko sem hodil danes okrog pa oni preklet' XX. POGLAVJE Frank in Mira sta prišla v Stone House skoraj ob istem času in sta preživela čudovit dan, čeprav je bilo nebo se oblačno in zunaj mrzlo. Zaročenca sta se pogovarjala o samih lepih stvareh in o načrtih za bodočnost. Samo Frank je z odkril, na kak način je morilec mogel vstopiti Ul ‘ ji>e gotavljam ti, da je to čudovito odkritje. Če greS J Spring House, boš videl na lastne oči*. y «Si gotov o tem, o čemer govoriš, Pavel?* 11 Frank, ki je ob prvih prijateljevih besedah ’u!% mu ponovno poraja upanje, da bo mogel razreši' stv »Popolnoma gotov, moj dragi. 't. ako prepr°s ^ da ti morda ravno zaradi tega ni takoj prišla »Treba je telefonirati Carverju*, je dejal f stopil^ proti telefonu, toda Pavel ga je zgrabil p, »Ne Carverja, Frank*, je rekel s spremenje‘ ) ^ t AM/k i_ it ... _ _ x . . 1 x . _ x i. jk » : . f 1 v katerem se je opazil mučen občutek. «žal je Car v zadevo in tudi Yeh Ling*. (Nadalje v> anie