NOVI BOJI MED INDIJCI IN MOHAMEDANCI SO ZAHTEVALI NOVE ŽRTVE Indijsko časopisje je brez izjeme odločno obsodilo poročilo Simonove komisije. — Kaznenci v ran-gunski jetnisnici so domnevali, da je konec an* g leske nadvlade. — Upor je zahteval šestinštiri-deset človeških žrtev. RANGUN. Indija, 24. junija. — Danes je skuhalo pobegniti iz tukajšnje jetnišnice več sto kaz-ncncrv. Ko so jim stražniki zastavili pot, je nastal strašen boj, v katerem je obležalo mrtvih šestinšti-ridc*set oseb, in sicer štirideset kaznencev in šest raznikov. Oblastim se je šele proti večeru posrečilo napraviti mir. Ko so se kaznenci opoldne vračali iz delavnic v obednice, so na dano znamenje napadli stražnike ter jim odvzeli puške. Dospevši na dvorišče, so naleteli na močan kordon stražnikov in čuvajev. Medtem je bil pa že izdan splošen alarm, in par minut kasneje je vojaštvo obkolilo jetnišnico. Spopadi so trajali prav do večera. Ko so kaznenci izstrelili vso svojo municijo, so se vdali. Včeraj so se baje po jetnišnici razširile netočne govorice, da je soglasno s Simonovimi priporočili Anglija opustila svojo nadvlado nad Indijo. KALKUTA, Indija, 24. junija. — Danes so se nadaljevali boji med mohamedanci in Indijci v mestu Dacca, 1 50 milj severno od tukaj. Včeraj so na-.sli na neki samotni cesti usmrčenega mohamedan-c a. kar je dalo povod novim sovražnostim. Veliko število Indijcev in mohamedancev je bilo usmrčenih in ranjenih. I rgovina v Dacci popolnoma počiva. Policija patrulira po ulicah. BOMBAY, Indija, 24. junija. — Vse indijsko ca »opisje brez izjeme je odločno obsodilo priporočila Simonove komisi»e, ki je študirala razmere in položaj v Indiji. "Bombay Chronicle" pravi naprimer: — To je umazan dokument. Nesramna priporočila v drugem delu je narekovalo plemensko sovraštvo. Advance ' pravi: — Priporočila vsebujejo svoje lastno prekletstvo. Angleško Časopisje je seveda drugačnega mnenja. I ako pravi naprimer "Statesman**, ki izhaja v Kalkuti: Ce bodo priporočila izvedena, bo pome-njalo to za Indijo največjo politično prednost.B Londonski "Elxpress" piše: — Simonova priporočila bodo najbrž dovedla do ustavne vlade v Indiji. LINDBERGHOVA MATI NA POTU Mati slavnega letalca bo najbrž določila, kako naj se imenuje njen vnuk. — Prvo ime bo Charles, glede drugega imena si pa niso na jasnem. ENGLEWOOD. N. J . 24 junija. — Mati slavnega letalca, Mrs. Evangeline Lindbergh, bo na brž še danes dospela iz Detroita sem, da vidi svojega vnuka. Glede imena, ki naj 5a nosi mali Lindbergh, sc niso .sporazumeli, in bo najbrž imela stara mati odločilno besedo. Toliko je gotovo, da b:> prva otrokovo ime Charles. Glede drugega imena si pa niso na jasnem. Nekaterim bi bilo jako pov.ieči. če bi se imenoval kakor oče. namreč Charles Augustus L.ndbergh, do-čim bi drugi želeli, da b: se imenoval Charles Morrow, po ameriškem poslaniku M rrowu, ki je oče mlade matere. Javnost napeto pričakuje, kakšno ime mu bodo izbrali. Ako ne bo rojstni list do četrtKa predložen zdravstveni oblasti v En-glewoodu. bosta morala plačati stariša petdeset dolarjev kazni. HABSBURZANI S ŽE ZOPET N JI DNEVNEM REDU Madžarska je popolnoma pripravljena n a Otonov prihod. — Italija podpira v vseh ozirlh madžarske monarhiste. __ISjjjM^'. __ _ BERLIN. Nemčija, 24. junija. — Vedno rast:če mahinacije in intri- SEVilla Španska. 24. junija, ge da z->pet stavijo na madžarski Dclavstvo ,e odgovorilo danes na ali celo avstrijski prestol Habsbur- umor d^vke GENERALNA STAVKA V -... . SEV1LL1 Policija se je poslužila sile v generalni stavki v Sevilli. — Odgovorila je na protest izkoriščanih delavk .z umorom ženske. nov pr0hibic1jski načelnik žane. s<> p >tale glavni predmet posvetovanj zastopnikov Male antan-te. ki sc bodo zbrali v sredo v Ta-tri, na Čchoslovaškem. Te konference se bodo udeležili zastopniki Cehosl;vaške, Romunske in Jugoslavije. Madžarska vlada Horthyja se resno pripravlja na prihod Otona, ka-korhitro bo star osemnajst let. prihodnjega novembra. Nujno se prizadeva. da dožene revizijo odločitve konference poslanikov iz le^a 1922, ki je prepovedala Habsburžanom z pet zasesti kak evropski prestol. Italija podpira Madžarsko in tudi Anglija bi rada videla tako rešitev. Francija pa je proti temu. če ne radi drugega, pa iz obzirov na Malo antanto. Mala antanta bo najbrž skušala izvesti pritisk na Madžarsko, naj odžene Hibsburžane. WASHINGTON. D. C.. 23. junija. Polkovnik A. W. Woodcock, zvezni pravdnik v Baltimore, je bil izvoljen danes od generalnega pravdni-ka Mitchella. da postane xavnatelj prohibicijskega urada. po:enši s 1. julijem, ko bo odgovornost za iz-vedenje prešla od zakladniškega departmenta na justični department. Podrobnosti bod> objavljene v naslednijh par dnevih. kingsford-smith se bliža cilju FORT MARNOCK. Irska. 23. junija. — Major Kingsford-Smith in njegovi trije tovariši so odleteli s takajsnje cbali ob polpetih zjutraj v namenu.-da vprizore nepretrgani polet do New Yorka. Na krovu aeroplana Southern Cross imajo 1298 galon gazolina. Aeropian se je dvignil v zrak. potem ko je drčal tri milje in pol po obali. Letalcem so želeli vsi navzoči obilo sreče na nevarnem potovanju, ki se je posrečilo le par letalcem. ŠTIRI ŽRTVE LJUBOSUMNOSTI Mati je usmrtila svoje tri otroke in sebe, ker se je njen mož baje pečal z neko drugo žensko. DVA PREDSEDNIKA balchen odlikovan pri obedu Bern t Baleten, odlični pilot admirala Byrda na poletu nad Južni todaj, )• t»U drleSrn navdušenega pozdrava in svetinje norveškega reda »v Otafa potom poeebnega povelja norveškega kralja Haakon* V na edu. ki Je mu Je bil prirejen na fast Admiral Byrd je bil C lav tu govornik ter je pohvalil BaJ-chena, kot nedosegljivega pilota, ki (a j* k spremljal na Severni tečaj tekom teta lMt Cferenee Chamberlain transatlantic« letalec. Je rekel da ne potna nobenega, ki bi se mogel pri-merjaU s BaJehenom gied» spiot- nadauno skrčenje pri seljevanja predlagano _______ WASHINGTON. D. C., 23. junija. Načelnik zborničnega priseljeniškega komiteja, je predlagal petdeset-odstotno skrčenje priseljevanja, da se odpomore nezaposlenosti. — Ta predlog je vsebovan v resoluciji, naj se uveljavi skrčenje ie tekom fiskalnega leta 1931. V neformalnem ugotovllu pa je Johnson priznal, da najbri ne t*> odredba sprejeta še tekom sedanjega zasedanja, a rekel, da bo gotovo sprejeta še tekam zime in di. bo postala postava. s proglašenjem generalne stavke, ki je bila izvedena z veliko eneržijo ter zavzela velik obseg. Vlada je odg7vorila na proteste splošnega delavstva z novimi napadi. Do včeraj so našteli osem ranjenih. katere je obstrelila policija po ulicah mesta. Vlada izjavlja, da se udeležuje nekako 40,000 delavcev generalne stavke. Mesto je brez kruha, in promet je bil popolnoma ustavljen. V velikih napravah za silo zap;sleni delavci so istotako ugibali o vprašanju, če naj se pridružijo generalni stavki. Do te ure pa ni bil uveljavljen še noben sklep, če naj ostane mesto brez luči. Civilni governer, grof San Louis, se je pritožil v posebni izjavi, nad '*c žalovanj a vrednim stališčem delavcev". Osem delavcev je bilo obstreljenih ko je napadla policija miroljuben pogrebni sprevod, ki se je stvoril za krsto ustreljene delavke Antonije Vargas Bravo. Policija je skušala s silo razpoditi člane pogrebne družbe. Ženska je našla smrt v sličnih o-koliščinah. Bila je mati štirih o-trok ter je pričakovala petega. Skupno s svojimi tovarišicami, ki so vse delavke v neki tvornici za oljne proizvode, je skušala protestirati pred palačo provincijalne vlade proti neznosnim delavskim razmeram. Ženske so prepodili, ne da bi jih poslušali. To divjanje se je zelo hitro razširilo, in delavci so bili grozno ogorčeni nad divjim in brutalnim nastopom policije. Delavske organizacije so sklicr.le konferenco, in generalna stavka je bila sklenjena. Pogrel. umorjene je dal prvo prilko delavstvu, da pokaže svoje simpatije do preganjanih delavk. Na tisoče ljudi je sledilo umorjeni na pokopališč©, in delavci so prisegli. da bodo osvetili njeno smrt. EAST SAN GABRIEL, Cal., 24. junija. — Žena Edwarda Froctorja je že dalj časa sumila, da ji njen mož ni zvest. Zdaj je imela na sumu to, zdaj eno žensko. V prvi vrsti je dolžila neko Mrs. Vero Chaplin, v čije družbi je že včekrat opazila svojega moža. Slednjič jo je pritirala ljubosumnost v obup. Včeraj je namesala v oranžni sok strupa ter ga dala piti svojim trem otrokom Ko jih je videla umreti v strašnih bolečinah, je še sama izpila strup. Ko je prišel mož domov, je našel v spalnici vsa štiri trupla, na mizi je pa opazil pismo in na pismu sliko Mrs. Vere Chaplin. Pismo se je glasilo: — Povem ti, da te sovražim iz dna srca. O. ti ne veš, kako te sovražim. Živeti ne morem več, in otroci se mi smilijo. Prisegam, da jaz nisem kriva. Oziroma kriva sem le tolikp, ker sem se poročila s teboj. Toda vzela sem te. ker sem te ljubila čez vse na svetu. Mož je na policijski stražnici priznal. da je res imel ljubavno razmerje z Mrs. Caplin. ponarejevalec denarja ŽIDJE SE PRITOŽUJEJO Angleška prepoved, da se Zidje ne smejo več seliti v Palestino, je navdala vse 2 velikim o-gorčenjem. JERUZALEM, Palestina. 24. jun, V Talestini sta dve komisiji ki skušata dognati vzroke sovražnosti med Židi In Arabci ter tc vzroke odstraniti. Kot znano, je doseglo sovraštvo svoj višek zadnjo Jesen ob Zidu žalovanja . Prvi komisiji načeluje Sir John Hope Simpson kot zastopnik angleške vlade, dočim je poslala drugo komisijo v Palestino Liga narodov. Podpolkovnik Frederick Kisch, ki je načelnik palestinskega zionistič-nega izvršilnega odbora. Je povedal zastopniku United Press, da je vzbudila splošno ogorčen le odredba angleške vlade, ki prepoveduje Židom nadaljno izseljevanje v Palestino. — Tej odredbi nasprotujemo zategadelj — je rekel — ker Je bila izdana iz povsem političnih razlogov. Palestina je domovina Židov. Sleherni jim de4a krivico, kdor jim brani izseljevanje v to deželo. — Zid žalovanja je našla naša zgo dovinska svetin t a. Arabci nimajo tam nobenega opravka. Naša Tel j a in zahteva je, da bi smeli Židje neovirano moliti na prostoru, kjer molijo že dolgih trinajst stoletij. merikanec ustreljen MEXICO CITY. Mehika. 24. junija. — Anton Wessemdorf, ki je stanoval v Houstons. Texas, je bil v soboto zvečer ustreljen v hotelu Salvador, v Torreonu. v državi Coa huila Napadalec je baje uslužbenec hotela. Drugi Amerikanec. ki živi v Torreonu, pa je bil težko ranjen. Skušal se je vmešati ter braniti svojega rejaka, ko ga je zadela krogla bandita. Na Graham Ave. v Brooklynu je 1 velika vročina prosil Angelo Falsitta mimoidoče, j \ chicagu naj mu zmenjajo fevoder. Mimo je j CHICAGO. 111., 23. junija. — Na prišel tudi detektiv McCarron in je mesto je pritisnila strašna vroči-astregel njegovi želji. Detektivu «e na. kajti toplomer je kazal v Chi-je pa zazdel kvrder sumljiv ter je eagu 97 stopinj nad ničlo. Ponekod Falsitto aretiral. Kvoder je bil res je bilo še bolj vroče. Toplomer je ponarejen. : kazal v Centralia 106 stopinj, kjer V Falsittovem stanovanju je na- je bilo najbolj vroče v vsem Illi-šla policija pozneje vse priprave za ' noisu. Šest ljudi je umrlo od vro-ponarejanje srebrnega denarja. I čine. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah princ iz walesa star 36 let ADVERTISE 'GLAS NARODA' Fred kratkim se je mudil v Združenih državah novoizvoljeni predsednik republike Brazilije, Julio Prcstes, ter obiskal tudi predsedni- 'la ifM.^llH ka Hooverja v Washingtonu in se dal i njim fotografirati. LONDON. Anglija, 23. junija. — Princ iz Walesa, samski angleški postclonasledaiik, je danes praznoval povsem mirno svoj šestintrideseti rojstni dan. Preživel je jutro na svojem posestvu Belvedere ter se pripeljal popoldne v Buckingham palačo da se sestane s kraljem Jurijem in kraljico Mary ki sta se pripeljala nalašč iz Windsor j a, da mu čestitata obenem z drugimi člani kraljevske družine. Iz vseh delov kraljestva 90 prihajale nepre- je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovijencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas tedanlh potrdilih. Kaslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljenctv in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 ................... o V Italijo S 9.35 Lir 100 .......................... .. S 5.75 S 18.50 Pt * 200 ......................... .. $u.:o S 46.00 300 ........................ .. $16 SO $ 91.00 •• .. $27 40 $181.00 •t 1000 ......................... .. $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. I ,- _ . - — I Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom »porazumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. t. Telephone Barclay 0380 — 0381 ......:•■' -T-4 _ __ t . NEW YORK, WEDNESDAY JUNE ML 1830 LARGEST ILOTBVB DAILY tiV. IJS< mrnrn «f tata« oi Um oor»or»«o n mb<3 addresses of above officer«: OS MMfc Bfctf ■■4, ^MMilk *4 1 iMtalH. Mew fart CHr, N. 1 a U LA 1 K ABODA" luMtf miy Da? mp t aaitWi and Hohdajs. t* celo leto valja U* m, Amerika Za New Točk «a celo leto _,jt.s0 S« pot leta ...................... is m Cm pol leta ,., , S»J» Sa četrt leta .......................tl.50 Ze hjoajuwteu n celo lata___17 0« Za pol leta...............£3-50 Subscription Yearly M 00 Aisvertiieaijni en Agreement. "Olae Naroda" tshaja veaks dan Isvaemil nedelj ln praa&Ikov. DopM Dre« podpisa ln osebnosti se n« priofcčojejo. Deoar aa) se Ma- loeott pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje blvallite nasnanl. da bltreje najdemo -OUt WIODA", ti« «f. IStn Street, Hi« Tnt, N. T. TeSeyfadnc * { lielsss SB9S srn •• .....• /uuiaiMii^m^nMnHi^^ "^^Mnirivitiniimii ii i rnM»i Iz Jugoslavije. med prebivalci dveh sosednjih vasi. Sredi Oceana. Na pati v staro dom -vino s kro- PrHjivalc* vasi Gostije in Doj-va velikega parr*:';a lie de France kmc^v v nisavskem ?rezu se črtijo praw lopo pozdravljam vse znance ™ ca5a- Nedavno je med nji- m rojake v BrookJynu. Milwaukee, f mi »i** da hudega spopada. Chicago m drugod, želeč jim obilo sreče in napredka. Posebno pa se zahvaljujem vsem onim, kj so me ki se je razvil v pravcato bitk >. Nekateri so bili o'oorczeni s sekirami in kolci ter je bilo več seljakof iz PREISKAVA PROTI DUESSELDORF- MORILCU rpremili na parn.k in bili pri meni» in drugeg?. tabora ranjenih do zadnjega trenutka ter še dolgo | Neki Rar.čič je vso noc ležal neza-po*.dravIjali nas dhajajoče. ! vesten na bojišču in so ga šele ni*- Za izvanredno naalo in točno po- j sledn>e Jutro prepeljali v bolnico, strežbo se zahvaljujem uslužben- Oblastva so uvedla preiskavo, cem povsod znane Sakser State "VELIČANSTVA" ■"* Položaj na Rainnuisktim si- bliža logičnemu razvoju. Kabelska pora" i U iz KriN>pe pravijo, da bila Francija informirana o vsakeiti Karolowin koraku. i! Mussolini o vsem natančno informiran. V Bukarešti je zavilirala zastava raz italijansko poslaništvo, in italijansko poslaništvo je bilo prvo izmed vweh ostalih, ki je poslalo svoji'^a atašeja v kraljevo palačo kralju čestitat. '' Ljubitelj žensk" je i>ostal torej žoga v rokah | m »lit i-kov, ki se ga. bodo jMjsIužili v dosego svojih lastnih ciljev. Karolov povrat«'k pa ni zanimiv samo zaradi svojih političnih posledic. Velike važnosti >- tudi privatno živ-1 jen je teh "veličanstev", ki so prepričana, da so kralji in kraljice, princi in princese nekaj višjega in nekaj Iw.ljs«*-ga. Smatrajo t** za izredno krepostne ter zro z nekakim farizejskim zaničevanjem na takozvane navadne ljudi. Toda pregovor, da iti vse zlato, kar se sveti, je tudi tukaj na mestu. Posebno romunska veja HohenzolleriK-ev nudi hvaležno snov za odkritja. Kraljiei-vdovi Mariji najbolj pristoja svetopisemski rek: — Ker je dosti ljubila, ji bo dosti odpuščenega! S svojim sinom Karolom bi se ne bila nikdar tako resno sprla, če bi ne motil slednji njenih ljubavnih spletk,i in sicer tedaj, ko še ni bila vdova. Dasi je kraljiea-vdova Marija stara že nad j>etdes*'*! let, je razmeroma š«> dobro ohranjena in jako dovzetna :ene mej<\ < ® hi ne bil princ, pač pa nrrvaten človek), bi ga meščanska družba že zdavnaj izhaenila iz svoje srede. Danes se mu pa klanjajo vsi državni in cerkveni dostojanstveniki, sodišč«, novinarji in "narod" ter ga smatrajo za najbolj plemenitega človeka, kar jih premore Komunska. Kako hitro se je vendar pozabilo, da je tekom vojn«« Karol kot častnik dezertiral iz romunske armade, da se j" v Odesi na tajnem |*>ročit z gospodično Lamhrino. Pozneje se je ločil od te ženske ter se poročil s laerko bivšega grškega kralja. Tudi to je kmalu [Krstil na cedilu ter za^el ljubimkati z madamo Lupeseu. Zdaj, kose je vrnil na Romunsko, je zavrgel rdečelaso inadamo in se hoče sprijazniti s svojo drugo ženo, princeso Heleno. Karoiov mlajši brat Nikolaj, ki bil član regentskega sveta, se je začel pečati z neko preprosto meščanko in h<>-če živeti t njo. Kako dolgo traja&o to razmerje, seveda ni znano. Karlova sestra I leans stt kaj rada ozira za moškimi. Uobroponeeni krogi vedo povedati o razmerjih, ki jih je iiuela z brhkimi romunskimi častniki, in njena žlahta je v sad nje m hipu komaj preprečila, da ni pobegnila in se pororila z nekim nunskim prineem-neniatiičem. Taka je torej slika nekat<*rih romunskih *kveličan- st«v". • 4H?M^ ;. Medla eltka sicer, navzhc temu dosti razveva. Bank. katero priporočam vsem rojakom sirom Amerike. Posebno Mr. Svet, kateremu je poverjena ta skrb. Vam bo vse uredil v najkrajšem času v popolno zadovoljstvo. Na prrniku vlada veselo razpoloženje, posebno, ker imamo krasno me rje. in naš orjak reže valove z vso brzino. Družbe in zabave ne manjka, pijače je v i!5o':ilju. hrana je izboma. Pred in po koncertih pa nateguje svojo harm ni-ko naš novi znanec — Tcni Knaus — tako mu pravimo, in vse ga že p?zna pod tem imenem. Sreča mu sije z obraza pri aplavzih, in ušesa mu Rcr? od dobrega vina, katerega nikakor ne more videti v kozarcu. Želim mu. da bi tudi tam v Kočevju. kamer je namenjen, bil tako židane volje. Kur je pa najlepše, razlegajo se ubrani glasovi naših krasnih pesmi, tako da tudi drugim narodem i>gaja in začudenje je vidno. Le nekaj mojih "paesanov" je. ki ne morejo prikriti mržnje in sovraštva Še najbolj so se pokazali zavedni in složni člani slovenskih in hrvaških društev iz Detroita Imajo pač mera-, pevca z dušn in telesom na pravem mestu — Mr. Filkoviča. Vsa čast! Pa tudi druge zabave ne manjka. Med drugim imamo tudi neke vrste konjske dirke in imamo priložnost opazovati, igrati, dobiti in zgubiti! Če to tako traja, vse kaže. da bo nekaterim, ki ne poznajo glawoon-la, morska vožnja od udobnosti prekratka in ni čuda, ee se obrazi v vl?ku iz Havre .spremene Ponovno pozdravljeni vsi znanci! Albin Ivančič. /eno vrgel v Drino. V vasi Uzovnici pri L jut vi ji je bil te dni izvršen grd zločin. Posestnik :i Milcvana Pavlica je pred nekaj dnevi zapustila žena Zorka, ker je grdo ravnal z njo. Pobegnila je domov. Posestnik se je podal k njej in 'Jo vabil, da se vrne z njim. Zorka je navidezno ubogala, ko pa sta prišla v bližino Drine, mu je dejala: "Ne vrnem se v tvoji hiso, niti živa niti mrtva!" Ves srdit je Milovan Pajiovič prijel žen ^ in jo sunil v Drino, kjer se je kmalu utopila. Panoviča so kmalu nato prijeli orožnik.. Varnostni cblasti v Duesseldorfu je še mrrogo skrivnosti. ki jih Je »r končno vendarle pomagal sluč > j t treba razčistiti, čeprav je Kuerten, da je dobila v pest volkodiaka, ki kar se tiče pojasnil zelo zgovoren, j? siril po vsem mestu grozo s svo- Baš ta zgovornost pa vzbuja, ka- jimi zagonetnimi in strahovitimi kor znano, mnogo dvomov. T.ik>> umori in ga je polici-a iskala ce- trdi. da je žena precej soglasala s lo v Ameriki Pred nekoliko mesc- tem. da je imel opravka z drugimi ci je kriminalni oddelek izdal obširno spomenico o teh umorih in danes je ja<=no. da so bili skleoi obla ti na temcliu rn meza materiala popolnoma zgrešeni. Zločine so pripisovali štirim različnim osebam. češ da imajo znake štirih različnih oseb; med drugim >o obdolžili nekega b^bca, ki je seveda v svoji bebavosti takoj priznal vse zločine in bi jih bil se več, da so; ga zan e vprašali. Zanimivo pa je. da spomenica navaja kot glavno lastnost slad t. j strastnih morilcev njih veliko lju- | i beznivost, jorijaznost in očarljivost, j oblast pa je lovila in do'žiia suro- ; veže in odurneže. ki razen te neprijetne lastnosti tudi nimajo r.i- j takega greha. Opis Kuertena .s.ej natanko vjema z gornjo teorijo, ki je kriminalna policija ni znala izvesti v praksi in je Kuertena vedno izpustila, že ko ga je imela v rokah. Mož je bil že večkrat v zaporu zaradi raznih zločinov, znal pa je tako dovršeno nositi krinko poštenjaka, da toliko slavljeni po- ženskami. in ga je celo še sama spremljala na razne sestanke z njimi. Pri tem .se je izdajala za njegovo sestro. V ostalem pa so ugotovili. da je svojčas edela v ječi. ker je bila ustrelila svojega ljubimca. Ta ugotovitev jo tako obremenjuje, da cisto resno ruz-motrivajo o vprašanju njene soudeležb pri Kuertenovih zločini«;. Ta eas se nahaja žena, kakor /e porečano, v neki norišnici. pozdrav Prcdno se odpeljem preti itirri domovini s parnikom •Olympic", se enkrat prav lepo pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike. po ebno pa sledeče: Mr. John Stražisar-ja, v Barberton. Ohio. V Clevelandu. Ohio pa: Mr. Frank & Mrs. Urško Branisel ter Mr. Joe Vičič-a, ki me je spremil na postajo. Istotako prav iskreno pozdravljam nam posebno Cerkničanom dobro znanega rojaka. Mr. A. Sveta ter njegovo družino v Brooklyn N. Y„ kjer sem bil na obisku teden dni. S tem re jim prav lepo zahva- Nadrbudrn dečko. Kolenc Lovro, doma iz Ljubljane, star sele 15 let, je na Bledu po raznih hotelih nakradel zlatih zapestnic, uhanov, ogrlic, verižic in kovanega denarja več tisoč dinarjev. Vnedeljo 1. t. m. pa je bil med vožnjo na vlaku med Bled >m in Jesenicami po rožnikih prijet in priveden na jeseniški policijski komisa-rijat v svrho zaslišanja. Tu se je dečko nenadoma razvnel, bliskovito z zobmi pregriznil spone na rokah in ušel skozi okno toda sa ga zopet prijeli ga uklcnili za roke in n^gc in ga oddali v sodne zapore v Kranjs'-i gori. kjer bo prejel zasluženo plačilo. Lovski paznik ustrelil divjega lovca. V lovišču grofa Draškoviča v Ba-ranji, ki jc znano po obilju divjih svinj, je lovski paznik Gašper Til- j licijski instinkt v njem niti zas.u-vajer opazil večjo družbo lovskih ( til ni dolgo iskane pošasti, tatov. Ko se Jim je približal, mu Kakor se je sedaj zvedelo, so izje mimo ušes zažvižgala krogla iz povedale razne riče. da jc znal karabinkc. Takoj nato je ustrelil Kurten tako sladko besedičiti. da tudi Tilvajer in pogodil nekega Sa- je primitivne ljudi kar opojil. Zla- ljujem za vso tako imenitno po-vo Troiča v trebuh. Dasi strašno sti uspešno je občeval s služkinja- j strežbo. ranjen, se je Trbič pognal v beg in mi- ki se jim je pridruževal naj Dolžnost me veže, da se tem-prihiW dom:v. Ker pa so mu šibre predmestnih plesisčih. Marsikatera potom prav iskreno zahvalim tvrd-razsekalc ves trebuh, jc začel kma- se danes ne upa pričati proti nje-; ki saks.er State Bank. za vso izka mu, ker se boji sramote in zasm-- zano mi p-strcžb^ v potniških za-hovanja. Vendar je ugotovljeno. dcvah itd ter j0 vsem rojakom ši-da je Kuerten na istem mestu, kjer ro!n združenih držav in Kanade je oktobra meseca ubil Elizabeto j najtopleje priporočam. Uvcrjen Dorrigerjevo, dva meseca prej z'.o- sem da korkolj se jC ^ poslužil rabil neko drugo in tri mesece prej ' y kakršnih si bvo delcžen prvovrstne post rež-življenju, pa se nočeta javiti. j Čudno je. kako malo spretno ie ! Toraj še enkrat V a rti vsem sku-postopala policija pri iskanju prič. kličem na veselo in srečno svi-ki bi ji lahko povedale o volkodla-kovih zločinah. Tako je šele sedaj zaslišala nekega brezposelnega delavca. ki je opazoval v februarju lanskega leta pozneje umorjenepa invalida Schecra in Kuertena v družbi male Roze Ohligerjeve, o-je truplo so našli kmalu potem komaj nekoliko sto korakov od — Kuertenovega stanovanja... lu omedlevati in je ponoči izdihnil. Orožniki so aretirali Tilvajerja ter ; polevili tudi Trbičeve tovariSe. Tragično zadevo preiskuje som-borsko sodišče. Dogodek na gimnaziji v Krtlševcu, kjer je jedrno5~lec Jovanovič ob-strelil suplenta Peroviča, je vzbudil vso pozornost javnosti. Beograjske nevine obširno razpravljajo o njem in ga obsojajo. Ni in ne more biti dopuščeno, da bi mlaoina sama račun a vala s profesorji, pa na j bo tudi kaka slaba izjema med nijmi. Sam' kresi se ne dajo izpopolniti vrzeli neznanja in lenobe tekom šolskega leta. V Kruševcu se vrši vsestranka preiskava tako cd strani policij-j skega kakor tudi šolskega o'ola-tva. SEZNAM AR ANŽIRANI H CERTOV. RON- Zrter moža in tvaka V LJubovtji ob Drini ao pred par j no brutalen pa je bil napram njej dnert nailf t neki Aupf prt gosdu močno fMttodPim ten> poseatnl-Ica Atene ttjmuAa. 8odrM komisija j« \*k >y ufolovlb, Je Rnk pestil* ftrtev j posestafto» SO. avgusta: Girard. Ohio. 21. septembra: Cleveland. O., RND. 12. oktobra: Cleveland, O.-Ncw-burg. Naslov: Svrtotar R. Banom, 442 National Ave.. Milwaukee. Wis. VODNIKOVA DRU2BA bo iedala za prihodnje leto ŠTIRI KRASNE IN ZANIMIVE KNJIGE mrd njimi knjigo slovenskega inž. Lupse o njegovih doživljajih v Siamu. Članarino, ki stane — $1.- sprejema do 15. JULIJA KNJIGARNA "GLAS NARODA" 1\L Test 18 Street New York City Ko so izvrševali preiskavo n a mestih Kuertenovih umorov, jiro ie priznal, da je pred aretacijo pripravljal pravkar nov umor. V ta namen je bil ponoči 22. maja zavil v časmški papir dve kladivi, ki ^u j? bil rabil že pri prejšnjih umorih in ju spravil na kraj. kjer je m--nil izvršiti novo zlodejstvo. Tetja orodja policija sicer ni našla "a tem kraju, vendar meni, da je zločinec govoril resnico. Sedaj poizveduje za tem orodjem, ki so brž-kone našli kakšni otroci in ga odnesli. Tudi vprašanje, da-li je morilče-i va žena kaj vedela o njegovem početju, še ni razčiščeno. So razlogi, ki govore za to domnevo, in drugi ki ji nasprotujejo. Morda bo vedel o tem kaj več povedati Kuertenov delovni tovariš Meurer. ki je volkodlaka včasih spremljal pr: njegovih ponočnih pohodih. Vsekakor denje. Za slučaj pa, da se ne Oi vrnil. tedaj upam na veselo svidenje v stari domovini. Vaš rojak Jožr Primser. na poti v Cerknico 14. pri Rakeku, Jugoslavija. O rednem štedenju. Redno štedenje je najb9ljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih racmer. Oni, ki so v časa obilnega zaslužka štedl i, so polagoma stvoriii sklad, iz katerega lahko črpaj« kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri nem, ki hočejo štedl-ti. V prvi >rsli pazi na to. da je denar naložen sigurno in tako, da ga v.agatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača ebre-sti po na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je naj- boljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo t odi Money Orders. Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v potni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vloine knjižice. Sakser State Bank 82 Certkmdt Street SAKSER STATE BANK 82 COKTLANHT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posiužujmo se vsi brez izjeme, ! te stare in stanovitne domače ; banke. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE GLASUJTE 1. i JLL M GLAS NARODA" ne čiU samo vase članstvo, pac pa vsi Slovenci v vasi okolici« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Peter Zgag Pa španskih arenah nastopa Brooklyncan Sidney Franklin. Ki uživa -sloves najboljšega :>!!"t >on a na Španskem. Zadnjih ga je bil neki b:k precej nevarno ranil, teda Franklin ni izgubil prisotnosti duha. S hitro kretnjo je podrl bika na tla. V vseh strokah in na vseh poljih se vdejstvujejo Amerikanci in skušajo doseči prvenstvo. Svetovno boksarsko sampjon ar-sko. Kajti, če že mora teči kri v areni. je bolj.se, da teče bikova kot pa človeška. * Zakaj jokaš, ljubic;«, zakaj sr odvravaš od mene? jo rekel lahkoživi nr vž svoji ljubi ženici. Še dano« zjutraj si pri son la, da ljubi« vsak las na moji glavi, zdaj pa — Seveda — mu je segla v besedo — vsak las l>ubim na tvoji «l,i-vi, nikakor pa ne ljubim rdečega lasu, ki ga imas na ramenu. Kapitan: — V jaki so prepoteni naj preoblečejo srajce. Narednik: - Da. gospod kapitan, toda večina nima rezervne .^rajce — Tako? Ne moreni pomagati, povelje je povelje. Pa naj zamenjajo srajce vsaj med se'soj. Fant v gostilni natakarju: Kako se drznete tako nesramno gledati damn, s katero večerjam? — Oprostite go-*pod, teda to ni nesramnost. Občudujem samo dober tek vaše dame. kajti vi .ste že peti kava lir. s katerim j? prišla danes večerjat. — Se spominjate 'evilkf na av-totaksi. ki vas jc prevrnila? — O prav dobro, gospod komisar. ujemala ae je z rojstno letnico moje žene. — Je že dobro. — je rekla žena pojdiva, saj na vse zadnje ni vredno fc-ržiti. Upnik: — Čujte. saj vendar ne morem hoditi v-.a k dan vam po denar, ki f^tn vam p'vs'Klil. EMžnik: Res je. V bodoče hodite vedno ob sredah, če vam je prav. * — Rad bi ^ bil oženil z Zdenko, pa je pripomnila nekaj, kar je mojo npmero preprečilo. - je rekel rojak — Kaj pa jc rpkla hudegar> — Dejala je: Ne! — Ste že bili kje v službi? — je vprašala gospodinnja služkinjo — Seveda sem bila, saj imam 273 priporočil. * Rojak je bil zakinial za gostilniške inizo. ker je 1^:1 p* gostilničar dober človek, ga je pustil »pati dv jutra. Zjutraj ob še.<*tih ga je prebudil: — Vstani, f^st je ura — mu je dejal. — Kje sem? Kaij je danes? Nedelja ali ponedeljek? — je zazehal rojak. — Pri meni si v gostilni. Za mizo si spal. Ponedeljek je — se je glasil odgovor. — Zlomka. sem mislil, da je nedelja. Ker je pa ponedeljek, moram iti domov in vstati. Svoječasno so nekateri naši u-metniki stradali, ker so se posve-eali izključno le umetnosti, ki jim pa ni nesla toliko, da bi si vsak dan sproti napolnili želodec. Kot poročajo iz domovine, so postali umetniki bolj praktični. Večinoma vsi imajo svoje poklice, in umetnost jim je nekaka "side-line". Imamo pesnike, ki so po poklicu zdravniki, advokrati, trgovci, in eden med njimi celo kostanj peče za vodo. Pozimi peče kostanj, poleti pa sladoled prodaja. Nekaterim novodobnim pesnikom bi bilo toplo priporočati, da bi sploh opustili pesnikovaiije ter se z večjo vnemo lotili sladoleda in kostanja. ■ . • ■■ rs; _____ A,* •» * *a NEW TC1K. WEDNESDAY JUNE 25, 1930 POLITIČNA RAZMEJITEV DANAS l 1 1 NJE RUSIJE I H^I jMiiiu Koma nov V Intern itn moskovske Buha-rinw uni*frif Jf zavladal prav -rati vrve* Od ufitnjff rto udlake, cd »pilntr- dijakov do sob dijakinj hitela ve.i da se jt sodru« Ni-k« a) Malahov ustreli!. in da leži (»'>>ra t njim Rad je p i, prihajal p< ';mj domov m je bi* ^ri rt.»Iti priliki grob. Včast ga je seveda prijela marljivost in tedaj ie sedel od jutra do noči pri knjigan Ler ni občeval z nobenim. DEKLIŠKO SRCE šla ž n^o obraz in padla na kole- i na Potem se je ugriznila v kaza-j ec. slisalo je tiho ječanje, to-1 da njene ool se niso niti za trenu-] tek oddaljile od majhne črne luk-j nje v prepire! enih sencih. Pri zaaitsanju je na ponovna je sanja odgovorila z Sodločnim^ >m, da je krtva smrti tovariša t Malahova, ker je bila trda in ne- j usmiljena ž njim. vpr It'.as .eeno po« Malahova aj r.j pn ča da Of je v življenju di-j bila dekleta. To i bili pri zaslišan' u najraj-Icaii to vprašanje, kajti Ni-smatral vse ženske vobče tovartštce v internatu posebej bredu*n» telesa. Ljubavna raz-ru? Ne. za kaj takega Jc bilo novo »br«van •• z dijakinj an" i več povrino in odvisno od slanosti Vendar 1« n^koč zdelo. Je ra.jubljen T> je bila Sonja IiiVv«, ki t oblikovala 2 njim drugt tečaj. Toda Nikolaj je bil tako trmast, da bi Ji ne bil za nobeno eeno priznal svoje liubezni Na-spro'no. bil )e i njo še bolj zadir-cen nego steer m ona ga ie kar r.i marala Ves internat Je poznil zgodbo, kako ga Je pulila na cedilu, ko Jo je na svoj zani^tjtv na-(fin naročil za -estanek. Sonja se je kazala, kakor da se strinja, vzela p »tem s seboj tri dekleta in se "prehajala na kraju, kjer jo je čakal Nikolaj. Vprašala ga je med smehom tovarisle. če je prišel zato. da niu zmrznejo noge. In Sonja nI bila doma Toda na vse je napravila n ♦izbrisljiv vtis, ko je potem vstopila s svojo derjo glavico z na imeskom, brez vsake slutil e in % rokami za pasem. Kako je njen pogled prestrašeno taval sodr.t-ka do molčečih tovarišev in kriminalnih uradnikov. In potem njena prestraienošt. ko je zagledala truplo L' vico jo polotila na usta, oo- Po smrti Nikolaja Malahova se' je Soiijin značaj zelo spremenil.; 2ivrla je tiho in samotno v svoji j so*h ter e jedva odgovarjala naj vprašanja Skrbno je zbrala vse. j kar je mogla dobiti od Nikolajevih ( zvezkov, beležk in pisem. Vedno j bolj jo je omrežal spomin na mrt- ' veča. zevest krivde na njegovi smrti je postala vsebina njenega življenja. Tovariši, ki je v začetku niso m.i- 1 rail, so 'o pričeli spoštovati. Ko je šla na pokopališče na njegov grob. so jo spremljali pogledi usmiljenja in skrbi. Toda neki dan je nastal zopet velik nemir v internatu. Neki tovariš je prejel od svojcev Malahova pismo, kateremu so bile priložene zadnje Nikolajeve vrste, ki jih je bil pisal dorrov Vsebovale so izpoved iiiegovih slaoosti. napak, vaški mladenič se ni mogel užival v velikomasino vrvenje, čutil se je zapeljanega, brez volje, nevrednega idealov, ki jih je 'jzaanjala ' Buha-rinova visoka šola". Njegovo življenje je bilo brez vrednosti. dob:o le iz za naboj smodnika. Sonja je tore neaolžna! Od sobe do sobe je šel ta klic. Niti besede o njej ni bilo v pismu. Hitro pojdite po Sonjo, naj bo zopet vesela 'n srečna' In baš je prihajala. Sonja. Malahovo pismo, sicer piše same neumno*'.!, niti sledu L j en t no ve ga duha. toda glavno ni se ustrelil zaradi tebe, bilo vse ka!.... Sonjin obraz je bil mrtvaško bled. — Kaj se pravi to, ne zaradi mene? — Čitaj vendar, stvar jc enostavna! Sonja je zagrabila pismo, ga razgrnila čez kolena, njene oči so se poglobile vanj in iskalo nevidno pisarno med vrstami. Slednjič ga je odložila in šla v svojo sobo. Stopila ie v svojo spalnico, vze-la izpod blazine zavitek papir;a, vse. kar ji ]c bilo ostalo cd Nikolaja Malahova. Stisnil je ustniee raztrgala zavitek in koščki so leteli skozi okno. Ječaje se je vrgla na blazino, njene rame sc se tresle od krča. Po končani strahoviti državljanski vojni, ki ie trajala od izbruha zveza ni odpravila samca jnoiti pc^amezinh republik, marveč so te ruske revolucije pa do leta 1922. se !c hranile svejo popolno neodvis- čudno d0m0t0žje Potepuh Nikolaj Billois je prebil v ječah 27 let. dobro polovico življenja. Zadna kazen, ki jo je pre. edel v versailleski ječi. je znašala 10 let. Billoisa so predčasne Iz- Belorusija 'USSR'. Turk- zveze. Ime biv; pustili, ker =>e je vzorno obnaša. A ](? ^ y nazivu csrednjeea dela m I S C E V A svojega očeta MATEVŽA MILAVEC. ki biva nekje v West Va Prišla sva iz starega kraja in bi rada izvedela za njegov naslov Pr<*iiva rojake, če kdo ve oa ga nama pošlje, ali naj se pa sam javi svojima sinoma. Kranre in Janes Milavec, 19715 t h«r-r«Uee Ave., Cleveland, Ohio. 14x 24 27"» SLOVENSKI Mf.SAR išče delo v mesariji ali v crwrriji. Zna delati tudi želodce in klobase trr pl^h vm\ k.ir se tiče mesarske jstroke. Delo sprejmem v mestu al! zunaj rišite na: Slovenski mesar, r o Glas Naroda. 216 Wr( 18. St.: New Yofk. N. Y. <2X 2f>Ac27i PRODAM — ALI DAM V NAJEM lepa poslopja tik ob tlakovani res t k Tudi nekaj praznih lotov je naprodaj. Imam tudi lepe sobe za spati in tudi hrano se dobi, ter lepo dvorano za razne prireditve, oddaljeno samo 20 milj iz Chicago. Rojakom se priporočam, da se oglasijo prt meni. Frank Špolar, 141 Wood St. (Dixmoor), Harvey, III Tel. 1173 Harvey. CENA dr. keiwovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (INUUSH SLOVENE HEADER) Stan« samo $2.— naročil« (a prt knjigarni 'glas naroda 111 Weot IB Street Ne« York City ni vedel, kaj bi počel v prostosli. Odkorakal je iz Versaillesa peš preko vse Francije na jug. v Toulouso, svoj domači kraj. Tudi tam ni imel nobenega znanca in nobenega posla. počasi se je napotil nazaj proti Parizu Lanskega novembra jo moral v dež u in snegu prenočiti pod milim nebom. Obupal je in za-zeal prvi k<*denj, da se je potem lahko prijavil orožnikom s proš-; njo, naj ga zapro. Sodnik je pote- j puhu očital zlorabo zaupanja, ki mu ga je izkazalo ravnateljstvo versailleske ječe s predčasno oprostitvijo. Res je, — je žalostno prikimal Billais, — a kai hočem. Prestar sem ž" za potepanje. Mornar ne more pozabiti na morje, jaz pa l-mam domotožje po ječi. Hudo mi jc bilo takrat zunaj, ko sem mislil, da je v ieči vedno suho pa toplo. Zdravniki so priznali, da je obtožence duš?vno popolnoma zdrav, zelo pobožen in da rad drugim jetnikom oznanja svojo filozofijo. Pravi, da ;e človek za to na svetu, da bi vse pretrpel, ker sicer postane ..ebičen Ogenj je podtaknil samo zato. ker ni imel druge možnosti, da pride v ječo. Slučajno je b'l skedenj poln in je imel kmet nad 340.000 fraokov škode Zaradi tea a je dobil Billais 10 let prisilne delavnice in se je lepo zahvalil. Zelo zadovoljen zapustil sodno dvorano, v prijetni zavesti, da bo imel vsaj streho nad glavo. nost, pač pa ;>o zvezni vladi pove- . rile vodstvo zadev, tiččih se celotne 1 zvze. Med drugimi dolžnostmi ima zveza tudi to, da jamči neodvisnost posameznih zveznih republik i ter ncdotakljlivost njih meja. Te ■ pa imajo pravico, da lahko svobod- j no izstopijo iz SSSR. kakor .so cio- ' brovoljno stopile vanj). Njihovo oc i zemlje ^c crez njih prist^nsa nc more nit: zmanjšati niti povečati. ! Notranja tvorba nekaterih drzav-čianic Sovjetske zveze jc sc bolj razdrobljena. Lc Belorusija je popolnoma enotna; Ukrajina ima v svojem sestavu avtonomno molda-vansfco Ostalih 33 ožjih tvorb je j podrejenih posameznim izmed še-j sterih republik, članic Sovjetske bivše Rusije nahajamo Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom doše' v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto. naj se pridru/i enemu naših skupnih izletov, pa b*» udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče Izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: TRETJI POLETNI IZLET dne 11. julija 1930 Nadaljni izleti po isti progi i:i z i . -tn parnikom 1. avgusta ....... ČETRTI POLETNI IZLET 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra...... VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi preko 1 rsta PRVI POLETNI IZLET s parni ko "VULCANIA" dne 1. avgusta Nadaljni izleti po fsti projji: septembra — "VILCANTA 28. novembra—"SATI K NI.V H. oktobra — VI LC.AMA ' 10. decembra—"VI IA ANI. Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih %tov vizejev, per-mitov itd., pišite na na. starejšo slovensko tvrdko, preko k-itere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu, V. led 40 letne prakse v tem p3slu Vam lahko «imči za d »bro in -olidno postrežbo in pa. kar jc naj važne je. da b -sle o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT ST , NEW YORK Tel. Barclay 03Pr» > h rt t en ice vse zveze, v RSFSR Ta kratica izoisana se namreč glasi: PROSTOVOLJNI BUSMAN Ro-ija je naziv za .-'aro '•rosiiske" ' cur-tvo kot državnopolitično enote. Ru>j in ru.-ki pa označujeta le rusk^ narodno>t. pri čemer pomeni , -Rusj" rusko ljudstvo, pridevnik i "ruski"' pa naš samostalnik * Rus" i in pridevnik "ruski". S to politično delitvijo se je poprej enotni rutu. Rusi. Belorusi* in Ukrajinci tvorilo v zvezi nad 30f; vsega prebi-/alTva. Pxr:rodni prirastek je znašal leta 1 r<2G 22.7 na tji;;iN«ii!f!iiriij* -mg ..... ^aca» *■.. *« 'WltWBBIttiiliff*amUIIB'llHIIB—f H'iii^iWlBhaiaWiMWgKiM— 1 imajo velik uspeh i narodno, kulturno in gospodarsko pestremu in raznolikemu ozemlju zajamčiia trdno državno skupnrst. obenem pa dala posameznim eaini-cam zveze ter v njih notranjosti posameznim avtonomnim in narodnostnim ozemljem obširno sarao-' upravo. Pri tem delu je naravno j igrala Rusrja • RSFSR» odločujočo vlogo, ker je bila politično, gospo- --! darsko in kulturno najjačja in ker Del pariških gasilcev lovi že od ; je bila s tradicijo preteklosti in po b:nkoitnega ponedeljka predrzno medsebojnih interesih najtesneje opico, k je usia iz nekega živalskega! zvezane z vsemi deli nove nastaja-vrta in ki ima sedaj že več hudih \ joče državne tvorbe. Vrhu tega je da bi politično, svojem-: prebivalstva in ni težko izračunati. kdaj bo dosegla številko 200 milijonov. Prostora zanje ima še večuo veš ko dovolj, kajti na 1 štirijaski kilometer pride v Rusiji le kakih 7 oseb.... B K. reči na vesti. Tako je vlomila v neko hotelsko sobo, pobila vse šipe in zrcala, izpila vse steklenice parfema in razgrizla preprogo. Naslednjega dne je posetila v nekem drugem hotelu spavajočo damo. ki je zavpila seveda na pomoč. Tedaj je predrzna žival pograbila škatlo z ve£ kosi mila. s katero je splezala na neko drevo pred hotelom, kjer je vse milo pojedla. Nato je izginila — no nove pustolovščine. Doslej so jo že mnogo videli, ujeli pa je ni še ni nihče. _ ... procesija v ramu Prvič je bila procesija predmet brezžičnega poročevalskega prenosa in sicer v torek po binkoštih v Echternachu pri Frankfurtu. Tam prirejajo namreč vsako leto v spomin na plesno manijo srednjeveških skakalcev procesijo, ki se je udeleži običajno do 15.«00 romarjev. Ta veliki sprevod sujpa oziroma skače z duhovni in godci na čelu proti cerkvi in pokopališču, pa tako, da napravi na na vsaka dva koraka naprej tri nazaj. Letos je fraokfurtska brezžična postala poročala o tem bogudopadljivem skakanju približno na isti način kakor druge postaje o poteku kakšne boksarske ali nogometne tekme. bila sama najprej urejena kot federativna republika in je prva dobila značaj kolikor toliko urejene države po letih negotovosti in grozne državljanske vojne. Prvi temelj za Sovjetsko unijo je udarila Rusija, ko je z Belorusijo in Ukrajino sklenila dogovor za skupno vodstvo nekaterih panog politike, uprave in gospodarstva. Po tem dgovoru se je poverilo vodstvu skupnih zadev vrhovnemu centralnemu izvršilnemu komiteju < VCIK» v Moskvi. Na temelju tega c2:govora. ki se mu je po zrušeni u menjševiške gruzijske republike pridružilo kmalu tudi Zakav-kazje, je moskovski VCIK prevzel vlado in uprarvo vseh štirih zveznih republik, izdelal ustavo in jo 6. julija leta 1922 predloi.il v odobritev drugemu zasedanju odposlancev so-vjetov vseh štirih republik, ki je ustavo sprejelo in odredilo nje izvedbo. V in Turkmen! j a (TSSRL poskusen samomor sovjetskega uradnika H Na kolodvoru v Biale Podiaske blizu sovjetske meje je hotel skočiti zvečer pod brzovlak Varšava— Moskva sovjetski uradnik Naumov, ki se ni hotel vrniti v Rusijo. V trenutku. ko bi moral brzovlak odpeljati s kolodvora, je skočil iz vagona in se pognal pod vlak. V zadnjem hipu ga je pa zadržal sprevodnik. Videč, da se mu pe samomor ponesreči, je potegnil Naui ov iz žepa nož in si ga večkrat zasadil v trebuh. Ranil se pa ni nevarna. Med zaslišanjem je izjavil, da se piše Mihail Naumov in da je bil pomožni uradnik sovjetske družbe za zunanjo trgovino v Parizu. Iz Moskve so mu baje naročili, naj se vrne. ker pa ni ubogal, sta prisp3-la iz Moskve v Pariz dva agenta črezvičajke, da ga odpeljeta v Rusijo. Naumov je pustil v Parizu ženo in otroke. Ko je prispel vlak na kolodvor v Biale Podiaske, je mislil, • da je že na obmejni postaji in zato je napel vse sile, da ujide agentoma. Videč, da ne more pobegniti, je hotel skočiti pod vlak. Poljske oblasti so mu dovolile ostati / na Poljskem ali pa vrniti se v Francijo. Pred nekoliko tedni sl je vrnil iz ci žele Bušmanov aoploški ra •-iskovalce Makin s čudnim poročilom o nekem Evropcn. ki \ b : prostovoljno poda! med zamorce' in prevzel popolnoma njihove šege. Našel ga je v puščavi Kalahari. Možakar j« 'trdil, da sc im : Morris in da je bil nr^d dolgimi '.<•-:i učitelj na Angleškem. B:1 e oi-1'cen zelo čudno — seveda mu bila obleko ureza na po modi iz de- ' ve4desetih let prejšnjega stole: v. Oblekel si jo ie pa samo gostu na ^ ča.-:t, kajti drugače je !->odil prav tako nag naokoli kakor ^amor iu domačini, v či ih družbi živi b ;c že četrt .--'oletja. Tudi M^r.iov. >-troci. in in dve hccrki. so e po-oolnoma pobu-manii: in mm nobenega pojma o civilizaciji. Evrope i so jim vzbu ali strah in < pred njimi -krivali. Morri \rr. • je vedel napram članom Makinov ekspedicije sicer zelo vljudno, a r bil vendarle precej redkobeseden. Zla-ti o tem ni hotel ničesar povedati. kaj ga ;e bilo ko' civilizira-nega človeka pregnalo med div t-ke. Le od daleč je namigaval. da ga k temu koraku vedli med drugim znanstveni smotri in da pi o še sedaj veliko delo o življenju in navadah črnih div-akov. Res e Makin ob svojem povratku zvedel, da ima velik londonski muzej celo vrsto afriških kuriozitet, ki jih je bil p:ed več leti ;>oslal Morris '.»a Angleško. Je pa veliko vprašanje, ali ima po^fričao en: Anglož dane , še toliko sile in ambicije v sebi. da bi nadaljeval ali pa celo dovršil svoje znanstveno delo. Samota ii o itu.^oo * civilizaciji ie n?pravi':* iz njega pjpinoma novega človeka. O t°m s< je prepričal Makin no-k' noči. ko e naskrivaj opazoval Bus.nine pri njihovem ognjenem plesu". Med njimi je >kaka! tuoi Morris, gol d> kože :n divje ka- Kor tvcati črne* UMETNI DEZ Holandski inženjer Veraart je z »čel proizvajati ume'ni dež Na amsterdamskem lctaiw:u .e dvignil te dni s trimotornim aparatom. v katerega e bil na) 'žil 1500 kg leda. S pomočjo strjene ogl i-kov^ kisline o dali iedu temperaturo 70 stopinj pod ničlo. Veraart, jc poletel nato nad Zuidcr-ko mor-je, nad katerim i o iš plaval gost oblak. L- i o snu til v obl ik, ki sc je pod vplivom nizke temperature še bolj zgostil in začel deževati. Posku-u je prisostvoval oddelek vojaški letal, ki so mogla ugotoviti, da je deževalo n > 10 km dolgem pa u. Dez se torej že da delati -— samo malo predrag bo v tej obliki. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. --- d j Ranitti a» mm "OIm Naroda" — tajreiji iImimM teevmtk ▼ Z4r»- Po načelih ustave nova vsedržavna ■ NAZNANILO in ZAHVALA i I S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izgubo našega očeta oz. soproga ■{ Frank-a Stenovec Rojen je bil leta 1870 v Smledniku ter je umrl dne 5. junija ob treh zjutraj. V Združene države je prišel vdrugič leta 1908 ter se z družino nastanil v Indiani. Nato se je preselil v Wisconsin, pred desetimi leti se je pa za stalno naselil na farmi v North Hartwick. N. Y. Pred petimi leti je bil operiran na žolč-nih kamnih in odtedaj ni bil zdrav. Zeio ga je potrla pred štirimi leti tudi .zguba sina. Zapušča mene, neutolažljivo soprogo, sina Franka v Burlington, N. Y., ter sina Petra, za kojega naslov na vem, ker je odšel z doma tri tedne pred očetovo smrtjo. Nadalje zapušča hčeri Alojzijo Spiro in Frančiško Stenovec, vnuka Stanka in Adolfa, v starem kraju pa tri nečake in dve nečakinji. Naj v miru počiva, ker je veliko pretrpel v tej solzni dolini! Da je bil priljubljen in visoko spoštovan, nam je pričal njegov pogreb. Najlepša hvala vsem, ki so me tolažili in mi pomagali v urah žalosti ter obiskovali ranjkega v bolezni. Najlepša hvala hčeri Alojziji tspiro. ki se je navzlic svoji bolehnosti podala na daljno pot iz Detroita. Žalujoča: MARGARETA STENOVEC R. F. D. 2, Hartwick, N. Y. Kil HROIP POGREŠANI DOKUMENT KOMAM IX ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. NEW york, WEDNESDAY JUNE 25, 193« ALFRED CAPUS: NESREČNO DEKLE LARGEST SLOVENE DAILY fc* P. S. * 2 i i Nadaljevanje, t — Vse to dobro razumem, goopodiona. Če pa bom dobil dedščino, botn izplača] vsem sorodnikom primerno vsoto Mogoče dovolim celo rento, kot sta jo dobivala dosedaj od mojega starega očeta. To vse se bo dalo napraviti. I/ oči brata in sestre je zopet sijala porogljivo&t. Zopet naj se potopita » bedno življenje kater? sta vodila dosedaj. Niti malo veselja riata imela do tega Lt'tm pa m1 je lahko boij obvladala kot Kurt, ker je že imela izhod Is strain« zagate. 2*Ubog nisva v položaju, da bi lahko zavrnila to ponudbo. Tudi ni poniževalno za naju, ker veva, da nastopate v smislu starega strica. Got vo bi naju ne pustil stradati, tudi čc bi se pojavil njegov vnuk Na vsak načm pa ni najin namen nastopiti sovražno proti vam. Vsled te-i> a predlagam, da se nekoliko boljše spoemamo ter smilimo skupaj p:> ktJiailu Dala bom gospodični Aiving navodila, naj pripravi bogato pojedino, kajti drugače vlada v tej hiši puritanska priprosto&t. Najin stari atrw* Je vodil zelo skromno iivljenje. Ali vam je prav, če ostanemo nekoliko skupaj? Oert sr je dvorljivo prikl nil. Bil je zelo zadovoljen, da sta se brat ln »estra Laoeinila sovražnostim ter mogel le reči. da je Lena Berndt zelo dobro ohranila svoj mir. Tako mi je prav, gospodična, povsem v mojem smislu je, da se mirno domenim • Ali je vaš gospod brat zadovoljen s tem? Kurt pa nikakor ni bil. tal je preveč presenečen radi obnašanja Lene ter si rek rti« da mora imeti tehtne razloge. Sklenil je čakati,, se priklonil ter rekel s prisiljeno dvorljivostjo: — Samopo^ebt umevno, as sem zadovoljen? da se van Lena Ko se — Oo ubnovi Alenk — Ce pofclonom. Alenka je ta ln seaAre. Pre dno p« — Kaj ga opravkov in k veda skrbeti z Gert se j< brigal za Lent — livann niti zaupano i jkitl te nadalj — Jaz um bujem m kake e prija^m .Jenka poj Herfurt b veje MMO< je vpraša. l ne de la n polamala ter poklicala gospodično Alenko vila, ji je rekla Lena: danes k -al z nama. Skrbite za slovesen obed ii-ke stike! ■ ozrla v Oerta Herfurta. nrprilik, gospodična. — je rekel z dvorljivim seio pre nečena radi miroljubnega stališča bra- r vetra to, da obrnil la odg. variti Gertu. je rekla Lena surovo: napor.h? Gospodična, Aiving mora imeti nekaj a pn tem, da nama ne izroči ključev, mora se-dobimo kaj poštenega za jesti. s po«« ono dvorljivostjo poroti Alenki, ne da bi se dno lepo je od vas, gospodična, da si prizadevate lzpol-lesto. Dokler ne bodo razmere urejene, vas maramo pro-te podpore. g itram to za svojo dolžnost, gospod Kerfurt. ter ne potre-zahvale. Takoj bom naročila obed Nato »e je Alenka priklonila ter odšla. Lena se je porogljivo smehljala za njo. Ne krepite se bolj manir gospodične Aiving Ona je že dovolj domišljava O bi fcilo po njeni glavi, bi ne videli niti mi. niti vi nikake ded-srne starega širita Ta pritepenka se je vsilila staremu gospodu, ter bi prav gotovo napravil testament v njeno korist, če bi ne prišla vmes smrt. Oert J3 je resno pogledal. Zakaj imenujete gospodično Aiving nritepenko? Jaz mislim, da je varovanka strica ter je napravila name vtis zelo pošteno in plemenito mlateče dame. Lena se Je zopet zakrohotala. ■ Mo&ki si pu.ste natrositi pepela v oci. kadar vidijo čeden obraz. Ta gospodična Al v mg ni sploh nikaka dama, temveč hči nekega stričevega služabnika Njeni stariši so umrli tek:m železniške nesreče. Na velikodušen način Je skrbel Rok Berndt za siroto, katero je napravil za .ivojo varovanko ter jo dal vzgojiti preko njenih razmer. Kontno jo je vael v hišo m ona se mu je toliko časa sladkala, da ji je dovolil izjemno stalUče. V bistvu nI nic drugega kot služabnica ter ni primerno ravnati t njo drugače kot s služabnico. Lica Oerta so se pordečila. Gospodična, skrajno malo važno je zame, če je bila gospodična Aiving hči služabnika starega strica ali ne. Ona sama dela vtis dame ler ne bom nikdar nastopil pr ti njej drugače kot je moj stari oče. ki Jo Je ljubil, kot mi je pripovedoval Henrik, kakor svojo lastno hčer ter jo visoko čislal. Henrik je stara klepetulja ter stoji, kat se kaže, povsem na strani Alvingove Dobro bi storili, če oi obema gledali na prste, če ste prepričani. da boste proglašeni dedičem. — je rekel jezno Kurt. Oert se Je stresel in njegovi ustnici sta se trdno stisnili. Nato pa »e je vzravnal ter rekel z mirnim, a zvenečim glasom: Opoeoriti vas ho.em. gospod Berndt. da bom v tej hiši nastopal le v amislu svojega starega očeta In ker je on dosedaj ščitil gospodično Aiving. smatram tudi za svojo dolžnest kot dedič, da jo zavarujem na sllčni naC:n. Prosim vas torej nujno, da opustite vsako žaljivo ali ponižujočo opazko glede g spodične. Nikdar ne pozabite, da stoji gospodična Aiving pod mojim posebnim varstvom. In če hočete obdržati prijateljsko t tali! če napram meni, boste to uvaževali. Kurt je izgledal kot da hoče jezen planiti na Gerta, Lena pa je stisnila njegovo roko tako močno, da se je stresel. Ob istem času je rekla r pcrednim usmevom: Gospoda, gospodična Aiving ni tako važna za nas. da bi se moril* skregali radi nje Sami boste napravili svoje izkušnje, gospod Herfurt, ter nama mogoče dali prav. Pustimo to. Ravnala se bom po vaših željah. Kaj naj storimo do opoldne in kako naj se zabavamo7 Oert je čutil hinavsko zavratnest njenih besed, a ker ni hotel nika-kega prepira, je privolil v vse. S Trdno pa je sklenil, da ne bo več pustil Zaliti gospodične Aiving. — Ali mi hočete dovoliti, da naj prvo telefoniram v hotel? Lena je živahno prikimala. To Ji je prišlo zelo prilično, kajti sedaj bo lahko par minut sama s tvojim bratom. Želja Oerta ji je bila skrajno dobrodošla. 9 — Ne pustite se motiti. Jaz pa pojdem a svojim Lratom nekoliko promenirat po vrtu. Potem pridete za nama. Oert se je priklonil. — Z veseljem milostna gospodična! Pravzaprav Je bi! vesel, da se lahko loči za par minut od brata in sestre. Hotel Je govw'l par besed z Alenko. Telefon je 'bil le pretveza. Ločili so se. Brat tn sestra sta vzela suknji ter odšla v zasneženi vrt. Gert pa je iel navidezno k telefonu. Ko je opazil Henrika, ga je takoj vprašal: — Kje pa je gospodična Aiving? Btarl služabnik ga je pogledal z blestečimi očmi. — V obednici, je, milostni gospod. Sel Jc pred Gert am ter odprl vrata obedniee. I: Julij Perron je bil najprikupnejši tip v naši prijateljski družbi. Poleg tega je imel prednost, da je b;l najbogatejši. Vzrok za to, da smo mu bili neprestani dolžniki raznih majhnih vsotic, za katere smo ga obirali ob koncih mesecev in ki m*i jih po nekakšnem tihem dogovoru nismo vračali nikoli Ta položaj je on sprejemal z veliko dobrohotnostjo m popolno diskretnostjo. Bila pa je tudi navada, da je on plačeval naše zapiske po kavarnah. Kar se tiče žensk, je bil Perron seveda v sijajnejš>em položaju od nas. Lcp.h deklic mu ni manjkalo nikoli In ohranjeval si jih je dolgo navzlic našim opazkam, Toda za časa našega tovanškega življenja se mu ni pripetilo nikoli, da bi mu kdo od nas nastavil rožičke. In mi z naše strani smo mu dajali razumeti. da je bila ta naša nenavadna usluga plačilo za vsotice, ki smo mu jih dolžni. Imel pa je neko manijo: to. da ;e v naši navzočnosti .slavil nravstvene lastnosti svojih ljubic. Ni ga utrudila hvala, ko smo jo peli lepoti in eleganci njegovih žensk, nasprotno. še silili nas je — drugače bi se mu zamerili — ugotavljati, da ima čudni dar srečavati samo izbrana bitja, polna ponosa, duha in sramežljivosti: vedno sta bila kriva samo neka usodnost, neko slučajno srečanje čudnih okoliščin. če s j bila ta bitja zapadla grehu. In tedaj nam je pripovedoval najbolj nenavadne zgodbe. Neko dekle, s katero je živel tri dni. je bila pravi vzor družinskih čednosti in naj izbranejše dobrosrčnosti, ker je ubogi sosedi darovala tri franke. Drugokrat se mu je videla neka plesalka, ki jo je bil iztrgal njenemu poklicu za kakšen teden dni. žrtev velike družbene nepravičnosti: ni mogel razumeti, kako da je tako resno in dobro vzgojeno dekle končala na odru varieteja. Ni podvomil niti najmanj o tistih lepih zgodbicah, ki jih pripovedujejo ženske svojim ljubimcem o svoji preteklosti in ki so resnične le tedap ko jih pripovedujejo. Vse te izmišljene zgodbe so se v njegovi d-mišljiji razvijale v tako pretirano mero, da je postal s časoma skoraj žrtev nekakšne manije. Nekega dne nam je predstavil majhno plavolasko z velikimi sinjimi očmi. Ime ji je oilo Leonija m koj prvi večer smo spoznali, da je Perron tokrat bolj zaljubljen nego ponavadi in da se bo to razmerje podaljšalo vse bo?j nego običajno. Ves čas jo je samo zamaknjeno gledal, kakor da imi pred seboj prikazen z neba. Sicer pa je bila res dražestna in v naših glavah je vzbujala tisoč veselih predstav. Prebili smo z njo kaj prikupne ure. Od koč je prišla? Perran nam je to takoj pojasnil In je dodal: "Najbolj izredna stvar na njej je ta. da se pod njeno na videz veselo zunanjostjo skriva sila resen zna- j čaj. ali še bolje izredno tegoben POZOR, ROJAKI le naslova na Usta, katerega prejemate, le razvidne, kdaj Vam |e naročnina poila. Ne Čakajte toraj. da ee Vae opominja, temveč obnovite naročnin« ad direktno, ali pa pri enem slede-1 čih naših sastopnlkov. L (Cretan je Parnikov — Shipping News — CALIFORNIA Font ana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Lanahlp COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Culls, John Germ. Frank Janesh, A. Baftlč. Salida. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurcra, J. Verblcl) Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andre v 8 pillar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambtch. značaj. Življenje ji je bilo zelo te- j j Zaietel. Joseph Hrovat. žavno in polno dramatičnih trenut- ' ^ gauei j Spellch. kcv. Pokazala je. da je junaška, j Počakajte povedal vam bom. Nena- i vadno!" Spogledali sme se začudeno. Kje i so bili sledovi kakšne drame v tem ! tako frivoinem, razposajenem in t muhastem bilju? Leonija je bila iz- ! med tistih" lahkomiselnih in pri- j kupnih deklic, ki prehajajo od mo- ; ža do moža čisto otročje in ki ti da- j do skoraj razumeti, da ni vredno j jemati tragično vse zadeve okoli ljubezni. In smatrali smo ubogega Perro-na za neozdravljivo žrtev lastnih utvar. V pripovedovanjih lepe Leonije se. je čestokrat vračalo ime nekega Gustava. Ta je moral imeti zelo važno ulogo ob začetku njene kariere in samo Perron ni opazil, da je Leonija to ime izgovarjala z nekako hvaležnostjo. "Ah kaj!" je govoril tedaj, ko nje ni bilo zraven: "Ta Gustav je nič-vrednež ki je prav po figovsko zlo-labil njeno mladost". In Gustav mu je bil simbol j vseh brezvestnih in nevarnih zapeljiv-cev, Leonija pa ubogo in čisto bitje, cvet vseh čednosti. Niju razmerje se je vleklo nekoliko let brez vsakih nezgod in v popolnem soglasju. Nekega večera na.ni je naznanil Perron svečano: "Gustav je umrl!" Mi smo bili že skoi*aj p;zabili na tega legendarnega Gustava, o katerem nismo vedeli nič določenega. Toda da se ne zamerimo Perronu smo dvignili obraze z zanimanjem. Ponavljal je: "Gustav je mrtev!" in je zapadel potem v globok molk. In od Lega večera se je izvršila velika sprememba v njegovem vedenju. Leonija se mu je doedevala nekakšna vd^va. Govoril ji je o bodočnosti. o družbenih zvezah, o potrebi javnega upoštevanja. In ni opazil, da se Leonija dolgočasi ob takšnih pogovorih in da je iskala najmanjših prilik, ki bi ji dovoljevale smeh in šalo. Ob koncu leta nas je povabil k sebi dom;v in nam je sporočil u-in isti se ne pošiljajo več v stari i radno novico o svoji poroki z Leo-kraj. ampak ga mora vsak prosilec j nijo. osebno dvigniti pred odpotova- | "Odločil sem se za edini sklep, ki njem v stari kraj. Prošnja za per-1 je mogoč. Mnogo sem premišljal mrt se mora vložiti najmanje eden in sem prepričan, da sem ravnal po Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za morem a dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permitliz Washington*. ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni. Li potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office. New York, N\ Y. MASO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ vesti". Naravno, da smo se prisilili napraviti radosten obraz, da smo mu čestitali in ga pohvalili. Na dnu pa nas je obhajal občutek, -da je vse skupaj vrlo smešno. Kar se tiče premetene Leonije je povabila najbližje Perronove prijatelje na stran in jim je dejala s skromnim, prepričevalnim obra-zom: "Prisegam vam. da nisem bila jaz. ki je hotela poroko.... Nikoli mu nisem g-ovorila o tem.... On je hotel, prednost v kvoti in ti so: Stariši: 2al bi mi bilo, če bi me kdo med ameriških državljanjv, možje a- j vami smatral za intrigantko". meriških državljank, ki so se po i. j Zagotovili smo jo. da ne. juniju 1928. leta poročili; žene in "Saj ste vredni te sreče. Leonija. neporočeni otroci izpod 18. leta in prepričani smo, da boste vzor Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo same onim prosilcem, ki imajo poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK (Dalje prihodnjič.) žene... "Toda prikrila mu nisem ničesar, verujte mi", je dodala. "Niti Gustava niti Franka niti Edvarda.... niti cirkuškega jahača.... niti...." Hoteli smo jo prekiniti od same prijateljske sramežljivosti, toda o-na je nadaljevala nedolžno: ničesar mu nisem prikrila. .. niti Renata niti Pavla niti Alfreda niti...." Morda bi še nadaljevala, pa se ji je zazdelo pametnejše, da zaključi: "Vendar, kaj hočete, čutim, da bom Perrona ljubila vseeno.... Mascoutah, Frank Aug ust in North Chicago. Anton KobeJ Springfield, Matija Barborlch. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek ln Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agues Mocnli. Kansas City, Frank 2agar. Maryland Steyer, J. Čeme. Kltzmiller, Fr. Vodoplv«? MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louls Oouže. Gilbert. Louls Vessel Hlbblng, John Povftc Virginia, Fra»>k Hrvatlch. Sheboygan, Johr Zor man. West Allls. Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. If. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck, NEW YORK Gowanda. Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Balant. Joe Hlti Cleveland, Anton Bobek. Chaa Karlinger, Antcn Simclch. Math Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant ln J. Kumi« Nlles. Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Ha r ar Youngs town. Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblsi. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jatfte. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brexovec. V. Ro-vanftek. Crafton. Fr. Machefc. Export. G. Pr-vtč. Louis Jupan-41Č, A. SkerlJ. FarreU, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamlc. Greensburg. Frank Novak. Homer City ;jrjt ftotttsdiun. Boulogne mr llff. Hot terd*m 38 JuniJ«' M.turetar.ln, Cherbourg Betgfenlard. Che rbmiric. Antw»rp«r M inn« kah'l-i, Boulogne tur M«r I.evfathan, fherbourg Come Grand«, N a Do 11. C*novt «0 junija: r»Hs. Ilavr* 2 julija: Ambries*. Cbfhnurr. Bremen N> w Voi k, Cherbourg. Hambutg 3 julija: Kr.ini'f, H:utp S-«tiliiila. Tr;-t Homcri. , Clw rf.o'ire IVr.nlrfTKi, Clit rljoi;i k. Antttcri t n 4. julija: Knroj>a Cherbour«:, Bremen Volendam, liouli'^n«' Sur .\!»>r. !;<>t- tcrdam 5. julija: Minn«-waika. On rbourg Milwaukee, Cherbourg, Hnml-uig 6. julija: AiiKustus, Napoll, Genova 8. julija: A'tuitania., Ch'-rljourg 9. julija: f'rtiii.J. r,t Harding. Cherbourg. Urns« n ' 'lynijii.-, Cherbourg I»euts< htand, Cherbourg H.irnburg 10. Julija: Stuttgart. Cherbourg, Br.men 11. Ju'ija: J!p ri«» Krame. Havre — 1ZI.KT J.aiiliuid. Cherbourg, Antwerpf-n CleveUn«]. »'herbourg. Hamburg New Amsterdam, Ikiulogne Sur il.r, Itot lerdaru 15. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen 16. Julija: Herengaria, Clierl«ourg Brem«*n, Cherbourg. Br»-rnen Leviaihan. <"herbourg Biesident l:»Oi,tvelt. Chert»ourg. Bi «-!ri«^ii | Maj'^tic, Ch«Tbc»!irg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 7. Julija: i:«rlin. Boulogne Sur Mer. i:r--m'-n 18. julija: I'a ris, Havre Westernland, Cberb'«urg, Antwer-pen Sf.t.t«-ridam. Rotterdam, Boulogne sur 19. julija: M inn«-tonka, Chrrlwiurg Cou'e Biuiivamano, Napuli, Ueim va 23. julija: Mauretania Cherbourg Kuropa, Cherl'iurg. Biemen < ;«*orge Washington, Cherbourg, I iremen AII«ert BaJlln, Cherbourg. Hamburg 25. julija: France. Havre ! lom > rir, Cherbourg Rotterdam. B<>ulogne Sur Mer, Rot-terd trn Roma, Napoli, Gtnova 26. julija: Republic. Ch'-rbourg. Bremen l-tt'lgonland. i.*herb««urg. Antwerpen Minnekabda. Bou'ogtie Sur M< r St. L.oulfl, ChtilM>urg, Hamburg 30. julija: Auul>-gn> Sur Mer, K"i-terdam 2. avgusta: l„<-\lathan. Cto., .-ire M innewa.vka. Ch«»rb«jurg 5. avgusta: I'.erenparia, Cheiboig 6. avgusta: f^r« sirJent l(arclir>K. Chert«»urjf, ISre- i m«n I »eutHvhland, Chert'ourK. Hamburg | 7. avgusta: Columbus. Cherbourg. ISremen 8. avgusta: M i Jesti«*, Cber!»ourg I .a [|! i iid, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam. Bmilogne rar M«r. Roller dam 9 avgusta: President Roose\eJt, Cherberg. Bre-men Mi'w„ukee, Cherbourg. Hamburg c«,nte Crande. Naiioll, Genova 1J. avgusta: Mauretania, f*herbourg Kuropa, Ch»i l«»ii*. Bremen Hamburg. Ch.rboUlg Hamburg 14 avgusta: Si si r cart. Cherbourg. Bremen 1b. avgusta: Paris. ! i > vre 8a turn ia. Trj (7 P M > FRANCE 3. julija; 25. julija (7 P. M.) (7 P. M.l j He tie France 11. julija; 1. aug. i 7 P. M.i (IP. M.) , Najkesjla pot p