144. številka. Trst, v torek dne 30. junija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ur: pop. — Naročnina zna*a: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez pril.iiene naročnine se upravni^tvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€Binost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in" tiskarna ; ulica Carintia štev. 12 Dogodki na hrvatskem. 11. Popoludne eem se nekako slučajno sprehajal po M. K. Allamvasutek«. V ta namen so postavili 2 kapsuli dinamita — eoo na okno, drugo na neko drugo mesto. Ona na oknu je eksplodirala ter je razmetala zid pod in nad oknom, dočim ona druga kapsula ni eksplodirala. Ta atentat je Bilno vznemiril madjarsko uradniško csabje in vladine kroge, ki so na to vrgli v svet lažnjivo vest, da je slo le za igro mularije. Meni pa sezdi, d a s o današnji izgredi v Hrvatski atopili v svojem razvoju v novo fazo: v fazo dinamita in da nas more bodočnost zopet presenetiti s tako slično »igro« zagrebške »mularije«. Poštne nabir&lnice, nameščene po mestu, •o pomazane z blatom, posebno pa madjarski grbi na istih, a madjarski kazino kaže še vedno znake bivših neredov. V Tuškancu in Cmroku zbira sa izlasti po[K»ludne šolska mladina, katera se igra »demonstracije«. Izbira si svojega bana, madjarone, pandurje, vojaštvo, orožnike in — demonstrante! Pa tu se kriči, demonstrira, vsklika, tolče — zagrebško meščanstvo pak se smeje od srca t* j vež bi mladine. Navajam to, da dokažem, da danes v Zagrebu — in isto tako po vsej Hrvatski — nikdo ne misli na nič druzega, nego na izgrede. To je prešlo tudi v mladino, ki ne More v Ilici izliti svojega žolča na bana, p« iiodi zato demonstrirati v Tuškanec. Nedavno temu se je bila razširila vest, da je ban od i šel na Dunaj, da sestavlja nov madjarski kabinet (ga je potem tudi res sestavil. Op. ured.) in začeli so se navajati eventu-velni nasledniki. Največ verjetno-• ti ima veliki župan Nikoli 6, ki je persona gratissima na dvoru. No, seveda, da (o le za slučaj, ako ban pojde. Maogi menijo, da se ni le zato poverila grofu Kkuenu sestava novega miniateratva, ker je morda toli spreten državnik, ampak da ae kaznuje madjaraka opozicija, in na drugi strani : da se reši Hrvatsko od tega tirana, katerega da ne morejo siliti v demisijo, da ne bi se govorilo, da je kapituliral pred uličnimi demonstranti. Pa bilo kakor hoče, splošno mnenje je to, dapod novim banom nebo h u j i e, in da ae novi ban — ako le količkaj p >tna današnje razmere v Hrvatski — ne bo upal nadaljevati zistem kakoršen je danes in da bi se s tako srditostjo a ob enem brutalnostjo metal na ta siromašni narod, ki je sicer res golorok in gladen, ali se vendar tudi zaveda svojih pravic in zatonov in ae ne boji bleaterih bajonetov ter si hoče ohraniti svojo pristoječo mu avtonomijo m noče postati golim sužnjem. A novi ban, če se bo hotel vzdržati, moral bo obračunati z z; ste mom, ker današnje gibanje v Hrvatski ni naperjeno ■ « m o proti banu Khuenu, marveč in posebno proti zistem u, katerega ta poslednji vzdržuje. To gibanje v Hrvatski preneha še le tedaj, kedar se spremeni ta zistem! Narod hrvatski se je vsled silnega pi i tiska vzdramil in se uprl, ker mu je do nohtov dogorelo; če se torej želi vzdržati mir, pa treba narodu vrniti njegove pravice ter odstraniti vse protizakoni-tosti, ki so bile vzrokom sedanjemu gibanju. Naj ne misli nikrio, da je to gibanje inscenirano od pojedinčev, da je neti morda duhovščina, ali cel<> — Dunaj ! N a r o d sam Beje dvignil iz svoje inicijative, ker hoče biti sam gospodar nasvoji zemlji! * * * Iz govorov braniteljev z a -prešičkih obtožencev. Branitelj dr. Marijan D e r e n č i n je uvodoma očital državnemu pravdniku, da je isti zastopal več svojo politično stranko, nego zakon. Kar Be tiče zakonov iz leta 1848. (v katerih je govora o zastavi) dokazal je govornik, da nimajo veljave za Hrvatsko, ker so razveljavljeni po nagodbi. Vsled tega tudi sežiganje madjarske zastave na Hrvatskem ne more tvoriti prestopka ali zločina, kar se je priznalo tudi o svoječasnem sežiganju madjarske zastave po visokošolcih v Zagrebu. Skupna madjarsko-hrvatska zastava sploh ne obstoji. In ker se je madjarska zastava upotrebila v Zaprešicu v političnem smislu, so demonstranti z odstranjenjem te zastave le branili zakon. Branitelj dr. Frank je v svojem obrambenem govoru dokazoval, da se pričam, železniškima uradnikoma Kleinu in Biirger-meistru in uslužbencu Buitoru ne more zaupati, ker so bila njih pričanja v protislovju, posebno o Burgermeisteru je dokazano, da je pod prisego lagal, ker je odločno trdil, da je sežgana zastava imela grb, dočim je bilo iz aktov razvidno in na razpravi popolnoma jasno, da madjarska zastava ni imela nika-kega grba. Burgermeister je hotel s svojo lažjo doseči, da bi bili obteženci čim več kaznovani, Nadalje je Burgermeister pod prisego lagal, ko je trdil, da on ni rekel, da z metlo požene 25 Hrvatov, dočim je razprava dokazala, da je res izrekel to pretnjo. Branitelj je zaključil s trditvijo, da sta ravno uradnika Burgermeister in Klein največ kriva, da je došlo do žalostnih dogodkov v Zaprešiču. Prvi s tem, da je par dni poprej napovedoval izvešenje madjarske zastave in da se je prenaglil z izvešenjem, ker je še istega dne dospel odpoziv ukaza glede izvešenja in drugi (t. j. Klein) s tem, da je zaukazal brizgati na kmete z vročo vodo. Tretji branitelj dr. H i n k o v i 6 je dokazal, da je bil narod nesramno izzvan s tem, da se je v neposredni bližini Zagreba, torej v srcu Hrvatske, izvesila madjarska zastava. Branitelj je nadalje dokazal, da uzako-njenje proslave madjarski h zakonov iz leta 1848. ni veljavno za Hrvatsko tudi radi tega, ker je izvedenje dotičnega zakona poverjeno ministarstvu, a v Hrvatski so zakoni veljavni samo tedaj, kadar je izvedenje istih poverjeno banu. Nezakonitost izvešenja madjarske zastave v Zaprešicu bila je tim večja, ker je bila izvTŠena službeno pod pokroviteljstvom državne oblasti, katera bi morala biti čuvarica zakonov. Bridka ironija je v tem da mora narod braniti zakon proti onim koji so v prvi vrsti poklicani, da bi bili Čuvarji zakona. * * * Znamenje razmer. > Agramer Tagblatt« od aiinole sobote prinaša v drugem izdanju mesto uvodnega Članka — Oče naš. .... Nego oslobodi nas od z 1 a. Amen. Dogodki v Srbiji. Krivo obveščenemu novinstvu o najnovejših dogodkih v Srbiji. (Dopis iz oficirskih kr-gov srbske vojske.) (Zvršetek.) Se svojo ženitvijo s kompromitirano vdovo Drago Mašin je kralj Aleksander zopet užalil srbski narod. Najugledneje ossbe v Srbiji so mu dajale iskrene nasvete, katerih pa mladi kralj ni hotel slušati. Ko sta Milan in Aleksander izigrala že vse ljudi v Srbiji brez razlike, izgubila sta tudi svoje svetovalce in najisKreneje privržence. Milana je dosegla kletev naroda, a Aleksander je s svojim postopanjem zapravil svoj ugled za vedno. Ne oziraje se na svete patrijotov, na želje srbskega naroda, poBtavljal mu je za občinske predsednike, kapitane in načelnike najhuje ljudi, ki so tiranizirali narod, poslušajoči slepo svete, ki sta jih jim dajala Draga in Aleksander. Poslednje volitve v skupščino, na katerih so bili izvoljeni sami pristaši Drage in Aleksandra, bo dovele narod do še huje mržnje, posebno še radi tega, ker se je spregledala namera Aleksandra in Drage, da bi ta skupščina imela proglasiti Nikodija Lu-njevico naslednikom srbskega prestola, kakor da je temu prestolu došel primeren čas, da 89 otvori izredno stanje v deželi in proglasi nagla sodba, da se najugledneji ljudje poza-prejo in pobijejo, a da se Srbija vrže v še huje poniženje in še h ujo bedo, da se ugled dežele poniža še bolj, in da se slednjič še bolj uniči kredit Srbije in srbskih trgovcev. Ponos in dostojanstvo srbske inteligence in izlasti srbske vojske nista mogla in nista smela dalje prenašati tega. Oesar ni bilo možno srbskemu narodu, da bi izvršil, izvršila je srbska vojska z narodom. Srbski oficirji so sprego\ orili za in v ime srbskega naroda in srbske misli. A da se dežela reši tudi nadaljnjih pretresov, odločeno je bilo, da se toliko krivec kolikor sokrivci kaznujejo smrtjo. In kakor določeno — tako je bilo tudi storjeno. Aleksander ni imel vladarske modrosti ; vodjen od Drage na uzdi, moral se je slepo pokoriti vsaki njeni odredbi. Ni enega državnega akta ni smel Aleksander podpisati brez Dragi-nega odobrenja! MinisterBki svet je moral slušati Dragine nasvete. Stoječi tako pod pritiskom te pokvarjene žene, provzročil je Aleksander mnogo zla svojemu narodu. Še danes se v srbskem narodu z ogorčenjem omenjajo besede Dragine, ko je bila rekla Aleksandru :da treba narodu srbskemu in vsakemu narodu kazati pest!! Evo vam, dragi gospod urednik, samo nekoliko primerov o dostojanstvu srbskega naroda, njega potrpljenju in neprilikah, ki so se mu provzročale, a katere je on mirno in hladno prenašal, dokler ni prišel konec potrpljenju. Srbski oficirji so rešili deželi samostalnost in čast, srbskemu narodu svobodo! Tiran je mrtev. Srbski narod je spregovoril svobodno in srbski. Izvolil si je za kralja Petra Karadjordjevića, sina Aleksandra Ka-radjordjevica, čegar historija je z zlatimi črkami zapisana v analih srbske historije. Narod je storil svojo dolžnost. Evropa (in sploh nikdo) nima pravice, da se dalje umešava v notranje stvari Srbije, kajti narod srbski je sam sebi izvojeval svobodo in samostalnost, katero zna ceniti, spoštovati in čuvati. On že sam uredi svojo hišo. A če se bo kdo umešaval, uverjam Vas, gospod urednik, stal bo ves srbski narod jednodušno, eden poleg druzega, in branil bo čast, svobodo in samostalnost svoje države, pa naj pride žaljenje ali nevarnost od kjerkoli. Zahvaljevaje vas na gostoljubnosti, prosim Vas, da vsprejmete uverjenje o mojem odličnem spoštovanju. Ljubomir D. Timilić, srbski oficir iz Belegagrada. V Trstu, dne 25. junija 1903. * # * Tudi turški sultan je že odgovoril na brzojavko, s katero rnu je kralj Peter I. naznanil svoje zasedenje srbskega prestola. Odgovor turškega sultana Petru I. sa glasi: »Prejel sem brzojavko V. V., katera mi naznanja Vaše zasedenje prestola. Nagnjen po simpatijah, katere je Vaša rodovina vselej izkazovala mojemu cesarstvu, voščim V. V. vso srečo. Nadejam se, da bo V. V. gojilo do mene jednaka čutila, katera bom jaz po-vračal.« * * * Mitropolit Inocent je včeraj daroval v beligrajski stolni cerkvi mašo zadušnico za padle v bitki na Kosovem polju, ki se je med Srbi pod carjem Lazarjem in Turki pod Bultanom Muratom I. bila dne 6. junija (st. st.) 1389. Pri maši eo bili kralj, ministri, vsi častniki beligrajske posadke in velika množica meščanov. Toliko v cerkvi, kolikor okoli iste so se opustile vse običajne odredbe glede varnosti kralja. To dejstvo je jako ugodno iznenadilo narod. * * * Uradni list je včeraj priobčil odredbo ministra za notranje stvari, v kateri Be poživljajo vsi okrajni načelniki, naj pazijo na to, da se bodo o volitvah v mestni svet beligrajski najstrožje varovale ustavne pravice meščanov in naj skrbe, da bo strcgo kaznovano vsako kršenje volilnih pravic. * * * V kratkem se bodo vršile volitve v srbsko skupščino, ki nam vsled strogo nepristranskega vedenja vladnih organov podajo gotovo najčistejšo sliko javnega mnenja. Pričakuje Be, da dosežejo skrajni radikalci veliko zmago. Nova vlada se potem sestavi popolnoma v soglasju z večino bodoče skupščine. Politični pregled. Y Trstu, 30. junija 1903. O položaju. Tudi zadnje vesti iz Budimpešte govore o možnosti, da bo ogrski parlament že v tein poletju razpravljal o nagodbi in da bo vsled tega tudi dr. Koerber prisiljen sklicati avstrijski državni zbor, ker hoče novi ogrski ministeraki predsednik Kkuen-Hedervary ustvariti »junctim« med parlamentarno rešitvijo nagodbe na Ogrskem in v Avstriji. Tega pa menda ne treba praviti, da s tem, — radi razsula avstrijskega parlamenta, ki jo bilo tudi v povod odgoditvi državnega zbora — spravi dra. Koerberja v smrtno zadrego. Nič ni pomagalo dru. Koerberju, da je tako skrbno hitel na pomoč banu Khuenu-Hedervarvj u. Narobe : k napetosti s češkimi poslanci je pridružil še ogorčenje Jugoslovanov. I n m i bi menili, da od Jugoslovanov bi zahtevala najnaravneja logika dejstev, da obstruirajo ravno nagodbo z Ogrsko! G. Koerber bo torej morda skoraj stal pred neizogibno potrebo, da napravi nas parlament — delavnim. V ta namen se bo moral pobotati s Čehi tako ali tako. Ali kako ? Pot do tega mu zapirajo — Nemci ! Njihovo glasilo »Neue Freie Presse« izjavlja v svoji nedeljski številki z vso možao jasnostjo in odločnostjo, da radi nagodbe Nemci absolutno ne pnvole v nobeno narodno politično koncesijo Čehom v prilog. Prvak moravskih Čehov dr.Žaček pa je povedal ca nekem zborovanju v Brnu, da vlada in merodajni činitelji bi radi ustregli Čehom glede vprašanja vseučilišča na Moravskem, ali — ne smejo, ker Nemci ne dovoljujejo. In ministeraki predsednik, ki tako rekoč jetnik nemški strank, naj bi pridobil Čehe za normalno delovanje!! Dru. Koerberju se bližajo torej vroči dnevi, a ne radi poletne vročine, ampak radi tega, ker se je njegova vlada pod videze m »uradniškega značaja« obvezala, da b* služila pretenzijam nemških strank ! Slovanske skupine si lahko perejo roke. Nikdo ne more zahtevati od njih, da bi zi-etem, ki je tako očitno na razpolago njibo* vim sovražnikom, vlekle iz zadrege. To bi bilo samoubojstvo. Slovanski zastopniki bo dolžni svojim narodom, da enkrat podajo viden in občuten dokaz, da tudi njihovo samozataje vanje ima svoje meje. Sprememba ogrskega ministarstva V nedeljo je cesar vsprejel v avdijenci odstopivše ogrske ministre Szella, Fč jčrvarvja, Szechenvja in Czeha. Cesar se je posebno prvima dvema toplo zahvalil na njiju dosedanjem vspešnem delovanju. Po 10. uri zjutraj vršilo se je slavnostno zapriLa Patrie«, Emil Maseard, ki zadnja leta jako pazno motri vse važne dogodke na Češkem in Hrvatskem. Ima tudi posebnega dopisnika za jugoslovanske stvari. Massard je obiskal celo vrsto ruskih državnikov in politikov in vsi so mu prišli iiajprijazneje nasproti kakor odločnemu protivniku Anglije in Nemčije, a istotako odločnemu branitelju rusko francoske zveze. Maseard se je razgovarjal n. pr. z znanim generalom Rittichom, ki je bil moral pred par leti zapustiti Prago radi svojih zvez s češkimi voditelji in ki iz osebnega izku • ■tva pozna vulkanski teren v Makedoniji in Albaniji. Na pripombo MaBsarda, kako neprijatelji Rusije na Francozkem govore, da ruska vojaka nimalo ni Btrašna že zato, ker se jako počasi mobilizuje. pak da Krancozka v slučaju vojne ne bo imela nobene koristi od zveze z Rusijo, je odgovoril Rittich : —- Jako dobro, tako treba tudi. Tako mi je ljubo, da me vprašujete brez okolišev. Skrajni čas je, da se zavrnejo neke že preveč razširjene neumnosti. Pred vsem treba vedeti, da Rusija ima na avstrijski in nemški meji brez prestanka 800.000 vojakov in da moremo mi to vojsko v treh dneh ne samo mobilizirati, ampak jo tudi koncentri« raii na vsakem mestu, kjer hočemo. V istem tednu moremo privesti na bojišče še en milijon ljud j, v drugem tednu drugi milijon pešcev, a v tretjem še pol milijona. V ta isti čaa more dospeti 300.000 donskih, uralskih in kubanskih kozakov. Da ponovimo: v prvem tednu moremo mobilizirati 1,SOO.OOO vojakov, a v tretjem tednu vam more biti pripravljenih do 4 milijone bajonetov in 4DO.OOO sabelj. Zadostuje-li to, da se pomirite? Mi tu smo za slučaj vojne z Nemčijo gotovi vspeha tudi brez pomoči Francije. Armada cesarja Viljelma bo jednostavno zmrvljena odbile armade ruskega carja. Po vojni s Tuačijo smo dozidali železnic in skladišč. Morem vas torej zagotoviti, da smo v stanu tudi hraniti in prevažati to silno množino ljudij. V ta čas zanima samo eno vprašanje: zidanje bagdadske železnice. Ta železnica se namreč ne sme zidati. (Bagdadska železnica se imenuje po azijatsko-turškem vilajetu, a zidati jo hoče Nemčija.) V ta hip je moj sin na čelu mnogoštevilni misiji, ki ravno proučava načrt, da se ta zasnovana železnica preseJe od Bajazeta preko Vana, pa potem na Diarbekir-Bagdad-Basaroh in Koveitu. — A kaj dela sedaj minister vojne Ku-ropatkin na vztoku Azije ? — je vprašal Maseard. — On proučuje dalje vojni načrt, po katerem bi bila Rusija tudi sama v stanu odbiti hkratni napad od štirih strani : na Visli proti Nemčiji, na Kavkazu proti Turčiji, v Afganistanu proti Angležki, na Amuru proti Japonski. Vi veste, kako delaven je Kuropatkin. Govori se o njem, da je nedavno, ko se je mudil na Bolgarskem, rekel bolgarskim častnikom : Delajte prijatelji ! Kajti popre d, nego minejo tri leta, boste prisiljeni povleči meč iz nožnice. Massard : Kakov je ruski idejal na Balkanu ? — Jako jednostaven — je odgovoril Rittich. — Ako Nemčija tudi res hoSe pri- J spod dr. TavSar govoril kakor deželni odbornik kranjski, se še pomenimo o priliki! Kilo falzificira ! »Divacciano«, »Seno-secciiia«, »Vipacco«, »Longatico«, »Monte Re« itd. No, dragi čitatelj, ali se ti ne dozdeva, da čitaš imena krajev, ki se morajo nahajati kje tam doli v blaženi Italiji ? ! In vendar se varaš, kajti vsi ti kraji se nahajajo na slovenski zemlji. Evo, kako je to možno : Italijani so priredili izlet kam na Kras ali na Kranjsko, recimo v Logatec. A čim so Italijani enkrat prišli v Logatec, že ne imenujejo tega kraja več z njega slovenskim imenom. Treba italijanskega imena, ali vsaj takega, da bi kar najbolj možno italijanski zvenelo. Torej : Logatec Longatico. Sicer niti ne prevajajo, in nič jim ni mari, ako je pomen italijanskega imena ves drugi, nego oni slovenskega. Evo primerov: »Senožeče« je menda vendar čisto slovensko ime in je jasno, kaj znači. Italijani pa so to ime prenaredili v »SenoBecohia«. Seno bi bilo v slovenskem prevodu prsi, a secchia bi bilo slovenski vrč. Torej ne »Senožeče«, ampak »PrsivrČ« itd. Predvčerajšnjim je tržaško italijansko društvo hribolazcev »Alpina delle Giulie« priredilo tak izlet na Nanos. In glej, kaj se je zgodilo: Nanos ni več Nanos, marveč » Monte Re !« Ker niso osamljeni slučaji, da se razni vozniki skušajo s tramvajevimi motorji, kakor ni bil osamljen slučaj, da se vozpiki norčujejo iz istrskega vlaka — kar je pred kratkim nekdo plačal z lastnim življenjem ; bilo bi umestno, da-si (vsaj kar se tiče tramvaja) redarstveni krogi zapišejo take predrzneže in jih pouče, da je tako natecaaje spojeno z smrtno nevarnostjo za druge ljudi in da je prepovedano po zakonu. Velika Ciril-Jletodijeva slavnost v Trstu. — »Sirote, naši &lovenski otroci, sirote naši slovenski stariši !< ta bolni vzdih odmeva po tržažkih bornih delavskih stanovanjih, pa tudi po trdih hišah in domih naših posestnikov in kmetov. Ko bi bilo možno z nohti bi si izkopali tržaški Slovenci iz zemlje slovensko šolo, kjer bi si odgajali zdrav naraščaj rodu v korist, domovini v rešitev. Ali nad nami stoji kruta roka naših brezsrčnih sosedov — in pa »avstrijska pravica« državnih oblastnikov. — Tako nam je vsem jasno, da se nimamo zanašati na nikogar, ampak samo na svojo moč in na božjo Jpomoč. Zato ni čuda, da se povsod vzdigujejo naši ljudje ter da ee zbi-rejo okoli zastave sv. Cirila in Metodija — jedine naše zmagonosae voditeljice — in pa pod geslom slavnega bana Jelačica: »Što Bog dade i sreća junačka !« Na tej, in jedino na tej podlagi stoji naša miljenica, družba t-v. Cirila in Metodija. Kdo torej falzificira krajevna imena ? Nima mogožnih zaščitnikov, nima svoje vojske, svojih pušk in topov. In vendar zmaguje! A zmaguje zato, ker ima na svoji pojiti k sebi 10 milijonov avstrijskih Nemcev, nam pa ne prihaja niti na kraj pameti, d* Na to vprašanje ne bomo odgovarjali. Vpra- bi hoteli 40 milijonov Slovanov Avstrije in šaJmo ra> ^spOdo Italijane, kaj bi on. de- _ Balkana spravljati pod svojo oblast... Mi Jali> ako bi mi šli na izlet v Ital,J° ter bl strani ljubezen bednih re°imo> h(,fceIi splezati na njihov nje nflših vrednih slovenskih žen in deklet, devamo le, da vse te slovanske narode obva-, >Corno< in bi ]'8teg3 prekratili v »Rog«, ali na£ih vetrajnih mož in mladeničev, to so rujemo pred osvojevalnim germanizmom, na njihov »Mont« Cavallo« (poleg Belun- ! na§e puške in topov;; neustrašen nastop naših ker so naši bratje. akega Jezera) ter ime pretvorili v »Koba- junaških delavcev — to so naše neprema- — To je popolnoma v redu — je pri- lov hrib< >Konjski gri5< gljive vojske. Tako nastopamo in tako tudi pomnil Massard zadovoljno. KaJ bi deJali> kaJ bi Po5eli ooi v tem zmagujemo! — Ako se strinjate z mojim mnenjem sh^aju ? • Dne 5. julija bo naš praznik. V duhu — je nadaljeval Rittich — izvolite nastopiti 0b odprtem grobu poštenjaka. SPro- bodo zopet med nami vai nagi 8iavni voj_ proti nesrečnemu prizadevanju g. Cheradama, seka nam P,6ej° : vodi, knezi, carji, vladike : od Cirila in Meki očitno bolj in bolj dela proti Rusiji. G.' Vdihnil je svojo plemenito dušo ! Osi- todija> Rastislava, Kocela in Svatopluka.... Cheradame meni, 1) da se na Rusijo ne treba rotil Je dolg° vrato 8VOJih vrednih otrok, Zrinjskega ;n Frankopana.... in vse do Jela-mnogo ozirati, 2) brani pred vsem Avstrijo, °8irofcil narodno stvar, kratka ali mučna bo- 6icVbana. a slovanske pravične zahteve so mu postran ska stvar, a) v Galiciji, je na strani Poljakov, lezen je uničila prezgodaj njegovo življenje. Ta dan bomo šteli svoje vrste ! Oj, kdor Kristijana U k m a r j a ni več a{ Slovenee> Hrvat, Srb, Bolgar.... oj kdor ki so Avstrijci, a proti Rusom. Vse to treba med ž^imi! Hud udarec je zadel Ukmar- gi Siovan? pojdi k nanij da te zapišemo med obžalovati. G. Cheradame ne pazi ravno, ko Jevo rodbino, ki v neizmerni boli plaka ob BVoje , mrtvaškem odru svojega miljenca. ^ >Pravnika< y »ejiu 8ejeij5vršii Niei velja naše iskreno sočutje in glo- I . , ... , J J . minolo nedeljo ob najkrasnejem vremenu. boko sožalje. Že na postaji v Nabrežini smo se uverili, da To Vam ie narodna rodbina stare ko- . ,,»,., „ A • -»_ J je udeležba jako častna. Bilo je pravnikov rem Pokojnikov oče Silvester je vzdramil od raznih 8trani ženske domovine. Velika narodno zavest na Prošeku ter je kakor prvo- ve6ina Je biIa 8eveda 1Z KranJskeJ a bll° 4L .. . . . . . , boritelj vspodbujal tedaj mladega Ivana tudi Iatre> ^ajarske in Trsta- ~ \ko pride do vojne, mi smo si popolnoma; . , , , Nekoliko za temi gosti so se pripeljali v r Nabergoja na krepko delo na po- ^ & „ . i Devin z vlakom gostje iz Gorice. Stari znanci piše o Rusiji Massard je govoril tudi z državnim odvetnikom Stieglitzom. Ta mu je rekel med drugim: O tem se ne more dvomiti ni za hip, da mi zdrobimo Nemce, ako začno vojno. V ruskih vojnih krogih ni nikogar, ki ne bi bil prepričan o tem. svesti zmage. Ko je razgovor prišel na novejo pan-germansko literaturo, v kateri se odkrito napoveduje deljenje habsburške monarhije v slučaju spremembe na prestolu, je rekel Stieglitz: Mi se nadejamo, da Rusija niti v tem slučaju ne bo prisiljena (od Nemčije) primiti za orožje. Slednjič bodi pripomnjeno še, da je Massard tudi s finančnim ministrom \Vitte-om govoril o bagdadski železnici in da je tudi \Vitte izjavil s povzdignjenim glasom : Ponovno vam pravim, da gradnja te železnice so sanje, ki seneizpolnijo nikdar. Tržaške vesti. Z Dunaja smo prejeli s prošnjo, da objavimo : Da postane s tinto pisana pola z imenom »Iskre« toli slavna, da se bo o njej pisalo cele tedne po »Slov. N.«, tega si oni dva ali trije dijaki, ki so si napravili to privatno zabavo, niso domišljali. Taka zasebna stvar prav nič ne tangira naše sodbe, da naloga aka-demiška ni ta, da bi Be napadali po javnih listih. Mi nismo začeli, ampak začel je gosp. dr. Tavčar, ki zdaj trdi, da se preklicano malo meni za to, kako piše »Slovenija«. Ej prijatelji : čim je gospod doktor spustil na Dunaju govor proti »Sloveniji«, potem nam mora že oprostiti, da nismo molčali. Reagirali pa smo mirno in stvarno v »Edinosti« v članku »Slovenija«. Da-li je uvodni članek res kotiček, tega ne vemo, a to je res, da nam je ljubši kotiček v naši »Edinosti«, nego bi bili sotrudniki v rubriki »dopisi« v »Slov. Narodu«. — Tudi o tistih litrih nismo začeli mi, ampak se je to izvedelo iz ljubljanskega »Slovenca«. O tem pa, kar je go- lju narodne koristi. . Naš Kristijan pa je bil vreden sin svo-|ao 8e ve8el° P^d™vljah med seboj, nepo-jega očeta in naslednik. ZDani do8edai BO 6e Postavljali. Med gosti Kakor nadzornik oddelka magistratnih biI° tudi leP° števil° dam' S08tllni delavcev se ni dal pregovoriti ali podkupiti Poleg kolodvora so vihrale zantave gostom v od gospode na magistratu, da bi zatajil svojo Poz<^rav- ■j , , ... , i ji - Tudi po Devinu so vihrale trobojnice, narodnost, ampak vselej je nastopal odločno. * J . ' , , , j . , . , izlasti na občinskem domu in na prostorih kakor moz, narodnjak in poštenjak, .,. ,, . i . i« • 'društva »Ladija«. Istotako so bili vrtni pro- Mnogo je moral pretrpeti radi svojega J r slovenskega prepričanja. Kljub vsem tem 8tori Pleaove š08t,lne leP° odlčeD1 z za" neprilikam je ostal do smrti zvest svojemu 8tavami ia cvetličnimi priredbami. Gostje so načelu ; »Vse za narod !< Ker mu niso mogli 86 bili razkropili: eni so s, šli ogledat na-priti do živega, so se magistratovci konečno i8ade okol° »klavnega devmskega gradu udali ter ga čislali kakor poštenega moža. ter DadaJat ee na divnem razSledu *>reko ne' To naj bi si zapomnili vsi oni delavci na : dogledne morske planjave ; drugi so šli ogle- magistratu, ki zatajujejo svojo narodnost z dat si ™valine 8tarega gfadU' tr6tii 8° ^ namenom, da bi se stem prikupili gospodi na magistratu! Za vzgled naj jim bo pokojnik, čegar ime nam ostane v vednem in častnem spominu. Zemeljski ostanki blagopokojnega bodo izročeni materi slovenski zemlji danes ob G. uri popoludne. Zaslugi plačilo. (Glas iz občinstva). Minoli petek dne 26. t. m. ob 11. in tričetrt uri dopoludne je po ulici San Antonio, v smeri proti cekrvi istega imena, priletel tramwajski voz št. 155. Po novi ulici od morja gor: je pa letel z dvouprežaim vozom neki predrzni voznik, ki (da-si je čul zvone-nje tramvajevega zvona) ni ustavil svojega voza. Pisec teh vrstic in ž njim vsi navzoči smo z grozo pričakovali, po našem mnenju neizogiben udarec tramvaja ob omenjeni voz, a zgodilo se je čudo. Tramvajev zavirač je pokazal vso možno prisotnost duha in je ustavil kar na mestu svoj motor ter tako zabranil gotovo nesrečo. Temu vrlemu možu gre vse priznanje za njegov res mojsterski čin. Vozniku pa vsa graja za njegovo nepotrebno predrznost. kopat se v bližino Devina, Četrti so se odpeljali v kopališče Sesljan, in peti so kar ostali v sencah Pleaovega vrta, udavši se po-vsem prijetnim mislim na — kosilo. Mej temi poslednjimi je bil tudi poročevalec »FMinosti«. Hotel je menda dokazati Ljubljančanom, da pri »Edinosti« vendar nieo sami sanjači in idejalisti, ampak da imajo včasih tudi jako — praktične misli. O poludveh Be je začel obed. Kuhinja je bila prav dobra, vino še boljše, postrežba pa — kakor je že običajno na naših banketih. Zbrano družbo je pozdravil predsednik »Pravnika«, gospod državni poslanec dr. Ferjančič. Izvajal je, da društvo ne prireja teh izletov le v zabavo društveni-kom in prijateljem, ampak tudi za povspe-ševanje stanovske organizacije. In to je potrebno, ker stan pravnikov je prevažen stan za razvoj naroda. V Avstriji so odločilni krogi postavili neizmiseln, absurden princip: da se mor« dajati narodu le tedaj, ako je s tem zadovoljna druga narodnost. S tem je zako2 postavljen ca g'r.vo. Ali mi moramo računati o ten: in pr.ti do zavesti, da mi moramo od spodaj gori delovati, ker od gori doli nam ni pričakovati ničesar. Zato je organizacija pravnikov ravno danes velikanske važnosti ca nas. Pozdravlja torej došle, ki so pokazali s tem, da >edr> ceniti nalog« in cilje »Pravnika«. Zahvaljuje pa se iskreno tudi l)e-vinčanom na prijaznem vsprejemu. Drugi govornik je bil gosp. dr. Ivan Tavčar, ni je najprej črtal vpliv delovanja pravnikov v borbi naroda za svoje pravo. Govornik je povdarjal, da izlasti na Primorskem imajo pravniki največo zaslugo za vspehe naroda. Potem se je govornik na ljubeznjiv in šaljiv način spominjal žeustva in njega važnosti za vzgojo naroda. Ženska je poklicana, da tudi ob suhoparnih razmerah navdušuje in bodri. Napil je torej našemu narodnemu ženstvu. V imenu goriških pravnikov se je zahvalil g. dr. Franko najprej na obisku, <:*aetnem za nas. potem na lepem pozdravu od strani predsednika dr.a Fsrjančiča. Tudi ta govornik je povdarjal kolikega pomena za nas je društvo »Pravnik«, ker le z organizacijo moremo doseči in pritiskati na zgoraj, da dobimo enkrat, česar trebamo za izvedenje enakopravnosti : slovenskih uradnikov povsodi. Kavno v Gorici smo jako lepo napredovali glede slovenskega uradovanja. Ali vr-e — kakor rečeno — s pomočjo organizacije. Govornik je označal dalje ugodno posledico civ. pravdnega reda za naše ljudstvo. Sedaj se narod sam opri jemlje lepega slovenskega govora v & dni dvorani. Nadeja se, da v par letih bo mogel v Gorici pozdraviti društvo »Pravnik« in je dvignil svojo čašo v prospevanje tega društva in ugodno njega vplivanje na razvoj slovenskega naroda. Vsem trem govornikom je vsa družba živahno pritrjevala. Mej tem je dospela v De vin veča družba ruskega kružka — dam in gospodov. Ves čas pa je peval znani izborni tržaški kvartet in je svojim divnim pevanjem najlepše pov:ševal zabavo. Po peti uri so se začeli gL>etje razhajati, d« niso zamudili najprimernejega vlaka. — Družba veselih Tržačanov — z rečenim kvartetom vred — pa je ostala dalje na vrtu :n je — ne, ne tmemo biti indiskretni. Škoda, da Jih je malo ! Pišejo nam : Na veseltei pevskega društva »Slava«, ki se je vršila minolo nedeljo na vrtu gosp. Mi-klavca, je bilo tudi nekaj drugorodcev. Pri mizi je sedela dvojica Italijanov (mož in žena). Zraven njiju je sedela neka slovenska gospa, ki je Italijane vprašala, ali jim vgajajo te lepe barve (bilo je namreč vse odičeno s slovenskimi tro boj nišami. Italijanski mož je odgovoril, da njemu vgaja vse, kar je lepega in da nima nič proti slovenskim trobojnicam. Isti je hvalil (da-si ni umel besedila) petje »Slave«, kakor tudi igro in se je kazal popolnoma zadovoljnega z veselico. Po dovršenem vsporedu je rekel, da mu je žal, ker je že konec lepega petja! Skoda, Ja jih je malo takih ! Popravek. V številki od minolega petka unniia se nam je v uvodnem članku »Slovenija« neljuba pomota : v peti vrsti (od spodaj navzgor) prve kolone čita naj se »s o-eijologijo« mesto »psihologijo«. Iz pred porotnega sodišča. Danes se je imela vršiti kaz. razprava proti g. Ka-muščiču, radi žaljenja časti potom tiska, vsled tožbe g. Josipa Cilenšeka. Ali, kakor smo že javili, je ta razprava odpadla, ker Bti se stranki poravnali. Jutri se je imela vršiti kazenska razprava radi žaljenja časti potom tiska proti Bernardu Maluta, Valentinu Colobig u, Kihardu Cam-berju in Franu Policu, katere je tožil odvetnik in državnozborski poslanec za Istro, | dr. Bartoli. Ker pa enemu tožencev, Bernardu Malusa, niso mogli dostaviti poziva, je* ta razprava prenesena na dan 8. julija. Štrajk mizarjev. V sobotni številki smo bili sporočili, da se je štrajk mizarskih delavcev pomaknil za korak proti rešitvi s tem, da se je odbor, sestavljeni iz delavcev in mojstrov, zjedinil skleni vsi, da naj se sporna vprašanja predlože posebnemu razsodišču. Prišlo je drugače. Ko so se v soboto zvečer mizarski mojstri sešli na posvetovanje, so odbili predlagano razsodišče ter sklenili odjenjati v toliko, da dovole v skrajšanje delavnika za pol ure — od 10. na 9. ur in pol — dočim zahtevajo delavci, da se delavnik zmanjša za celo uro. Delavci so pa na svojem včerajšnjem shodu odbili to ponudbo ter izjavili, da vstrajajo pri tem, da se sporna vprašanja predlož« razsodbi razsodišča, nalašč izvoljenega v to. Štrajk traja torej dalje za sedaj. Znižanje cene sladkorju. Človeku se že skoro neverjetno dozdeva, ako čuje, da cena kake stvari pada, ker ravno sedaj višajo cene za vsakdanje življenje potrebnih stvari. In vendar je res. Z dnem 1. septembra pride v veljavo bruseljska sladkorna konvencija in se vsled tega cena sladkorja zniža za 10—12 stotink pri kilogramu. Dobro došlo tudi to. Skočil skozi okno. da uide redarjem. Včeraj popoludne okoli 6. ure sta dva redarja zagledala v ulici Molin a vento 23-1. Pttra V., kateri je izgnan i t Trsta. Pohitela sta za njim, da bi ga aretovala, toda mladenič, ki je slutil nevarnost, se je spustil v beg ter hitel v svoje stanovanje, katero je v drugem nadstropju neke hiše v istej ulici. Komaj je bil zaprl vrata za seboj, že sta bila redarja za njim ter sta začela trkati na vrata in sta skušala, da bi ista udrla. Mladenič pa, v strahu, da bi vrata odje-njala, splezal je na okno in odtod — z druzega nadstropja — skočil na ulico, kjer se je tako ranil, da ni mogel vstati. Na vpitje prihitelih ljudij sta tudi redarja, — ki nista nič vedela o tem skoku, prihitela na ulico. Prijela sta takoj nesrečneža pod pazduho ter ga tirala seboj na ko-misarijat k sv. Jakobu. Malo zatem je pa prišel na lice mesta zdravnik z zdravniške postaje, katerega so bili prej teltfonično poklicali, a ga redarja nista hotela čakati. Zdravnik je na komiea-rijatu energično prosvedoval proti postopanju redarjev, ki 6ta ranjenega človeka premaknila z mesta, ne da bi ga bil prej zdravnik preiskal. Nesrečnež je imel težko rano na glavi, razne druge rane po životu in, kakor jo zdravnik izjavil, ni izključeno, da je tudi znotraj poškodovan. Dražbe premičnin. V sredo, dne 1. julija <>b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Zovenzoni štev. 3, hišna oprava; v ulici Solitario štev. 8, zidarsko orodje in razno; Vicolo Cieco št. 4, sodi in razno; v ulici delle Ombrele št. 2, 2 mala voza in razno; v ulici S. Francesco št. 16, hišna oprava ; pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 61, hišna oprava: v Skednju št. lf>8, konji voz in kočija ; v ulici delle Ombrele ŠL 2, krčmarska oprava in razno; v ulici Monte-cucco št. 7, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 22.5, ob 2. uri popoludne 27 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 772.5 — Danes plima ob 1.51 predp. in ob 2'15 pop.; oseka ob 7.50 predpoludne in ob 8.12 popoludne. prenarejen po g. nadučitelju Mahniču, je splošno ugajal. Pevke in pevci so izvršili svojo nalogo izvrstno. Čast jim! Pevsko društvo »Slovenija« iz srednje Škofije je želo obilo pohvale posebno s krasnim zborom »Istrane dragi na noge žurno!« Vsa čast in hvala neutrudnemu pevovodju, gospodu nadučitelju Bertoku. Mladeniči in dekleta Marijine družbe so rešili svojo nalogo uprav pohvalno, ter so s svojim petjem in lepim predstavljanjem mnogo pripomogli do tako sijajnega uspeha. — Pobežanska godba (16 mož) je svirala izvrstno nad vsako pričakovanje, ter jo vsem bratskim društvom toplo priporočamo. — Bratsko društvo »Svoboda« iz Sv. Antona je pa briljiralo se svojo demonstrativno neudeležbo. Vaš Tugomer. X Nesreča. Marijan Valenčič, 2-letni sin J. Valenčiča iz Dolenj pri Jelšanah, odsotnega, sedaj v Ameriki za zaslužkom, sedel je dne 26. t. m. na ognjišču, ko je njegova mati odšla za trenutek iz hiše po opravku. Fantek je v tem padel ter zvrnil lonec vrele vode. Par in vrela voda oparila sta nesrečnega dečka na zgornjem telesa in levi polovici tako hudo, da je že drugi dan izdihnil v groznih bolečinah. Vesti iz Štajerske. —j Zakaj Nemci obrekujejo celjski okrajni zastop ! Lahko je uganiti to. Zato, ker obrekujejo vse, kar je Slovencem koristno. Celjski okrajni zastop je v spretnih slovenskih rokah — tega ne morejo pretrpeti nemški srditeži. Odkar nimajo Nemci več besedo v tem zastopu, je isti stor 1 neizmerno dobrega iu koristnega za naš narod v celjskem okraju. Sedaj veste, zakaj nemškutarji obrekujejo celjski okrajni zastop. Ali vse to jim nič ne pomore. Naj Be le spoprijaznijo z dejstvom, da bo ta zastop tudi na dalje deloval v isti smeri na korist okraja — brez najmanjšega ozira na nemška obrekovanja! Vesti iz ostale Primorske. X Iz Boršta smo prejeli : Prosim in rotim gg. odbornike in ude pevskega društva »Sloveneč« v Boištu, naj se vendar ekrat vzdramijo in preprečijo nevarnost, ki preti temu društvu od dobrojim znane strani. Na delo torej ! Zadnji čas je že ! Eden udov. X Poskus tatvine. V noči od 27. na 28. t. m. skušali so neznani zlikovci vlomiti v poštni urad v Podgradu. Vrtali so zid pod oknom v pritličju, poleg katerega se nahaja tudi železna blagajna. In ta bi jim bila gotovo še najljubša! Skoro bi se jim bilo posrečilo zleBti skozi zid v pisarno. A orožniški postajevodja, kateri se je bil pred en četrt ure povrnil s patrole in že legel v postelj, ni mogel zaspati, ker ga je motilo neko butanje ob zid. Pogledal je skozi okno svoje spalnice, katera je ravno nad poštnim uradom. Kar je zagledal moža, kako jo je odkuril. Ker je v isti hiš: tudi crožniška postaja, poklical je takoj še ostale orožnike in ti vsi so pritekli ven v eami srajci, da bi vjeli poštenjakoviča. Ali niso ga mogli dobiti več! X Iz Dekani nam pišejo dne 26. t. m.: Včerajšnja veselica »Zrinjskega« završila se je ■ i j a j n o, nad vsako pričakovanje. Udeležba ogromna , premnogo jih je moralo oditi, ker niao dobili prostora. Gospod poslanec Kompare je govoril uprav brilijantno; ljudstvo je bilo navdušeno in ganjeno do solz. Navdušenje je posebno povzdigovalo izborno petje »Zrinjskega«. Društvo je bile primorano svoje točke večkrat ponavljat'. Zajčev »U boj!«, Razne vesti. Iz Lipika, kopališča v Slavoniji smo prejeli: Go3pod urednik ! Dovolite, da Vam napišem od tu par besedic in Vas prosim, da jih objavite zdravje iščočemu človeštvu. Lipik leži ob železniški progi istega imena, ima krasno šumsko lego in zdravo podnebje. Kopališčne zgradbe so urejene z vsem kom-t'ortom ter pripravne za imovitnike in ne* imovitnike. Naravni izvir jodove vode ima 60° topline ter se uporablja na razne načine po zdravniškem predpisu. Krasna kopališčna sprehajališča merijo nad 40 oralov ter ee gostom nudi prilika, da se — P°leg blagodejnih kopelji — nauživajo izvirne zdravilne vode, svežega šumskega zraka, prijetnega hladu ter duševne brane. Godba svira od 7. do 9. ure zjutraj ter od 5. do 7. ure zvečer gostom v zabavo. Glasba (orkester) je jako dobra ter svira krasne slovanske oziroma hrvatske komade poleg madjarskih, katere svirajo mnogoštevilnim madjarskim gostom na ljubo. Ti gostje so bili tu doselej vsikdar jako miroljubni in ni bilo v teh krajih v resnici nikakega nemira. Narod je tu sicer bister} ali ne pojmi važnosti politiškega dozorevanja. Ker ta kraj obiskujejo večinoma Ogri, stoji tudi pod vplivom njihove financi-jelne moči. Slovencev ni menda nijednega tukaj, mejtem ko je Srbov iz kraljestva precejšnje število. Hrvatje sami pa menda premalo cenijo dobroto domačih kopelji. Ko bi več prihajali v to svojo domačo kopelj, ko ristili bi mnogo več svoji stvari. Prihajali bi v dotiko z narodom ter mu odpirali oči glede poti za dosezanje narodovega blagostanja. Sedaj je najugodneja sezona. Prihodnjič več K—<% Brzojavna poročila. Minister Khnen-HederTary in ogrska liberalna stranka. BUDIMPEŠTA 30. (B) V včerajšnji večerni konferenci liberalne stranke je razvil ministerski predsednik grof Khuen-Heder vary načela, po katsrih misli vladati. Povdarjal je, da bo v podlago njegovemu vladanju ohranitev nagodbenega zakona iz leta 1867. V interesu vojne moči monarhije bo skrbel za ohranitev ideje skupnosti vojske in bo obračal svojo pozornost tudi na ekonomična vprašanja. Slednjič je ministerski predsednik prosil stranko, naj ga podpira, kajti on da je vedno visoko cenil njena načela. Poslanca Hieronymi in Hodossy Bta mil zagotovila zaupanje. Kardinal Tagliani. DUNAJ 30. (B.) Predpoludne je nuncij kardinal Tagliani sprejemal čestitke. Prvi je došel generalni adjutant Wolfras, ki je sporočil cesarjeve čestitke. Tudi členi cesarske hiše se sporočili svoje čestitke po osebah svojega dvorjanstva. Nova doba v Srbiji. BELIGRAD 30. (B.) (Iz uradnega vira). V skupščini je prečital ministerski predsednik Avakumović kraljevi ukaz, s katerim se zaključuje to zasedanje sklicano s proklamacijo začasne vlade dne 11. junija. Odgovor kralja italijanskega na notifi-kacijo kralja Petra I. je došel semkaj. BELIGRAD 30, (B.) Seja skupščino je bila otvorjena ob 10. uri predpoludne. Po prečitanju kraljevega ukaza za zaključenje zasedanja je imel ministerski predsednik Ava-kumovic govor, s katerim je uajpoprej izrekal skupščini zahvalo vlade na izvolitvi kralja. Na to je rekel ministerski predsednik: »Vlada je bila tega mnenja, da naj bi skupščina rešila še najnujneja financijelna vprašanja, toda taje sklenila, da rešenje teh vprašanj prepusti dovo izvoljeni skupščini. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Una trovan cenik brezplačno ln franko. Dražbeni oglas. Dne 7. julija t. 1. ob 12.o0 popoludne se proda na prostovoljni dražbi na licu mesta v Divači hiša (gostilna) M a g a j n a št. lo. v D i v a č i z zadevnim hlevom, vodnjakom in vrtom. — Ta-le hisa, ki leži na sredi vasi, je posebno obiskovana od letovišča rje v in se nahajajo v isti lepi prostori za gostilno in štacuno. Najmanjši ponudek znaša lfi.OOO K. Za večo prodajalnico jestvin v tržaški okolici se išče dečko kakih 14 let star.- Isti mora biti slovenske narodnosti in spreten v računanju. Ponudbe na upravo »Edinosti«. V/nI i I/one l/O množina meglenega in avetlega, TClIKdlloIVd tapetovanega ali k u h i ns k e ga pohištva se prodaja ln nekiij ča*a p"> najugodnejših cenih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza. 5. I. Slavno občinstvo ae najuljudneje val>i si ogledati rastavljene predmete od 9—12 predp. in od 2—7 ure zvečer XX*XXX *XXXX£XXX|* X Svoji k svojim! * j* ZALOGA Jg * pohištvaf x x x x x x X X X X X dobro poznane tovarne mizarsle zadruge i Gorici (Soitan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. NajTečja tovarna pliStf a primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, Moderni sestav. Konkurenčne oeae. gr Album pohlltev brezplačen. H X r% X X 2% U H % X ♦.h; XXXXXXXXXXXXXXXX Sprejem* zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt c zmacj-ujoć-imi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. t Trstu. Plazza Barriera vecehla, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapeearij. zzz==zz= - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Marate m dostavijo razven embalaže franko na ........ kolodvor ali brod v Trstu...... 8° O ■0: Tovarna za cementne plošče ANDRH STOLFA Trst. - ulica deli lndustria št. 1. - Trst. CcmeDtne pl« šee umedene od 25 in 33 o m, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2[]mf Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkuretee bori s glede cene ali kakovost' blaga. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukiiijo »e takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v ti šah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na "tatr od 1—2 in 5—7 pop. U M Gostilna ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna šf. 20 aisuratl Tojašmu. Zbirališče slovenskih delavcev Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izrrstna taluiija. — Vse po najnižji! cenah. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom Gorazd Iv&nčič gostilničar. Gulielmo Brod & C.° »znana tvrdka s POHIŠTVOM najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah V ta 8. (Ho vani it v. 14 R S T t opal Piazza S Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS Glavni zastop 7* Trst. Kras, Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Fraaz-Josefs-Oual St. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. 8pecijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izpla5avši v slučaju že nit ve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom rt varovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 6 91" Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke, Frankfurt a. S CORSO 8. a Romanelli q O oo= Velikanski dohod za sporaladni čas. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po gld 3-20, lumena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 > |H> gld- 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Specijaliteta ubuval za dečke. Naroebe po meri. Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 O -QQ— —p- o oo __TRGANJE KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^^ ttT ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^r trpotčevega soka in franco težka prebavljanja pri po- služi antirheuminega mazila. Cena Mekleuici 9 točuini navodilom in b pofttnino, ako te denar naprej poMje, gld 1.20 skega Čaja. Cena s poštnino ..... . . ako se denar uapre« »>o51je manjkanju teka, končanju, rezavici gld 140 Pri z:ista_ in bruhanju grče in prenapeti želodec. ^SLreiih bolečinah zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^ treba nadaljne • o • ^ o zdravi o o o o o o • troSke. S ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O H On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič ^ ° .?A„ w dflf0d 4 gld. 60 nvč., a poštnino, ako ae denar naprej frudrn j«n»p as o^« OBinifod ni moiipoim z njiono] «na.) -oficrtn *u z t qun tj; a »fua<]js eqaaa.iđ ofoj[ s '3U«J snjsj.>n^CT.v nt aaif{qazo vz mm nihvoiaa OS" I pjS afifcod pošlje lekarni fajdi:ii .itniap as S A I \/ A T O R" 03t* 'on*msod onm /» 1— V t\ 1 \J I* ^^^ o^ofvpcdud 6 noi.)oo| raa^ v Varaždinu ^^^ '8*8! °«iBJOdn z iABjd -po 'saoisiaau 9uzo)| afirup u; 9|nz '3B9d 9u0|0s '0>(0j '90l| bz M (Hrvatsko) vaviMOd VAONvnn Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohidtvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim ! Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. T UST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za birmo. Qbuvala za pospode Qbuvala za gospe. črna, angleška po gld. 3.20, rumena, črni sli rumena, angleška po gld. 3.50 > po gld. 3.50. nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Specijaliteta obuval za deoke. Naročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. i Manifakturna trgovina v ulici Nuova, nasproti palače Salem p r i p r o v a : bisalke od bombaža „ ,, piatna j* »» J? ,, na meter od 15 nvč. naprej 20 J* M 25 »t —1 *' ii m << kakor tudi bo^at izbor žepnih rut, prtenin, maj, nogovie. pogrinjal za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke. x acx Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih :enah. Za enkratno insercijo se pla<5a po 2 stot. ze. besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno sniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeili in botellkah. ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih ?in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. priporoča svojo kavarno »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so ?di slovanski in mnogi drugi časniki. Perhauc Jakob Anton Šorli PRED NO kupite ----PERILO blagovolite obiskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r (1 k e Vittorio jjasperini TRST — ul. Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° 0 odbitkom. Kdor nakupi blaga za 10 K vdoDi poseben dar. VZORCI SB NE DAJAJO. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po-jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blage-tudi na deželo na debelo in brobno' Cenike razpošilja franko ZOBOZDRAVNIK Univ. MgiL D.r Makso BrilM v TRSTU ulica S. Giovannl itv. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelanja z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi aelo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. { Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Poute della Fabra št. 2. in podružnica „ynia citta 5i £on3ra" ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša -- Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 po 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo— a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 32 dodšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5.— ]4, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. pe Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejSe od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) s* delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko 7 Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na metsr ali tudi za naročbe na obleke, ki ae izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poate nuove se zprejemajo izdelovanja oblek do meri ter Be še posebno vdobiva vsake vrste o bike v raznih risanicah in merah za moške in dečke. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&č&ni akcijski kapital ; K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese udaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in e ako m p tuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. ===== Daje predigme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti ===== izgubi == kurzni Vinkuluje in divinkuluje vojaSke ženitninske kavcije. Eskompt in inkusso menic, ti J*ot--a naročila. WmMMHHHHHH^MMHi Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ======= dne vzdiga. '— ' == Promet i Čeki in nakaznicami.