mariborski Cena 1 Din VECERNIK UftdRi&tvo m uprava; Maribor, Gosposka ul. it / Tal ato n uredništva 2440, uprava 24ftt Izhaja razan nadalje in praznikov vsak dan ob 16. url f Valja mesečno prajaman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal pa ceniku / Oglasa •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra*' v Ljubljani t Poštni čekovni raSun 11.409 ■i i — min n im—ibimiiiiii—b■inii m — ..................... JUTRA’ 99 Po onavski pakt ^dnji dve leti živimo v Evropi sredi ^Prestani h prizadevanj za sklenitev naj-^zhČneiših mednarodnih paktov, ki naj ' °dstranili sedanja nesoglasja in nego-°vost ter zagotovili mir vsaj za neko °gledno dobo. Doživeli pa nismo še do anes uresničenja niti enega samega ta-eSa načrta. Veliki projekt vzhodnega akta je še vedno samo projekt, kljub enitvi francosko-sovjetskega pakta o Vzajeinni pomoči v primeru napada. Ta ^azum nikakor ni isto, kar bi bil ve-vzhodni pakt, mimo tega je pa tudi Precej zvodenel in nima tako jasnih "J fiksnih določb, kakor jih je imel v . ‘>k:, ki io je prvotno predlagala sov-Jetska vlada francoski. Izpopolnitev tega S’stema z nadaljnjimi dvostranskimi pakti ,e Pa tudi samo še načrt in dan potovanja r- Beneša in Titulesca v Moskvo, še ni °ločen. Zato se moramo resno vprašati: ? hrel projekt podonavskega pakta več feče';* ^ečina pozornost; evropske diplomat- Nova akcija Nemčije: kolonije Postopno uresničevanje nemških zahtev - Po reparacijah in oborožitvi pridela na vrsto kolonije — Stališče J&nglšjje — Vprašani® Porenta LONDON, 9. maja. Polagoma postaja čisto jasno, da postopa Nemčija glede uresničenja svojih načrtov po določenem programu. Najprej je spravila na dnevni red reparacije, puščajoč ob strani vse drugo. Zagrizla se je v ta problem s tako silo, da ga je naposled rešila v svojo korist in se osvobo dila reparacijskih obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom versailleske mirovne pogodbe. Takoj po tem uspehu je pričela boj za vsestransko enakopravnost, pod katero je razumela v pr vi vrsti popolno svobodo oboroževanja. Njeno delo v Društvu narodov In na razorožitveni konferenci je bilo vse posvečeno edino temu cilju. Ko pa po tej poti ni mogla doseči uspeha, je za- slcp, V ‘ pustila Ženevo in se poslužila drugač- £,a e- zadnjih dni je posvečena pro- nih inelod Pričakafa ;e lla plebiscit v JJtu tega pakta odnosno pr,p«vi tal za pfl priključitev te pokrajine, podonavsko konferenco v Rim« 7. j inna„ato pa postavi|a svet s ?0 oboro. a delu sta posebno R i m 111 Pari z, ki ^donavski pakt forsirata. Kolikor je pa Mogoče izvedeti iz zakulisja te diploma-cLie. obstojajo še vedno štiri fronte, ki so Precej oddaljene druga od druge in jih bo silno težko zliti v eno. Te fronte so: Garcii a, Italija in Avstrija. Madžarska, antanta z balkansko zvezo terNem-'•'a. eventuelno s Poljsko. Italija forsira ' 'fisijo konferenco in podonavski pakt ^ni >n ji gre pri tem seveda v bistvu l*o za Avstrijo, dasi bi vsaj navidez %la najti neko soglasje tudi z interesi °stalih. Fr tncik'- ki stoj; za rimskimi tež-posreduje pri mali antanti, četrta lr°nta se pa pušča na nemški strani ve-l,l0nia v nemar. Prizadevanja Italije so °niejeria več ali manj na uplivanje na žitvijo pred dovršeno dejstvo. Sedaj pa, izgleda, prihaja na vrsto nova nemška zahteva, in sicer kolonije. O tem poročajo tudi že tukajšnji listi, zlasti »Morning Post«, ki pravi, da se more v najkrajšem času pričakovati korak Nemčije, s katerim bo zahtevala vrnitev svojih bivših kolonij. To vprašanje bo Nemčija sprožila na prihodnjih pomorskih pogajanjih z Anglijo. Baje se v tej smeri že vrše razgovori med Berlinom in Londonom in kaže zunanji minister sir Simon precej razumevanja za to nemško zahtevo, odločno pa se upirajo vsaki taki rešitvi tega vprašanja konservativci. Kljub temu pa se opaža, da ima Nemčija v Angliji še vedno mnogo odličnih in uplivnih zagovornikov, kar je pokazala tudi sedanja debata v lordski zbornici. Cela vrsta lordov se je solidarizirala z zahtevo, da Anglija ni- koli ne sme dovoliti, da bi se ustvaril kak protinemški blok. Anglija sicer obžaluje postopanje Nemčije, vendar pa želi voditi še nadalje z Nemčijo po* gajanja. V zvezi s tem se pa poroča tudi še o novi zahtevi Nemčije, in sicer glede demilitariziranega Porenja. Nemška vlada smatra, da je s sklenitvijo francosko-sovjetskega pakta ogrožena var nost Nemčije in je zaradi tega treba spremeniti določila o Porenju. Nemška vlada je preko italijanskega, angleškega in belgijskega poslanika v Berlin« že vprašala vlade omenjenih držav, če bodo v smislu locarnskega pakta pripravljene pomagati ji v primeru, da bi bila napadena. Ako tega zagotovila ne dobi, potem bo morala poskrbeti tud! za utrditev Porenja. Miliion Italijanov mobiliziranih NEIZBEŽNOST VOJNE V AFRIKI. PRIPRAVLJENOST TUDI V EVROPI. ODHOD DELAVCEV. V AFRIKI POL MILIJONA VOJAKOV. Ostrijo, Madžarsko in po tajnih diplomatskih potili na P o l j s k o. V ta namen f bil organiziran tudi od pretekle sobote ttoncdc’jka v Benetkah sestanek med Pijanskim podtajnikom za zunanje za-?ve Suvichein, avstrijskim zunanjim mi ^troni Berger-Waldeneggoni in madžar zunanjim ministrom I in podonavskem paktu. °sredovanje pr; teli dveh skupinah je J^ela Francija in gotovo ni le na- mn(ii nrav za časa konfe-hJvšj Avstrija italijanski protektorat PARIZ, 9. maja. Francoski letalski minister general Denain je odpotoval danes v spremstvu strokovnjakov v Rim, da sklene z Italijo letalski pakt. Ta pakt je zamišljen kot vzorec za druge take pakte, ki naj se sklenejo med državami srednje in iužnovzhodne Evrope. Kakor se zatrjuje, je označila Italija za svojo mejo letalstva v projektiranem paktu av-strijsko-nemško mejo Passau Salzburg —Kufstein. Italija hoče s tem pokazati, da smatra že vso Avstrijo za ozemlje svojega protektorata, ki ga bo branila v primeru nemškega napada že na tej črti. Francija je pa to zahtevo, ki je preveč naperjena proti Nemčiji odklonila in se ho zato sedaj Denain pogajal v Rimu tudi o tem. Jevtič v Bukarešti BEOGRAD, 9. maja. Ministrski pred sednik Jevtič je odpotoval v Bukarešto na konferenco balkanske zveze. Re-gentski svet je podpisal dekret, po katerem ga za časa odsotnosti zastopa vojni minister general Živkovič v svojstvu predsednika vlade, v svoj-stvu zunanjega ministra pa pravosodni minister dr. D, Kojič. MADŽARSKA ZAHTEVA VOJSKO 100.000 MOŽ. AVSTRIJSKE HOMATIJE. DUNAJ, 9. maja. Tu je bil aretiran j radnik Državne zveze Avstrijcev Bre-j chowsky. O aretaciji se. izve, da je bi! | narodnosocialistični vohun. Njegovo vlo-| go so odkrili najprej v Steeuokerzelu ter odposlali na Dunaj adjutanta nadvojvode Otona grofa Mirbacha, ki je izvedel v Državni zvezi Avstrijcev preiskavo in razkrinkal Brehovvskega kot vohuna. Na tej podlagi je bil Breho\vsky aretiran. Nadalje se je ugotovilo, da se je vtihotapilo v omenjeno zvezo 80 mladih hitler-jevcev, katerih namen je bil prepojiti to monarhistično organizacijo z duhom narodnega socializma. Proti mladeničem je uvedena preiskava. SCHUSCHNIGGOV OBISK V ITALIJI. RIM, 9. maja. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg prispe 10. t. m. v Firenzo, kjer se bo sestal z Mussolinijem in Suvi-chom. Na tem sestanku se bo razpravljalo o reorganizaciji avstrijske vojske in sodelovanju z italijansko, in sicer v sporr zunru s Francijo. POLJSKI ČASTNIKI V NEMČIJI. VARŠAVA, 9. maja. Po vesteh iz vojaških krogov je določen za ta mesec odhod večje skupine poljskih častnikov v PARIZ, 9. maja. Razpravljajoč o beneš £e®?!0lklii?.b0. T0^1 ^neral K-utseba. kem sestanku zastopnikov Italije, Avstrije in Madžarske piše »LTnformation«, da so v Londonu dobili obvestilo, po katerem zahteva Madžarska vojsko najmanj sto tisoč ipož. Prav tako zatrjuje list, da je izjavila Madžarska, da ni pripravljena sodelovati v nobeni akciji, ki bi bila naperjena proti Nemčiji. VOJNA V JUŽNI AMERIKI. ASSUNCION. 9. maja. Boji med Paragvajem in Bolivijo se nadaljujejo. Uradno se poroča, da so paragvajske čete uničile neki bolivijski polk konjenice in bataljon pehote. francoski zunanji minister Paul-Boncour, začetnik paktiranja Francije z Italijo. Vendar smerno pričakovati, da države maie antante' ne bodo sedaj naenkrat zavrgle načel, ki so jih vodila od ustano-i vitve te zveze do danes kot življenjska podlaga. Kajti zavreči ta načela bi pomenilo vsekakor sprejeti avstrijske zahteve glede Habsburžanov in avstrijske ter madžarske dede oborožitve, da o direktnih ali tudi le indirektnih revizionističnih tendencah niti ne govormo. Ako bo pa mala antanta in balkanska zveza ostala trdno na svojih glavnih temeljih in Avstrija ter Madžarska ne bosta doce’a opustili svojih izzivalnih zahtev, bo treba za rimsko konferenco in podonavski pakt še dosti napornih prizadevanj * časa, kot za ie do 7. junija. -r. Poljski častniki si bodo na ekskurziji o-gledali nemške vojaške naprave in zavode. FLANDINOVO STANJE. PARIZ, 9. maja. Zdravstveno stanje ponesrečenega ministrskega predsednika Flandina se boljša, vendar pa mu bo potreben daljši odmor. AFERA STAVISKY. PARIZ, 9. maja. Pariško državno tožilstvo je sklenilo izpustiti začasno na svobodo bivšega narodnega poslanca Bonneaureja, ki je bil doslej v preiskovalnem zaporu v zvezi z afero Stavisky. Isto tak o je izpustilo na svobodo tudi zaradi te afere zaprtega odvetnika Gar lierja. OBOROŽITEV V ZRAKU. NEWY0RK, 9. maja. Državni letalski urad objavlja s edeče podatke o letalski moči posameznih držav: Francija 3.600, Rusija 3.000, Anglija 2.800, Italija 2.300, Združene države 2.060, Japonska 1850, Nemčija pa baje samo 600 letal. Dnevne vesti Upokojitev v šolski službi. Dolgoletni .uslužni okrajni šolski nadzornik g. Ivan Tomažič je na lastno prošnjo upokojen. Vest o njegovi upokojitvi na razveselila učiteljstva na širnem levem bregu, saj si je nadzornik g. Tomažič pridobil za razvoj našega šolstva ob severni meji neven-ljivih zaslug. Znan je. bil našemu učiteljstvu zaradi svoje bogate pedagoške prakse in je kot strokovnjak užival največji ugled in spoštovanje pri učiteljstvu in vsej javnosti. Koristno in muogo pa seje udejstvoval tudi kot nacionalen delavec iti so prav njegovi izkušeni nasveti mnogo pripomogli k izboljšanju nacionalnih razmer na naši severni meji. Naj bi užival zasluženi pokoj mnoga leta v največji sreči in splošnem zadovoljstvu! Za njegovega namestnika pa je imenovan šolski upravitelj g. Alt. PLAN. PLES • It. V. - UNION! Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino sta napredovala učitelja Antonija Sikne v Radvanju pri Mariboru in Lavo-slav Arko v Mariboru. Premeščena pa je nieščanskošolska učiteljica Milica Martinčeva z deške na drugo dekliško meščansko šolo v Mariboru. »Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 37. številki: pregled proračuna občinskih izdatkov in dohodkov ter proračunov izdatkov in dohodkov ba novinskih podjetij, zavodov in ustanov, proračun bednostnega sklada, objave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih novin«. Koncert v korist spomenika kralju Ze-ilinitelju je bil včeraj zvečer v »Unionu«. Na sporedu je bila Sattnerjeva »Oljki«, arija za alt iz Handlovega »Mesije« ter Dvorakov »Te Deum«. Program je izva-ial Mariborov mešani zbor ob sodelovanju sopranistke Pavle Lovšetove, altistke tr. Bernot-Golobove in basista M. Rusa ter združenega orkestra Glasbene Matice in vojaške godbe. Nad odrom je visela slika velikega kralja Zedinitelja, v ozadju velika jugoslovanska trobojnica, nrav tako ob straneh. Dvorana je bila nolna občinstva. O koncertu še poročamo. Pošta v Hočah dobi telefon. Izpolnjena je dolgoletna želja, da bi tudi pošta v Ho-črth dobila telefon. Ljubljanska poštna direkcija je tej ždji ugodi'a in je bila te dni otvorjena pri pošti v Hočah tudi javna govorilnica. Občina Pobrežje bo razdelila večjo ko-ičino koruznega zdroba in koruzne moke. Poziva se vse revno prebivalstvo, da se zaradi izročitve nakaznic zglasi v občinski pisarni med uradnimi urami. K avtomobilski nesreči pri Marenber-?u. Šolski upravitelj iz Marenberga nas prosi, da z ozirom na zadevno naše pomočilo pojasnimo, da se je njegov otrok peljal z avtom brez njegove vednosti in privolenja, prav tako šolski sluga ter da je od vsega početka prevoz z Radia odsvetoval. Tudi ni bil udeležen pri vožnji ter je bil ves dan zaposlen pri volilni komisiji. Konferenca obrtnih zbornic. Konferenca zastopnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov gospodarskih zbornic bo v Spli-u v času od 1. do 3. junija. Na konferenci bodo razpravljali v prvi vrsti o nove-izaciji zakona o neposrednih davkih, o reviziji socialne zakonodaje, o obrtni sta Jstiki in o sistematičnem pospeševanju obrtništva. Kongres mesarjev. Letos bo kongres nesarjev v Zagrebu. Udeležili sc ga bo-lo mesarji iz vseh krajev naše države. 'Jamen kongresa bo zaščititi stanovske iiterese, ker je gospodarska kriza težko odela tudi mesarsko obrt. Položaj pri avstrijskih denarnih zavo-lfh se zboljšujc. Avstrijsko denarstvo c prišlo 1. 1931 zaradi velikih izgub pri nekaterih večjih bankah v velike težave. Njihovi denarni zavodi so v zadnjih letih 'zplačai s pomočjo države in Narodne tanke ogromne zneske. Čeprav je lani Avstrija pretrpela dve revoluciji, ki sta zahtevali tudi mnogo človeških žrtev hi vznemirjali prebivalstvo, pa opažamo, da so se vlagatelji že zopet pomirili. Najboljši dokaz teinu je zopetno naraščanje b ranila ih vlog. Hranilne vloge uri de- narnih zavodih vseh vrst so se tudi v letošnjem marcu zopet dvignile, in sicer za 7 milijonov šilingov na 3,059,5 milijonov šilingov, kar predstavlja danes blizu 18 milijard dinarjev. »Ilirizem in njegov politični pomen« se glasi tema predavanja, ki ga bo imel v petek, dne 10. maja v proslavo lOOlet-niee tega mogočnega jugoslovanskega po kreta v Ljudski univerzi odlični zgodovinar g. uuiver. prof. dr. F. Šišič iz Zagreba, katerega v Mariboru prvič slišimo. Predavatelj bo analiziral nastanek tega pokreta, označil velike borbe, ki so se rodile iz njega med Hrvati in Madžari in dovedle službeno Hrvatsko do kapitulacije. Predstavil bo glavne idejne nosilce Draškoviča, Gaja, Vraza in dr. ter končno razpravljal o političnem pomenu ilirizma. In kaj pomeni »ilirizem« nam Slovencem? Tvori nedvomno v slovenskem kulturnem življenju za reformacijo najvažnejši zgodovinski mejnik. Do reforma cije smo bili Slovenci brez književnega, do ilirizma pa brez političnega življenja. In ilirski pokret je bil na Slovenskem najmočnejši na Malem Štajerskem, kjer so se znašli naši največji Ilirci. Opozarjamo, da sta slavila Beograd in Zagreb to velepomembno stoletnico v širokem obsegu — dokumentirajmo mi Slovenci vsaj na tem enem predavanju našo solidarnost z brati Hrvati in Srbi. PLAN. PLES - 11. V. - UNION! Cercle francais. V soboto 11. t. m. bo prišel gospod G. Remerand, francoski konzul v Ljubljani, v Maribor, da izroči gospem C. D’Acaro in B. dr. Vrečkovi insignije reda »palmes academiques«. — Odličnemu gostu na čast bo priredil Fran coski krožek ob 20. uri v »Vesni« čajanko s petjem, vijolinskimi točkami, recitacijami in šaloigro. Ves program bodo izvajali dijaki sedmega in osmega razreda drž. realne gimnazije. Vsi prijatelji francoskega jezika so dobrodošli. Vstop nine ni. — Že danes opozarjamo tudi na francosko predavanje s projekcijami, ki ga bo imel gospod Vorms, ravnatelj u-metniške galerije Billiet v Parizu, v ponedeljek 13. maja ob 20.15 v Ljudski univerzi o umetniškem življenju v Parizu. Ruski večer. Ruska Matica v Mariboru bo priredila 18. tm. ob pol 21. uri v kazinskih prostorih večer ruske glasbe. Po koncertu, pri katerem bo igral Jazz Drave, bo prosta zabava s plesom. Vso mariborsko nacionalno javnost že danes opozarjamo na izredni užitek, ki jim ga bodo pripravili ruski emigranti s svojo rusko pesmijo. V prid Počitniške kolonije na Pohorju. Agilno Žensko društvo v Mariboru bo priredilo v nedeljo 12. tm. ob 14. uri na Trgu svobode veliko tradicionalno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Med tisoči lepimi dobitki za tombolo, ki so razstavljeni v izložbah trgovine »Weka« na Aleksandrovi cesti, vzbujajo posebno pozornost ženska ročna dela, ki so jih izvršile članice društva pod vodstvom ge. Majcenove. Dragoceni pa so tudi vsi ostali dobitki in je Žensko društvo pri določitvah glavnih nagrad upoštevalo predvsem praktičnost in koristi predmetov, ki čakajo na srečne dobitnike. Kdor še nima, naj si pravočasno preskrbi karte, ker ga na tomboli našega Ženskega društva Prav gotovo čaka velika sreča. Matineje Zveze kulturnih društev. Sobota in nedelja: Predvajal se bo film »Prodana nevesta«. Film je posnet po svetovnoznani češki operi Smetanovi. Opero, ki si je v najkrajšem času osvojila skoro ves svet, si lahko vsakdo ogleda za majhen denar v Grajskem kinu. 24. redni občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru bo v pe- 1 tek, 10. tm. ob 20. uri v restavraciji »Narodnega doma« ter prosimo vse članstvo za polnoštevilno udeležbo. Po članih vpe liani prijatelji društva vljudno vabljeni! Septet bratov Živkov priredi svoj prvi koncert v Mariboru v sredo, dne 5. junija t. i. v ve tki kazinski dvorani. Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo Mi-(.liafikoua. lakar.tia. »Pri orlu- na Q'a'»v.in trgu in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici. Obsojen junak. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj dopoldne zagovarjal 25letni posestniški sin Janez Zadravec iz Drvanje, obtožen, da je v družbi svojega tovariša Jožefa Pirša, ki je bil obtožen istega zločina, pa ni prišel k razpravi, napadel posestniška sina Friderika Vogrinca in Franca Prišinga. Obtoženec je zabodel Vogrinca z dolgim nožem v hrbet, njegov tovariš Pirš pa Prišinega z nožem v prsa. Krvavo dejanje se je odigralo pri nekem posestniku na Ščavnici, ko so v neki letošnji zimski noči luščili bučnice. Po končanem luščenju je dal posestnik fantom vina, ki jim je zmešalo glave. Nastal je prepir in pretep, ki je spravil na zatožno klop Zadravca, katerega je sodišče obsodilo na 1 leto težke ječe in na izgubo častnih državljanskih oravic za dobo 2 let. Njegov pomagač J. Pirš pa bo svoje plačilo še dobil. Napad. Ko se je sinoči vračal proti domu v Št. liju 201etni posestniški sin Jurij Hanželič, ga je napadel neki moški in ga tako hudo obdelal z nožem na glavi in levi roki, da je moral iskati takojšnje zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Zgodbica o ukradeni kravi. Priobčili smo pred dnevi vest, da je bila na pretkan način ukradena posestniku Fricu Le-mežu v Počehovi okrog 1000 Din vredna krava in da jo je odpeljala neznana ženska. Orožniki v Rušah so že drugega dne aretirali neznanko, ki je ponujala kravo v nakup neki posestnici v Rušah. Ker ni imela potrebnih listin, so orožniki žensko aretirali, kravo pa zaplenili in se kaj kmalu prepričali, da imajo v rokah nevarno tatico. Posestnik Lerneš je dobil kravo nazaj, tatica pa je romala v zapore mariborskega sodišča. Krščeni dihurji. V Pesniški dolini so se zadnje čase pojavili ljubitelji perutnine, ki obiskujejo v ponočnih urah kokošnjake tamkajšnjih posestnikov in kradejo kokoši in peteline kar na debelo. Posestnici ložefi Fekonjevi v Ruperčah so odnesli m d 20, drugim posestnikom pa skupno okrog 60 kokoši in petelinov. Tatvine sta Narodno giedafiisce REPERTOAR. Četrtek, 9. maja ob 20. uri: »Prebrisan1 Amor«. Red C. Znižane cene. Petek, 10. maja: Zaprto. Sobota, 11. maja ob 20. uri; »Poljska kri«. Premiera. Red D. Nedelja, 12. maja ob 20. uri: »Veseli kme* tič«. Znižane cene. Nepreklicno zadnja v sezoni. Premiera »Poljske krvi« bo to soboto. Skladatelj Oskar Nedbal si je s to opereto pridobil svetoven sloves, ki ga delo v muzikalnem oziru tudi popolnoma zasul; ži, saj .ie glasba res izvrstna ter hranj marsikateri biser. Znani so krasni valčki te operete, ognjeviti krakovjak itd. Sedanja mariborska uprizoritev bo v Ras" bergerjevj režiji ter v skoro popo nonP novi zasedlri. Plese je naštudiral Hura-stovič. Zasedba: Zaramba — P. Kovic, njegova hči — Udovičeva, Kvasinjskaja — Barbičeva. njena mati — Zakrajško-va, grof Bolo — Sancin, Popiel — Hara-stovič. V ostalih ulogah: Starčeva, Go-rinškova, Rasberger, Grom, Stupica, Ver donik in Šauperl. Premiera bo za red D; Nj splošno željo še enkrat »Vesel' kmetič«. Ob nedeljski predstavi »Veščega kmetiča« ki je bila določena kot zadnja uprizoritev te nad vse privlačne o-perete, je bil obisk presenetljivo velik i'1 je marsikdo še izrazil željo, naj to operete še enkrat ponove. Zato uprizore »Vese; lega kmetiča« v nedeljo 12. tm. ob 20. UT1 nepreklicno zadnjič v sezoni. Veljajo znižane cene. Na to brezpogojno zadnjo «" prizoritev opozarjamo še posebej. ______ KINO GRSJfKR KINO Četrtek zadnjikrat Marlcna Dietrich ,Pl*‘ volnsa Venera". PLAN. PLES - 11. V. - UNION! bila osumljena neki 22-letui .Jože F. in nje gova ljubica, ki sta se poskušala preživljati na tak način. Oba sta bila aretirana in odgnana v zapore mariborskega sodišča. Prestavljeni mejniki. Posestnik. .Jakob Miglič v Rušah je prijavil orožnikom, da je neznan storilec že 3krat prestavil mejnike, ki označujejo mejo med njegovim gozdom in gozdom posestnice Marije G. iz Ruš. Mejnike je pomaknil za približno pol metra na posestvo sosede. Z zadevo prestavljenih mejnikov se bo bavilo še mariborsko sodišče, ker je posestnik Mi-g ic osumil nekega svojega znanca. Pestra policijska kronika. Od časa do časa posveti mariborska policija posebno pozornost mestnemu nočnemu življenju raznih lahkoživk in lahkoživcev, ki se za tekajo v Maribor, meneč, da so tu najbolj na- varnem. Toda zelo so razočarani vsi taki elementi, ko se morajo na lastni koži prepričati, da temu ni tako. Tudi preteklo noč so policijski varnostni organi prekontrolirali vse zakotne gostilne in nočne lokale in polovili več takih ptičev in ptičk. Najbolj nevarna med njimi je bila neka Marija M., ki so jo morali takoj spraviti v bolnišnico. Tja je romala tudi Elizabeta J., stara znanka mariborske policije. Liziko K. in Angelo L. pa bo policija izgnala iz mesta. Aretirana je bila tudi neka Anica L., ki .ie svojemu kavalirju spretno izmaknila iz žepa denarnico s 400 Din. Prijavljen pa je bil policiji neki Vinko F. zaradi grdega vedenja, zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru pa bosta delala pokoro Franc H. in Ivan P. Pri »Grafu« je prenočeval tudi neki Pavel G., ki se je tako nasekal dahnatinca, da ni vedel svoje hišne številke. Več kolesarjev pa bo moralo plačati globo, ker so kolesarili po prepovedanih poteh. V policijskem poročilu imajo danes zabeleženi tudi dve tatvini koles. Kolo je izginilo posestniku Janezu Senekoviču iz Senarske in trgovskemu potniku Francu Vogrinu izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti. Tkalcu Antonu Od petka dalje Muzika, mladost m ljubezen Krasen film, mnogo lepe glazbe in petja. Leo Slezak Pred filmom krasen nastop mulatkinje Joha Baku v svojem arabskem plesu in pa sestre Blanc >n Noir v veselem duo-plesu. Spremlja domača godba Pall-Cigan. , Kino Union. Od danes dalje vesela o-pereta »Suzana« z Lilan Harvey. Bekafigi, stanujočemu v Gregorčičevi ulici, je neznan storilec odnesel iz omare sivo obleko. Delavcu Jakobu Klobasi Pil je neznan tat ukradel s kolesa zvonec, svetiljko in sesalko. Smolo je imela za* sebnica Jožica Kokoljeva, ki je izgubil*1 domov grede po Slovenski ulici zlato verižico z zlatim obeskom. Na policiji se ic danes dopoldne zglasil neki 15-letni mB' denič in prijavil 45-letnega trgovskega potnika Martina Z. zaradi nečistega dejanja, ki ga je sinoči izvrši! nad njih1-Policija je potnika aretirala in ga izročila sodišču. . PLAN. PLES » 11. V. » UNION; Hranilne vloge na Češkoslovaške*1 naraščajo. Največja češkoslovaška hr*1' nilnica, »Mestna hranilnica v Pragi«, B' kazuje v lanskem letu povečanje vlog za 64.5 milijonov Kč na 2.860,258.7.33 Kv torej blizu 5 milijard in 300 milijonov dinarjev, ki so last 418.500 vlagatelje11 Pri Mestni hranilnici v Pragi—Vinohr*1 dih so narasle vloge za 20.5 milijone'' Kč na 948,544.000 Kč. Največja češkoslovaška banka »Živnostenska banka« ' Pragi izkazuje povečanje vlog za llSnn lijonov Kč ter znašajo sedaj vse vlog 4.232,684.521 Kč, to je 7 milijard i« 8,L milijonov dinarjev. Njena bilančna vsoP znaša pri tem nad 5 milijard češkoslovaških kron. Poštna hranilnica izkaz"P prirastek vlog na knjižice za 57 milu0' nov Kč na 151 milijonov Kč. Iz teli š ® vilk izhaja jasno, da se je zaupanje v'a' gateljev v češkoslovaške denarne zavode zaradi smotrenih ukrepov vlade Narodne banke, ki naj bi dosegli P°vf” Čanje likvidnosti denarnih zavodov, ,/A zopet povrnilo. Vremensko poročilo mariborske m ti rološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz*1 toplomer 10.8 stopinj C nad ničlo; rnl,L malna temperatura je znašala 8.8 stopj ^ C nad ničlo: barometer je kazal pri stopinjah 742.7, reduciran na ničlo 1 741; relativna vlaga 78; vreme je ob‘a<^c. in hladno; vremenska napoved naP° cJuie izboljšani« vremena, M a r i 1) o r u, dne 9 V. 1935. ~'_T 7* 'B1MIUB Mariborski »Veččrnili« Julra. ggg— Stran 3, Prof. dr. Anton Dolar (9. V. 1875 — 9. V. 1935.) Spominjamo se šestdese (letnika, da Javno priznamo njegovo idealno, nesebično. skromno in vztrajno delo. Rodilo ga je Dravsko polje, življenjsko Pa sta ga zavzela Celje in Maribor. Posebno Maribor ga dobro pozna, visoko sloko postavo s postrani naprej nagnjeno slavo, predornini pogledom, prijazno fiziognomijo in tudi v metežu nazorov s Prijateljsko besedo. Vsak dan mlajši, poln življenske odgovornosti in eden izmed zadnjih, ki kljubujejo kulturni amerikanizaciji; zraven pa pošten in odkrit ter veren predstavnik novih, k; so ustvarili slo venski Maribor; skromen in pri delu vztrajen ostane značilni predstavnik nabili preroditeljev. Po izobrazbi humanistični polihistor, kot pisatelj daleč proč °d onih. ki gojijo danes običajni multilo-Puium in quo non deest pecčatum in neomajen v valovanju javnega mnenja, kjer kleonsko vladajo ljudie z indolcnco men-ti.s in korupcijo cordis, V svoji skromnosti in delavnosti z eno besedo predstavnik onih. ki so Podravje narodno prerodili in ga osvobodili z vsemi delovnimi hadicijami. Že 34 let deluje na srednji šoli kot Klasični filolog, slavist, filozof in stenograf. Vzporedno s šolo pa v dijaških podpoi-ftih organizacijah. V Celju ga je kot prijatelja dijaštva ovekovečila duaška pesem, v Mariboru pa ga obkroža močna četa izobražencev, katero je vzgojil. Politično je nastopal ob ustanovitvi Narod-'lo-napredne stranke v Celju. Pisateljsko Je sodeloval v naših vodilnih književnih revijah, vzorno urejeval predvojni celjski »llustrovani narodni koledar«, v povojni dobi pa z literarnozgodovinskimi in toponbmastičnimi prispevki bogati, »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Okoli »llustrovanega narodnega koledarja« je zbiral prve sodobne leposlovce, kakor I. Cankarja in F. Ks. Meška, obenem Pa vodil in vzgajal mlade z A. Novačanom in V. Levstikom na Čehi. Sam pa je poročal o naši moderni in o zahodnih Slovanih ter pisal vsakoletne kulturnopolitične preglede, ki so do danes ostali prvovrstni vzor za spisovanje n. pr. kronike Maribora. Od njegovih del v ČZN omenjamo biografijo prijatelja in rojaka Karla Glaserja, ki ostane primer z ljubeznijo kritičnim taktom in znanjem pisane biografije. In v vrsti drugodnih povojnih Člankov je Dolar iskd zveze in kompromisa med načeli starejse in mlajše ge- eracije. . . Smer tega zadnjega njegovega pisateljevanja izhaja iz njegovega narodnostnega življenja. Podrobni narodnostni delavec iz predvojne dobe je kskal to kar druži ter zapostavljal kar loči; to kar je rodilo uspehe zlasti ob vrevratu, je poudarjal in uveljavljal do danes. V odlični •nerj je pri teli uspehih odločeval sam 1918. ob prevratu je razorožil središče zelene garde, Dravsko vojašnico, bil adjutant generala Maistra v junaških mariborskih dneh. za časa koroškega plebiscita pa tajnik Narodnega sveta za Koroško v Velikovcu. A prav v vsem tem svojem šolskem, vzgojnem, knjižnem in ergariizatoričnem delu je jubilant podroben delavec, ki na zunaj gradi bolj za dru ge. V tem tihem delu pa je realist in kot šestdesetletnih s svojim optimizmom in idealizmom vzor doraščajoči generaciji, ooleg katere je v svojem nesebičnem delu ostal do danes mlad. Deluje v Profesorskem društvu, Ljudski univerzi, NO, Pos. v Narodnem domu, Zgodovinskem društvu, Muzejskem društvu, v Dijaškem domu, vodi Maistrove borce, mriborske stenografe in filozofe in sigurno še kaj, česar pa pri njegovi skromnosti ne izvemo. Poleg tega opravlja jubilant vrsto minucioznih, nevidnih del, za katere ve samo društveni tajnik, kateremu prošenj nikdar ne odreče. Med večjimi tekočimi deli urejuje Maistrove »Spomine«, katero delo že samo na sebi zasluži, da se Maribor jubilanta spomni in mu kot pravemu tradicio nalnemu Mariboru čestita: Srečo dobro in še na mnoga, mnoga leta! F a b i u s. Kako 5e Maribor v zadniih decenijib rasel in se razvija* PRI DANIH POGOJIH BO ŠTELO NAŠE MESTO V BODOČIH oO. DO 80 LE- TiH 100.000 PREBIVALCEV. šteli 19.815 prebivalcev in 867 hiš, leta 1900. so našteli 24.601 prebivalca in 1052 hiš. leta 1910. so našteli 27.994 prebival- 20.599 tujcev, leta 1925. 21.080. leta 1926. 23.560. leta 1927. 24.4S6, leta 1928. 28.103, leta 1929 49.482. leta 1930. 48.518, leta 1931. pa 44.888. Z realizacijo velikopoteznih načrtov pa se bo tujski promet že v naslednjih letih še povečal. Številke nam povedo, da bo prav tujski promet prinesel mimo napredka razvoja gospodarskega življenja našemu mestu novih in lepih koristi. Naš obmejni Maribor ima vse pogoje za nagel razvoj in napredek na vseh mogočih področjih. Ti pogoji pa niso trenutni in izvirajo že iz njegove preteklosti. Ko Maribor še ni bil svoboden, je ležal ob glavni žili, ki je vezala bivšo avstrijsko prestolnico z morjem. Bil je križišče važnih prometnih sredstev in trgovine na bivšem Spodnjem Štajerskem, ko pa mu je zasijalo solncc svobode se mu je odprla nova še lepša bodočnost, ki ji gre kljub hudi gospodarski krizi naglo nasproti. Kako naglo je Maribor rasel in se razvijal. nam jasno pričajo podatki zadnjih ljudskih štetij. Na površini 705.8 ha je štel Maribor leta 1931. 33.921 prebivalcev. če bi se našemu mestu priključile še okoliške občine, bi štel veliki Maribor okroglo 54.000 prebivalcev. Po statističnih podatkih znaša povprečni letni porast v letih od 1880 do 1931 v odstotkih 1.6. Ob podobnem letnem porastu bo imel Maribor s priključenimi okoliškimi občinami v 50 letih okroglo 95.000 prebivalcev. če upoštevamo številko porasta prebivalstva v deceniju 1910. do 1920., dobimo številko, ki nam pove. da bo v dobi 50 let naraslo mestno prebivalstvo na okroglo 72.000. Prognoza je zlasti v današnji dobi težavna, vendar m verjetno, da bo dosegel Maribor kljub novemu upravnemu položaju ob kolikor toliko normalnem razvoju industrije ter postopni tujsko-prometni izgradnji mesta vsaj zadnjo številko. Računati smemo, da bo Maribor v bodočih 50. do 80. letih štel okroglo 100.000 prebivalcev. Naj navedemo nekaj statističnih podatkov o razvoju Maribora v zadnjih 6 decenijili. Pri ljudskem štetju leta 1869. so našteli v Mariboru 12.828 prebivalcev 661 hiš. Leta 1880. so našteli 17.628 m prebivalcev in 812 hiš, leta 1890. so na- cev in 1269 hiš, leta 1921. so našteli 30.739 prebivalcev in 1455 hiš. leta 1931. pa 33.921 prebivalcev in 1834 hiš. Prav tako kakor Maribor pa se je naglo razvijala in rasla tudi njegova okolica. V okoliških občinah Krčevina, Košaki, Pobrežje, Tezno, Radvanje in Studenci so našteli pri ljudskem štetju 1869. skupno 4793 prebivalcev in 693 hiš. leta 18S0. 5437 prebivalcev in 758 hiš, leta 1S90. 6276 prebivalcev in 79,5 hiš. leta 1900. 8396 prebivalcev in 990 hiš, leta 1910. 11.937 prebivalcev in 1427 hiš, leta 1921. 12.595 prebivalcev in 1627 hiš, leta 1931. pa že 16.407 prebivalcev in 2036 hiš. Napram porastu in potrebam mestnega prebivalstva so bile tudi potrebe mestne občine mariborske od leta do leta večje. Tako so znašali izdatki mestnega proračuna občine mariborske leta 1918. skupno 479.906 Din. leta 1921. so znašali 2 milijona 269.009 Din. leta 1925 so znašali 8,157.879 Din, leta 1929. so znašali 14 milijonov 140.427 Din. leta 1932. pa 17 milijonov 499.059 Din. Z ostalim gospodarskim življenjem se je razvijala obrt v Mariboru v zadnjih deceni.iih takole: leta 1914. je znašalo število mojstrov, pomočnikov in vajencev skupno 1390. leta 1919. 1398, leta 1920. 1572, leta 1921. 1867, leta 1922. 1782, leta 1923. 2120, leta 1924. 2263. leta 1925’. 2586, leta 1926. 2622. leta 1927. 2988. leta 1929. 2920, leta 1929. 3437. leta 1930. 3922. leta 1931. pa 3462. Ker ima naše mesto tudi vse pogoje za razvoj tujskega prometa, se je tudi tujski promet v zadnjih 10. letih v Mariboru uspešno razvijal. Statistika nam pove da je obiskalo leta 1924. naše mesto Zadruga „Sokolska planinska koča ustanovljena Sinoči je bil v restavracijskih prostorih Narodnega doma ustanovni občni zbor ■zadruge »Soko.ska planinska koča«, ki je bi', sklican na pobudo Sokolskega društva Maribor Matica. Za občni zbor je bilo izredno veliko zanimanje, kar je živ dokaz, kako prav in koristno je mislilo motično društvo, ko je šlo na težavno delo za postavitev prepotrebne sokolske planiti ske postojanke na Pohorju. Po podanih poročilih se je razvila dolgotrajna in ži-vhhna debati, v katero je poseglo več govornikov. Sprejetih je bilo tudi več koristnih nasvetov. Pri volitvah je bil - za načelnika zadruge z odobravanjem in soglasno izvoljen dr. Boris Mihalič, za podpredsednika Ciril Hočevar, v odbor načelstva pa; Alfred Kralj, Franta Kov L Ljubica Gingerlova, inž. Viktor Vičič, Peter Pertot, France Bezlaj, Tone Cač. dr. Tone Pernat in inž. Miklavčič. Za predsednika nadzorstva je bil soglasno izvoljen dr. Leopold Boštjančič, v odboi nadzorstva pa Janko Zorko, Otmar Meglič, ravnatelj Jindrih, Gintz in Emanuei Ilich. Izvoljeno načelstvo nam nudi vso zagotovilo, da bodo velikopotezni načrti v najkrajšem času realizirani in Im realizacija v ponos vsemu Sokolstvu ob severni meji. Radio Ljubljana. Spored za petek 10. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.20: radio-orkester; 14: vreme, borza, spored; 18: plošče; 18.20: predavanje; 18.40: čas. poročila, spored obvestila; 19: nemščina; 19.30: nacionalna ura; 20: Aljažev večer: 21.,30: čas, poročila; vreme, obvestila; 22: radio-orkester in plošče. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Prvi dan žrebanja 2. razreda, 30. kola, dne 7. maia so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 80.000 2S696; — Din 30.000 93116. — Din 10.000 4254 36266; — Din 6000 7861 10848 22254 35532 42041 66191 90755 94119; — Din 3000 3868 7776 21091 30406 35492 43329 45374 49125 52647 59899 74194 87288; — Din 1000 7203 15641 16615 19442 26304 28830 33482 39470 46783 70341 73698 77725 81554 84330 87716. Drugi dan, dne 8. maia so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 210.000 99094; — Din 60.000 41425; Din 20.000 26309; — Din 6000 5411 33340; — Din 3000 7423 38411 42359 67520 79845 79915 82311 89673; — Din 1000 6522 29181 32884 36148 40109 49116 50641 52993 63604 64286 75131. Bančna poslovalnica BEZJAK, Gosposka ul. 25, Istotam prodaja valut, vrednostnic, kontrola srečk itd. Andrei Oset: Iz Dubrovnika preko Kotora na Cetinje (Nekaj potnih vtisov.) Hercegnovi in njegova okolica sta ved-‘•o polna zelenja. Južne rastline in cvetje bohotno krasi številne vrtove, kt jim sa-donosniki pomarančnih dreves dajejo posebno sliko. Pomaranče ue dozore ved-"o in so včasih samo v okras. Mnogo jih leži na tleh in se tiikdo ne zmeni zanje, ^osebna zanimivost v Hercegnovem je hotel »Boka«, ki je moderno urejen m Komfortno opremljen. Privlačna sta tudi ki oba sporni Ob Kotorskem zalivu leže raztresene manjše naselbine, med njimi Zelenika, Kumbor, Melinc, Djenovič, Baošič in druge. Tu stanujejo številni letoviščarji, ki so potrebni počitka in zdravja. Ko smo sc peljali po lepi cesti tik morja proti Kotoru, smo zagledali poluotok Lu-stiko z manjšimi naselbinami ter Ger-banjsko polje, kjer je konec železniške proge. Beograd-Jadransko morje. Sever-nozahodno od zaliva leži prijazni Tivat, ki je znan po velikem arzenalu naše vojne mornarice. Tu je bila popravljena in prenovljena tudi naša ladja »Karadjordje« ki so jo pred eti poškodovali naši dobri sosedje. Znamenit je kraj Verige, kjer so nekdaj v tem ozkem in morskem delu zaliva potegnili železno verigo z brega na breg in na ta način preprečili prihod Mzpadii stolp in trdnjava ''iata na usodo tega mesta. 1 u i® zakopan trs m s°vin Špancev Nedaleč od Tivata je mestece Perast V bližini Herceguovega je priljubljeno j z velikimi stavbami, ki so prav za prav [Morsko solnčno i,n,eš£cno kop»1i«e ta- l^otae pala£am ta dotamen..ra»nek- '°> ki ga zelo cenijo domači in tuji lcto-MŠČarji. Obala morja je obraščena s stojnimi velikanskimi drevesi, za katerimi Se skriva stari samostan Savina, ki je za Pravoslavno primorce največje svetišče, ^hrbno ga čuvajo tudi zaradi kulturne in žKodovinske vrednosti, saj je samostan ^znamenitejši starinski spomenik Kojskega zaliva in nekdanje Črne gore. danje bogastvo in blagostanje te najvaž nejše pomorske točke v Kotorskem zalivu. Ko so osvojim modernejša prometna sredstva svet in se je svetovna pomorska trgovina usmerila drugam, je pri jazno pristanišče Perast izgubjlo svojo veljavo. Zato pa je danes zapuščeno, zidovje razpada in zapušča v človeku žalosten vtis, da se nehote spomni prego- vora o minljivosti posvetne slave. Že pred desetletji je bilo konec pomorske trgovine v tem kraju. Zato pa nudi sliko mrtvega iti prekletega mesta, o katerem govori judstvo k3kor v pravljicah. V bližini Porasta štrlita iz gladine Jadranskega morja dva mala otoka Sv. Ju-raj in Gospa Skrpjela; na obeh otokih so katoliške romarske cerkve z znamenitimi umetnimi starinskimi podobami iti grobovi nekdanjih patricijskih prebivalcev iz Perasta. Romantičnega življenja polni sta vasici Kostanjica in Morinj, odkoder nas je popeljala cesta na Krivusije penine do najvišje točke Orjena, ki se ponaša z modernim planinskim hotelom in pla ninsko kočo, oboje last planinskega društva v Dubrovniku. Z Orjena, ki je 1900 m visok, je diven razgled na morje, na vso južno Dalmacijo in preko Črne gore do albanskih gor in Skadarskega jezera. Obiskali pa smo tudi kraje Stoliv, Ora-šac in Prčan, ki so prav zaradi tujsko-prometnih naprav zelo prikupljivi, dobro urejen: in jih prav tako kakor druge kraje visoko cenijo tudi tuji letoviščarji. Pod črnogorsko goro ob vznožju Lov-čena in stisnjen med morje in hrib ter obdan od vseh strani s starini, močnim in visokim zidom, leži ponosni Kotor. Stara trdnjava je to, ki je bila sezidana leta 1555. Uiice so ozke, trgi tesni in majhni. Znamenite cerkve svetega Tripuna, svetega Luke in druge so bile sezidane leta 1900. Cerkve in druge stare palače so polne starinskih umetniških slik. Blagodejno upliva na tujca karakter tega obmorskega gnezda. Ogledali smo si tudi bližnji vrelec in muzej bokeške mornarice, kj je star že nad tisoč let in pa Trdnjavo svetega Ivana, ki se dviga v skalovju nad glavo Kotora. V kotorskem pristanišču je zefo živahno vrvenje. Pestrost vsemu življenju pa dajejo stasiti domačini in domačinke iz mesta in okolice v izredno lepih narodnih nošah. Oko marsikaterega tujca obvisi na tako lepem stvarstvu. Hočem biti odkritosrčen in povedati Mariborčanom, da je tudi meni ob nekem pogledu na postavno in zagorelo Kotorčanko pre nehalo biti srce, kar pa sem previdno zamolčal svoji boljši polovici. Da smo si lahko glavne zanimivosti o-gledali na »brzo ruko«, moram pohvalno omeniti »Putnikovo« pisarno ■■ Kotoru, kjer so nam dali na razpolago vsa navodila in nam postregli celo s turško kavo. V Kotoru je več moderno urejenih! hotelov, ki nudijo tujcem udobno in zadovoljivo bivanje. Odmerjen je bil naš' čas, naročiti smo morali avto, ki nas je ;:o-tegnil čez divje romantični Lovčen ma: Cetinje. (Se -bo -nadaljevalo^ A4phoa»e FHhkIp* GREH Ž£JV£ KOiMU 73 Ko pa je gospod A!exa>ndre poslal na koncu Sautecoeurjevi s prsti poljub, so vse po vrsti udarile po starem pohotne-žu. »Čisto nenasiten je ta strašni gospod Alexandre! Ni mu dosti Chuchinova, sedaj bi hotel še Sautecoeurjevo - . . Sicer pa, saj je to v rodbini: Indijanec je bil že itak znan kot ,najbogatejši’ človek v vasi, sedaj pa postane sin njegov naslednik . . .« In pričele so se smejati, ko da bi hotele počiti. Sautecoeurjeva ni niti od daleč slutila, da velja ves ta smeli njej. Zato je šla mirno dalje in dohitela svojo spremljevalko tam doli pri ovinku in pomagajoč ji porivati voziček, predlagala, da bi šli drugi dan skupaj na sej§m v Corbeil. Vpregla bo Blanchetteo v voz nekega soseda . . . Vozila bo sama . . . pot je krasna, skozi gozd . . . in dekletcu bo to dobro delo in ji bo ugajalo. »Toda zaradi mojega tasta, morda mu to sami predlagate, ker nima do svoje sinalie. kakor sploh do nobene ženske, čisto nič zaupanja. Vas edino izvzema med vsemi, dasi sama ne vem zakaj. Preden ste prišli vi k nam, mi nikoli ne bi bi! dovolil sprehoda po gozdu brez moža .. . Rekli mu boste, da morate Ptuj Na Dravskem polju je zopet gorelo. Požari na Dravskem poiju se vrstijo drug za drugim posebno gornje Dravsko polje je hudo prizadeto. Tokrat so na vrsti Cirkovce. Danes 7. t. m. okrog 4. ure zjutraj je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Martina Paja. Ogenj se je naglo razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnika Franca Jevšovarja. Velika nevarnost je pretila šolskemu poslopju in drugim sosedom. Zahvaliti seje požrtvovalnosti vrlim domačim gasilcem, ki so po trudapolnem delu in z veliko muko preprečili, da divji element ni zahte val še večjih žrtev. — Škoda, ki jo je povzročil požar, presega 30.000 Din in je krita z zavarovalnino. Na kak način je prišlo do požara, še ni ugotovljeno. Pripomniti je treba, da je to v kratkem času že tretji požar v Cirkovcih. Zbor malih harmonikarjev v Ptuju, ki šteje 36 članov, prav lepo napreduje. Zbor vodi učitelj mestne deške osnovne šole g. Baša, znan vituoz na harmoniko. Lani so imeli naši malčki nekaj prav dobro uspelih javnih nastopov. Letošnji pr- vi nastop bo v mestnem gledališču v sredo dne 15. trn. ob 20. uri. Stavbeno gibanje. Zaradi gospodarske stiske in pomanjkanja denarja je stavbno gibanje v Ptuju zelo minimalno. Edino tvrdka Reinhard je zgradila večjo stavbo, ki jo rabi za svoje obratne prostore, odnosno za svoje nastavljence. Omenjena tam nekaj kupiti ... Bo zelo zabavno, boste videli.« Ako je oče Sautecoeur kazal preveč nezaupljivosti, je gospa Noelova ni imela zadosti. Bilo je že mesec dni, kar je ta dobra ženska ponevedoma in čisto naivno pomagala Charlexisu pri zločinskem zalezovanju žene njegovega poročnika. Poštena in rejena postava te ženske, ki je bila podobna kakšni dojilji, dasi je imela po svojem možu naziv profe-sorjevke, je docela pomirila starega logarja, da se je odvadil prejšnjega sumničenja in zalezovanja svoje sinahe. In tako sta odhajali obe prijateljici vsak dan na sprehod, vodili s seboj deklico in jemali hrano ter sedeli v rondeauju Chene-Priuerju, kamor Indijanec po svoji službi ni prihajal. Tam sta klepetali, šivali in prebirali na glas »Petit Journal« in njuni glasovi so se mešali s čvrčanjem čričkov po grmovju ter šumenjem listja. Po sedenju je gospa Sautecoeurjeva predlagala navadno mal sprehod, ker pa je njena rejena prijateljica rajše obsedela, je odhajala v gozd sama. Ta del malega Senarta se je dotikal velikega parka, od katerega je bil ločen tvrdka zaposluje okrog 150 oseb in je naj večja delodajalka v Ptuju. Da veletrgovina razmeroma dobro izhaja, je zasluga agilnega poslovodja g. Šveigerja, ki je v vsakem oziru strokovnjak in požrtvovalen uradnik. Mednarodni boj proti raku. V Parizu se je sestala mednarodna zveza, ki vodi boj proti raku. Sestanka so se udeležili delegati iz 44 držav. Delegacijo je sprejel francoski zunanji minister Lava:, ki ji je želel dobrodošlico in uspeh. Na sestanku bodo delegati proučili vse možnosti in vsa serdstva za pobijanje tega mimo jetike človeštvu največjega sovražnika. Ljubezen. On: Povej mi po pravici, ljuba ženka, ali sem res edini moški, ki ga ljubiš? Ona: Seveda, dragi, edini in najboljši med vsemi. Kdo ima prav. Zdravniki pravijo, da zadostuje človeku na dan 1 jajce in kozarec vina. Jaz sem popil 20 kozarcev vina in požrl 10 trdo kuhanih jajc, pa se komaj držim na nogah. Šport Kdo bo letošnji prvak LNP? To vprašanje najbolj zanima mariborske športnike, ki težko pričakujejo konec napetega in vseskozi zanimivega tekmovanja za primat v slovenskem nogometu. s starim zidovjem, deloma pa tudi z visokimi ograjami. Tu se je na daleč širilo čisto nizko drevje, med njim pa je rasla mehka, baržunasta trava, ki jo je zazibal že najmanjši dih vetra, kakor bengalski punkas. Na nekem mestu teh prostranih in skrivnostnih livad, in to vedno na istem, je čakal na mlado ženo velik svilen solnčnik, ki je izgledal tam kakor pozabljen, ker je ležal vedno na istem kraju. Toda pod njim se je skrival lepi Charle-ris, udobno zleknjeno po mehki travi. Odkar ga je bil stari logar zalotil, kako objema njegovo sinaho, mu je prepovedal prihajati v Eremitageo, zato si je uredil za sestanke ta kraj, ki je res nevaren in neprikladen in sta mogla komaj v naglici izmenjati kradoma nekaj poljubov ali nerodnih objemov. Na njunem sestanku na sejmu se bo pa prav gotovo našla boljša priložnost. Ko je drugi dan zjutraj voz Eremitage predrdral corbeilski most, je v tem malem, sicer mirnem mestecu, vse vrelo in bučalo. Mestece se je stiskalo okoli starega samostana na levem bregu Seine, vrtovi so se pa razvrstili na nasprotni strani drug za drugim, da je ves kraj bil podoben Baleti na višini Ministra, ali pa tistem Baleu, kadar je v njem tekma za ves okraj, ko se naženejo tja ljudje iz vseh vasi in sel njegove okolice. Tako je tudi tedaj na trgu v Corbeilu in v sosednih ulicah vse mrgolelo od kmečkih voz Po porazu Ilirije proti ISSK Mariboru so se izgledi SK Železničarja, da bi osvojil ponosni naslov »prvak LNP« zelo povečali in so vrli mariborski Železničarji najresnejši kandidat za prvo mesto v prvenstveni tabeli. Seveda bodo morali odigrati še tri tekme, od katerih bo najvažnejša ona proti Čakovečkemu SK, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Mariboru. — Ostali bosta potem še dve tekmi, in sicer proti mariborski Svobodi in SK Celju. Omenjena dva nasprotnika predvidoma ne bosta pretrd oreh in bo torej končni placement naših Železničarjev odvisen od nedeljske tekme ČSK:SK Železničar, ki se bo odigrala ob vsakem vremenu tla igrišču SK Železničarja. Oba nasprotnika sta se za to prevažno sreča nje temeljito pripravila in zato se upravičeno pričakuje nadvse napeta in zanimiva tekma. Drugi del prvenstvene nedelje pa se bo odigra! v Ljubljani, kjer se bosta srečala tamkajšnja lokalna rivala Ilirija in Hermes. Non stop vožnja Berlin - Zagreb. Član upravnega odbora zagrebške sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije g. inž. Hugo bo skušal zboljšati časovni rekord na progi Berlin - Dresden - Praha Dunaj - Gradec - Maribor - Za- vseh vrst, da je bilo prav težko priti r>a' prej. Sautecoeurjeva je zapeljala svoj voz v samostan Saint-Spire, ki je sicer v sredini mesta, je pa vendar ves miren in zapuščen in je tam vedno čist zrak od vetra, ki veje okoli stare cerkve. Gospe Noelovi je naročila naj jo čaka, da si v mestu nakupi razne drobnarije. Ako bi bilo mali dolgočasno, stopite v cerkev, tam je zelo lep kamenit vitez.« In odbrzela je sama. žareč od veselja, na svo) sestanek. Princ je prišel že pred njo in v nekem kotu prodajalnice. ki je bila napolnjena > kupovalci, tik ob poslovalnici izbira' uhane; poleg njegovega stola je stal ^ drugi, prazen. Ko je Sautcoeurjeva vstopila, je takoj sedla na tisti stol in tako sta tesno stisnjena drug k drugemu S°' vorila tiho in merila blesk uhanov na mali, štirioglati baržunasti blazinici. Okoli njiju so se pogajali zakupniki iz Morsanža za poročni dar. ker so ženili svojega sina. Pripeljali so s seboj celo trumo sorodnikov, da se je kričalo in smejalo jn vrtelo od solnčnikov iti kril. ko da bi bii! v Palais-Royalu pri kakšni veseli večerni predstavi Sabicheove igre. Zaljubljencema pa tedaj ni bilo do tega, da bi gledala in se smejala. Zvečer je imel Indijanec službo skupaj z vsemi gozdnimi uslu" betici. »Ob desetih bom v Eremitagei. Ptist' okno svoje sobe odprto.« ■MBMB——Hg iiliumill* greb, ki ga je 19. maja 1930 v času 22 ur 30 minut postavil g. Edo Funk iz Zagreba. Inž. Hugo bo vozil z avtomobilom znamke Adler tipo Triump junior šport (1000 ccm). Startal bo 11. maja v Berlinu-Na našo mejo v St. liju bo dospel predvidoma 12. maja okrog poldneva. Avtomobil. s katerim se bo g. inž. Hugo vozil je odprt športni avto bele barve s črno notranjo garnituro in bo vidno označen z jugoslovansko trobojnico in zastavico Jugoslovanskega avtomobilskega kluba. Nogometni turnir v korist poškodbene-ga fonda LNP bo v Mariboru za binko-štne praznike. Sodelovali bodo vsi mariborski klubi. Službene objave OOLNP Maribor. Za nedeljo 12. tm. se določijo naslednje tekme: V Mariboru ob 9.30 na igrišču v Ljudskem vrtu prijateljska tekma SK Železničar juniorji:ISSK Maribor juniorji, ob 10. ?K Rapid rezerva :ISSK Maribor rezerva. Službujoči odbornik g. Kas par. Na igrišču SK Železničarja ob 16.30 prvenstvena tekma CSK : SK Železničar. Službujoči odbornik g. Mozetič. Dovoli se predtekma. V Čakovcu na igrišču SK Gradjanski prvenstvena tekma SK Grad-janski:SK Mura. Službujoči odbornik S-dr. A. Glušič. Tajništvo. Razno TRAJNI KODRI Din 80.— za vsake lase ^ve-ži preparat. Takoj valovi. Da jamčim za siguren uspeh na željo operen Klavo. M. Požar gledališka trizerka, Vetrinjska ul. 11. 2C27 ČEVABClCl. ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gradele) vsaki dan iti ob vsaki uri sveže v restavraciji Novi svet« (prej Halb\vjdi). 2011 Posest HISE IN POSESTVA OKOLI Maribora od 25.000,— naprej Mariborsko sedcnul nižinsko hišo, lokal, vrt Din 165.000. Gostilno 210.000 . pekarijo, vilo 140.000.— proda Posredovalnica, Maribor, Slovenska ni. 26. 2031 TUDI Š KNJIŽICO. Trnovska hiša s pekarno, gostilno, več stanovanj Din 250.000. — Novozgradba Din 40.000 v gotovini samo Din 200.— Pisarna »Rapid«, Gosposka 28. 2026 Kupim KNJIŽICE Zadružne '.'e.-podarskc banke in Mestne hranilnice se kupijo. Ponudbe pod -Gotovina 1« na upravo »Večeinlka«. 2021 Prodam CENENI MOLITVENIKI za birmo: 6.—, 8.50, 12 15.—. 20.— Din. t\ Novak, Gosposka ul. 9, 2029 Sobo odda OPREMLJEN KABINET oddam. Magdalftska ul. 42. 2018 Stanovanie DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koseskega 121. 2028 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam s 15. majem. Naslov v upravi »Večer-itika«. 2022 SOLNČNO STANOVANJE, soba. kabinet in iculnuin, s pritiklinami se odda. Naslov v upravi lista. 201? Službo dobi J PLAČILNO NATAKARICO. lepe postave, samostojno« sprejmem, gostilna Vicol, Ro' tovški trg. _______2030 Spomnite se CMD» Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti |e „Večernik". Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju oiito nalogo poskrbeti za to, da bo mo el uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako ,Vcčernik" izpopolni tudi svoje oglase, slasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj ial pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševat! v „Ve-černikovih“ malih oglasih. „Vcčernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj! Nov vozni red na žeicznšcah S IS. MAJEM SE UVEDE NOVO PRIHAJANJE IN ODHAJANJE VLAKOV. Na naših železnicah bo uveljavljen s 15. majem poletni vozni red. Predvidene niso bistvene spremembe dosedanjega voz nega reda, uvedeni so le izletniški in kopalni vlaki in so nekoliko spremenjeni od hodi in prihodi potniških in brzih vlakov. Iz Maribora, glavnega kolodvora, bodo odhajali vlaki po 15. maju takole: Proti Ljubljani (Zagrebu): Ob 2.58 brzi, ob 5.12 (10 minut prej), ob 9.44 (4 minute kasneje), ob 13.58 (brzi 2 minuti prej), 14.30 (2 minuti prej), ob 17.58 (7 minut prej) in 21.40. Proti Čakovcu in Prekmurju: Ob 5.38 (2 minuti prej), ob 11.48 (2 minuti prej), ob 17.12 (2 minuti kesneje) in ob 21.40 skupno z zadnjim potniškim vlakom proti Ljubljani, odnosno Zagrebu. V Avstrijo preko Št. lija: Ob 3.45 brzi (5 minut prej), ob 7.. 9.55, 13., 16.12 brzi (2 minuti kesneje), 18.30 (samo ob delavnikih 10 minut kesneje) in ob 20.45 (5 minut kesneje). Na Koroško: Ob 5.45 (1 minuto prej) ob 13.25 (2 minuti prej) in ob 13.41 (9 minut kesneje). V Maribor glavni kolodvor pa so prihodi vlakov določeni takole: Iz Ljubljane (Z. greba): Ob 3.25 brzi, 6.39 (5 minut prej), 9.10 (1 minuto prej). 11.14 (5 minut kesneje), 15.51 brzi (l minuto kesneje) 17.42 (1 minuto prej) 22.16 (5 minut prej). Iz Čakovca odnosno Prekmurja: Ob 6.39 (5 minut prej) ob 8.59 (1 minuto kesneje), ob 18 (3 minute kesneje) in ob 21.35 (1 minuto prej). S Koroškega: Ob 7.33 (1 minuto prej) ob 12.26 (2 minuti prej) ob 20.30 (20 minut prej). Iz Avstrije preko Št. lija: Ob 2.36 brzi, ob 7.40 (samo ob delavnikih), ob 8.27, ob 12.25, ob 13.38 brzi (2 minuti prej) ob 17.48 (5 minut prej) in ob 21.30. V Maribor in iz Maribora bodo torej vlaki prihajali z malimi spremembami prejšnjega voznega reda. Omembe vreden je le 20 minut zgodnejši prihod večernega osebnega vlaka iz Dravograda. Izdaja konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik izdajatelji’ In urednik: RADIVOJ RIŽHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.