Leto XY. V Celju, dne 12, decembra 1905. L Štev. 98. DOMOVINA Uredništvo je t Schillerjevi cesti Št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo tn Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 meseca 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, poj leta 6 kron 60 vin. Naročnin« m pošilja upravništvu, plačaj« se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Mrtvi kapitali. n. V osemnajstem stoletju so živeli francoski kmetje jako ubožno. Preračunal je takrat nek nčeni narodni gospodar, dabitrebalo 11.462,500.000 frankov, da bi se dvignila francoska agrarna (kmetovalska) industrija na višino angleške; a te svote seveda ni bilo dobiti. Francoski poljedelci so potovali takrat na Angleško, da proučavajo poljedelske sisteme, ki so jih hoteli potem uvesti v domovino. In dandanes pada angleško poljedelstvo. francosko pa koraka samozavestno do vedno novih in vedno večjih uspehov. Nekateri pripisujejo ta napredek štedljivosti francoskega naroda. A o tem se da dvomiti. V času revolucije in napoleonskih bojev je izgubila Francoska 2,000.000 ljudskih življenj in neprecenljivo narodno bogastvo. Ali baš v teh porazih je nastalo demokratizovenje poljedelstva, ki je bilo prvi temelj narodnega bogastva. Velika posestva so prešla v kmečke roke; izrabljanju od strani fevdalcev je bil konec. In vkljub temu je tiščalo poljedelca še mnogo fiuancijelnih bremen, ker je morala Francoska žrtvovati velike.. svote m dolgove. v katere so jo vrgle razne borbe. Glavni vir bogastva na Francoskem je žito. L. 1815. je bilo žitnih polj 4,591.677 hektarov; 1. 1855. 6,419.830 ha; 1. 1869. že 7,934.087 ha. V petletju 1815—20 je dal vsak hektar 10"22 hektolitrov žita. v petletju 1890—1895 pa 15 03 hektolitrov. Z izgubo Elzaško-Lotrinške je nekoliko padla produkcija žita, a vendar ga je 1. 1900 bilo 6,864.070 ha. Po tem letu je začela produkcija nekoliko propadati vsled eksporta iz Zedinjenih držav. Ker pa je Francoski baš poljedelstvo glavni vir bogastva in ker se radi pomanjkanja premoga ni mogla v veliki meri razvijati industrija, seveda ni mogla ostati pasivna napram poplavi amerikanskih produktov, zato je na inozemsko žito naložila visoko carino. L. 1884., predno je še naložila carino, se je importiralo na Francosko žita v vrednosti 1096 milijonov frankov, a izvozilo le za 652 milijonov frankov. Carina je to na mah preobrnila. L. 1900 je bilo že za 100 milijonov več izvoza nego uvoza žita, 1. 1902 že za 212 milijonov. Brez dvojbe je torej, da je protekcijonizem rešil francosko poljedelstvo. In na Francoskem imajo zvečine srednje-velike posesti, ker so spoznali, da so škodljiva i premala i prevelika posestva. In Francoska vinoreja! L. 1900 se je na celem svetu pridelalo 163 milijonov hektolitrov vina, a od tega je bilo 67 milijonov, skoro polovica vsega, na Francoskem, katero samo je vredno 1250—2500 milijonov frankov. Filoksera je uničila francoske vinograde, kojih je bilo 1. 1869. nad 2 in pol milijona hektarjev, a 1. 1900 komaj 1 in pol milijona. Od teh je bilo 1. 1900 nad polovico nasajenih z ame-rikansko trto. A francoska vlada je hitro in obilno po-mogla svojim vinorejcem. Poljedelsko francosko ministrstvo je vedno več izdajalo za vinorejo, in 1. 1901 je izdalo nad 52 milijonov frankov. Razun denarne podpore je ustanovilo ministrstvo 38 poskusnih štacij, preskrbljenih z vsemi kemičnimi delavnicami za analizo zemlje, semenja itd., mnoge teh štacij so bile prideljene vseučiliščem. Parižki „Institut agronomique" je najzna-menitneja znanstveno-poljedelska šola na Fran- coskem. A vsi ti zavodi niso tako dovršeni kakor nemški iste vrste. V zadnjih desetih letih je francoska vlada s stroški 78 milijonov frankov nasadila v raznih krajih 100.000 m3 gozdov,. vlada in občine pa so izdale 10 in pol milijona frankov v to svrho poedinim zasebnikom. Ker mali francoski posestniki niso mogli si kupovati vseh modernih potrebnih strojev, so se združili, ne samo da si skupno nabavljajo potrebne stroje, ampak da čuvajo tudi skupne koristi. Takšne krajevne zveze so osnovale 1. 1886 „L' Union Centrale des Agri-cultenrs de France". Ta , centralna zveza francoskih kmetovalcev" je postala počasi država v državi in sicer v gospodarskem in političnem oziru. In vlada te zveze podpira. Tako je dovolila francoskim vinogradniškim zvezam znatne popuste za prevoz njihovih proizvodov in potrebnih strojev po železnici. Francoska vinoreja ima zahvaliti svoj procvit dejstvu, da sta dve tretjini: absolutna last. da jo vlada podpira in da so se vinorejci združili. In naši slovenski vinogradniki? < ---------- Domače in druge vesti. — Naše gledišče. V nedeljo, dne 17. t. m. se uprizori na našem od:u najlepša slovenska igra s petjem „Legijonarji'. Glavno žensko ulogo je prevzela izvrstna igralka ljubljanskega gledišča gospa Kreisova-PAtočka. v petju nastopi prvič na našem odru znaii I. tenorist g. Ivan Ašič in tudi vse druge uloge so v najboljših rokah. Kakor slišimo iz občinstva, je zanimanje za igro v najširših krogih jako veliko in če smemo sklepati po tem, bode v nedeljo slovensko gledišče natlačeno. — „Pri belem konjičlu". Kar smo opažali že na Miklavžev večer, viddi smo tudi v petek zvečer pri glediški predstavi, da namreč napolni svoje prostore na galeriji co zadnjega kotička naše priprosto ljudstvo iz iDelja in okolice in kaže s tem svoje zanimanje za slovensko umetnost in za trudapolno dela našega „Pevskega društva". Parter je bil prazm. Pa to nič ne de. Saj je glavni namen predsta?, zabavati in navduševati priprosto ljudstvo, nu pripomoči k par zabavnim večerom, ga blaži,i in izobraževati ter pomnoževati na ta način tojevnike za narodno stvar. Čim več občinstva pide k našim predstavam iz delavskih in kmičkih stanov, s tem večjim navdušenjem in veselem naj vrši „Celjsko pevsko društvo" svojo lepo nalogo' „Pri belem konjičku" so igrali naši igralci z ozirom na težkoče in z ozirom na prazri parter prav dobro. Glavni ulogi sta bili v rok;ti gospoda in gospe Salmičeve. Da je g. Salmič glediščna moč prve vrste in da je tudi tokrat k