Na očnllia za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K. za pol leta G K, za četrt leta 3 K ; za Ameriko za celo leta 14 K, za pol 1< ta. 7 K. Po«»mt*n» ftlevllk« 10 Glgcllo jugoslovanski socialne Reklamacije so poštnine pr»»t» Nefranklr&na plsrsa »• a« «pr» !«Mnjo. Eokoplsl <• >t vra««j«, laamtt. ïautapoK p.tit-mti«» (iliiu 88 nta) u «skrit 10 vi«., »•čkreJ p* čifivtru. 63. štev. V Ljubljani, ¥ soboto, dne 8. avgusta Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopiit ta Uit: Uradntfltvo «Rdetega Prapora», LJubljana. — Za denarne poiiljatv«, naročila na li«t. reklimacija, inierate i . t. d : Uo»a»nlSt»o «Rdečega Prapora». Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. „Rdeči Prapor" izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pel leta 5 K 20 vin., za četrt leta J K 60 vin., mesečno 90 vin. Za NeBČijO za celo leto iS K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za AaerikO za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravnlštvo „Rdečega Prapora". Veleizdajstvo. V dobi, ko se modernizira Turčija, se gode v avstro-ogrski monarhiji reči, ki diše tako po srednjem veku, kakor da bi se bil čas v tej nesrečni državi res obrnil nazaj. Začelo se je zislematično preganjanje Srbov v Bosni in Hercegovini, na Hrvatskem in na Ogrskem. Zapirajo se ljudje, vodijo se •preiskave» in velik del časopisja tostran in onstran Litve je poln grozovitih bajk o veleizdajni-ških načrtih za ustanovitev nekakšnega jugoslovanskega carstva. Človeku bi se naježili lasje ali pa bi vprašal, če so se vse te dežele napolnile z ubežniki iz norišnic. Toda inkvizitorji pravijo, da zarota ni prazna b8jka, in trdijo, da imajo zanjo «neovržne« dokaze. In res: Po svetu se valja nekakšen «dokaz». Čedno je tiskan na belem papirju, pa še v dveh jezikih: V srbskem in nemškem. Ampak dosti je, da se ve, kdo je spisal brošuro, na katero se osla-nja protisrbska gonja, pa se lahko ve, koliko je vredna. Njen avtor je neki Gjorgje Nastič, tisti Nastc, ki je bil glavna priča v škandaloznem črnogorskem procesu proti «zarotnikom». Mož je v Črni gori denunciral na najpodlejši način, sedaj pa donuucira v Budimpešti. V svoji brošuri pripove- duje, da se je zarota zasnovala v Srbiji, potem pa da se je razširila po Bosni in Hercegovini, po Hrvatskem in Ogrskem. Če bi se smelo denunciantu sploh kaj verjeti, bi dobili vtisk, da je kot navaden agent provoca-teur lazil po deželah, v katerih prebivajo Srbi, da je tem ljudem predlagal revolucarsko zaroto in če so bili dovolj naivni, da so se podali v kako zvezo ž njim, jih denunciral policistom. Ampak če se natančneje premotri vsa zadeva, se spozna, da se še to ni zgodilo. Morda je plemeniti mož poskušal kaj takega, ampak ni dosegel svojega namena, vsaj ne pri tistih ijudrji, ki bi jih rad spravil v ječo ali pod vislice kakor svoje rojake v Črni gori. Značilno je za kvaliteto tega človeka pismo, ki ga je v faksimilu priobčil že pred daljšim časom zagrebški «Srbobran». Bilo je to pismo nekega stotnika v avstrijskem generalnem štabu, iz katerega je bilo razvidno, da je bil Nostic kot špion v avstrijski službi. Objavljena so bila tudi Nasti-ceva pisma, ki jih je bil pisal raznim črnogorskim merodajnim osebam, iz katerih je zopet razvidno, da je priskrboval črnogorski vladi «priče» za njen proces, seveda za denar. Nastič se je tudi skušal približati srbski šara ostalni stranki na Hrvatskem in Ogrskem in takrat njegovi nameni gotovo niso bili čedni. Dokazano je, da je pisal nekaterim članom omenjene stranke pisma, da ima spise, ki bi jih kompromitirali, ter je žugal, da jih objavi, ako ga samostalni listi ne nehajo napadati. Ko tukaj ni dosegel svojega nemena, je odšel na Ogrsko, roteč se, da se bo maščeval. To je storil z izdajo svoje brošure, v kateri trdi, da ima srbska samostalna stranka ugovor glede ustaje v Bosni s srbsko vlado. Objavlja tudi nekak sila otroški «revolucijski štatut» in pripoveduje, da so se «bombe» za to zaroto izdelovale v srbskem arzenalu. Tisti revolucijski štatut je baje pisal srbski nadporočnik Milan Pribičevič, ki bi ne smel biti niti korporal, če bi bil tako neumen kakor ta spis. Nastičeva brošura je torej glavna podlaga za tiste tendenčne procese, ki so se zdaj začeli proti avstro - ogrskim in bosenskim Srbom. Madžarska in Rauchova vlada se dela, kakor bi verjela vsem infamijam, objavljenim v tej knjižici in velikanski aparat je že pripravljen za protisrbsko gonjo. Ako čitamo take reči, se zgražamo nad temo onega časa in se čudimo, da so se sploh mogla vršiti taka preganjanja. A naenkrat se godi to okoli nas. Ne sanja se nam, temveč gola resnica je: Policija je na nogah, državni pravdniki in preiskovalni sodniki imajo «politične naloge», vrše se hišne praiskave, iščejo se kompromitujoča pisma, bombe, dinamit, ljudje se zapirajo. A vse to zaradi tega, ker je človek, ki mu je dokazana špio-naža, človek, ki je izročal svoje rojake rablju, človek, ki je od političnih oseb hotel izsiliti denarja, izdal brošuro, kateri se maščevalna tendenca in nezmisel od daleč pozna! Časniški organi, ki so v Rauchovi službi ali pa ix privata diligentia sovražijo Srbe, pisarijo o «razkritju» velike zarote, govoričijo o «dokazih» in indicijah, o «uspehu» hišnih preiskav. A javnost ni izvedela doslej še nič druzega, absolutno nič druzega, kakor da je Nost d izdal infamno brošuro, ki bi bila celo tedaj infamna, če bi se naslanjala na resnico. Prišli smo torej srečno zopet v dobo fabrici-ranja zarot, agent provocateurjev in tendenčnih političnih procesov. Ljudje, ki imajo slučajno nekoliko moči v rokah in si je, hodeč po ravnih potih, ne morejo ohraniti, se poslužujejo sredstev staroveških policistov, ki so se bali, da postanejo nepotrebni, če ne dokažejo svetu vsak dan kake grozovite lopovščine. Varnost osebe pa pada tako globoko, kakor v srednjem veku. To so žalostna znamenja splošne reakcije, glasna svarila vsemu ljudstvu, da ne zaspi, kati lahko bi se zbudilo z verigami na rokah. Demokracija je v nevarnosti, rešitev pa je edino v močni, neodvisni organizaciji. Najzanesljivejši branik proti ta* PODLISTEK. Strahovi. Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem. Opomin vsem dobrim katoličanom VI. Od nekdaj je bilo tako ! Najhujši strah je ta, da hoče socialna demokracija «vpeljati» nekaj, česar še ni bilo nikoli. Prekucniti hoče družabni in gospodarski red. Ali ni to blaznost, ko je bilo vendar od nekdaj tako? Seveda! Če bi bilo res, da je bilo gospodarstvo na svetu vedno enako in da se ni nikoli iz-preminjal družabni red, tedaj bi bili socialni de-mokratje norci, ne pa strahovi. Toda čudno je, da se s tako neumnostjo še lahko lové kalini v človeški podobi. Danes vidimo parne stroje, električne motorje, čudovite akumulatorje, železniške lokomotive, pa-robrode — odrasli otroci pa mislijo ... ne ! Nič ne mislijo, ampak kar tako se jim zdi, da morajo biti kapitalisti lastniki delavnih sredstev in da sploh ne more biti drugače. «Ker je bilo od nekdaj tako». No, prijazni katoličan, kdo pa je imel delavna »reditva v Adamovem raju? Da — takrat ni bilo delavnih sredstev, kajti ni bilo dela. Blagor nam, če bi ob sami lenobi dobivali vse, kar potrebujemo za življenje. Le nekoliko dolgočasno bi menda bilo. Pa pustimo raj, ki je izgubljen. Vprašajmo rajši učenjake, kakšna delavna sredstva so imeli ljudje v najstarejših časih. Da ni bilo električnega pljuga, bržčas ni treba dokazovati j saj ga še dandanes nimajo pravpovsod. A semtertja ga že imajo, le verjemite, sosed! Najstarejši ljudje pa niso imeli niti lesenega; tudi sekire niso imeli in motike in grabelj. Kajti vse to je moral izumiti človek ; na drevju niso nikdar rasle take ropotije. Če nam ne bi dokazovale stare najdbe, bi nam morala dopovedati sama pamet, da niso prvi liudje imeli nič druzega kakor naravo in njene surove snovi. Neobdelani kamen je ležal na tleh in to je bilo prvo človekovo orodje in orožje. Nado-mestoval mu je kladivo in meč, sekiro in puško. Bil je njegovo prvo delavno sredstvo, a zanj takrat prav tako važen, kakor danes lokomobil in KrUp-pov top za nas. A ne pozabimo glavnega vprašanja: Č e g a v o je bilo delavno sredstvo? Ker je bila zemlja malo obljudena in človek tudi še ni poznal denarja, smemo verjeti, da ni bilo kapitalistov, ki bi bili. že takrat zagrmeli strahovite besede: Kdor hoče dela is kruha, se mora vpreči v našo mašino! Lastnik delavnega sredstva je bil, kdor je delal I Kamen ni ostal surov, kakor ga je razmetala priroda. Človek se je izuril in si je napravil iz njega vsakovrstno orodje. Kdor ga vidi danes, mora občudovati spretnost tistih rok, ki so ¡zdelo« vale iz prostega kamna ne le praktične, temveč tudi lepe sekire, mogočna kladiva in najfinejše igle. Tisočletja je bil kamen najvažnejša snov in spomin na njegovo znamenitost seje dolgo ohranil. Zidje n. pr. so smeli pri neki verski ceremoniji rabiti samo kamnen nož, ko so že davno znali obdelovati kovine. Dobro vemo, da se je to temeljito izpreme« nilo. Človek se je polastil brona, začel je rabiti železo, že prej seveda se je seznanil z ognjem in njegovimi čudeži, naučil se je izdelovali jeklo. Ampak ne pozabimo: Nekdaj je bil delavec lastnik delavnega sredstva. To je važno, kajti s tem je nesmttno blamirana tista ošabna trditev: Od nekdaj je bilo tako! Prav nasprotno je res: Nikoli ni bilo tako, kakor je danes. Še včeraj je bilo nekoliko drugače in jutri, prihodnjo uro, bližnji hip bo spet drugače, kajti čas je izpreminjaaje. Pameten človek ne želi, da bi se vrnili časi, ko so ljudje prebivali v brlogih, iz katerih so s strahovitimi boji prepodili divje zverine. Kolibe na kolih sredi jezer niso naš ideal, Tudi ne zdihu« jemo po časih Nomadov, ki so imeli domovino danes tukaj, jutri tam. v vsaki pa enake križe in težave. Ne nazaj, temveč naprej hočemo» kemu nevarnemu nazadnjaštvu je krepka socialna demokracija. Bosensko pismo. Sarajevo, koncem julija. Čitajoči zunanje časopisje, se moramo od dne do dne prepričevati, da so naše razmere izven Bosne prav slabo znane. Neprenehoma se hvali avstrijska uprava, češ, kaj je vse storila za Bosno in Hercegovino, opisuje se razvoj Sarajeva, pripoveduje se o lepoti kopališča Ilidže, ampak da se je storilo večinoma vse v prid tujemu kapitalizmu in domačim spahijam (veleposestnikom) in da ni pri nas toliko svobode, kolikor v Rusiji, se ne povč nikjer. Zlasti pa nima zunanji svet pojma o življenju delavcev v Bosni in Hercegovini. Razvila se je pri nas nekoliko privatna industrija, nekoliko pa državna. Ker se sadi tukaj, posebno v Hercegovini, precej tobaka, se razume, da smo dobili erarično tobačno tovarno. Od davnih časov se izdelujejo v Bosni preproge; prej je bil to predmet hišne industrije, ki še sedaj ni popolnoma izumrla. Tudi za to je vlada napravila tovarno. Razglasila je, da hoče tako preskrbeti revežem zaslužka. Toda vsa ta podjetja so kapitalistična, profit je glavna reč, delavke pa zaslužijo po 70, 80 vinarjev na dan; če ima katera po krono 60 vinarjev, je že «bogata». Bosensko delavstvo je bilo torej zelo veselo, ko je sodrug Nemec v avstrijski delegaciji povedal nekaj resnice o bosenskih razmerah. Ko je bil o veliki noči v Zagrebu kongres hrvatske socialne demokracije in se je v Sarajevu izvedelo, da je tudi sodrug Nčmec tam, se ga je takoj naprosilo, naj obišče tudi Sarajevo. Takrat to ni bilo mogoče. O binkoštih je bil bosenski delavski zbor, a tudi takrat ni mogel priti sodrug Nemec, kakor tudi ne slovenski sodrug Kristan, ki je bil tudi povabljen. Sedaj, ko je avstrijski parlament zaključil svoje zasedanje, je našel poslanec in delegat Nemec priliko, da je prišel tudi v Bosno. Tega so se zelo razveselili delavci, nikakor pa ne vlada in njeni klerikalni oprode. Stadlerjev «Hrvatski Dnevnik» je naravnost ščuval policijo, naj izžene sodruga Nemca tako, kakor je o binkoštih izgnala sodruga Korača in druge zunanje zastopnike. Gotovo je, da bi bila policija to od srca rada storila, ampak Nčmec je vendar član delegacije, pa bi bilo vendar nekoliko nevarno, ravnati ž njim kakor s kakim potepuhom. Tako je užival v Sarajevu še relativno svobodo, le da mu je bilo par detektivov vedno za petami. Sodrug Nčmec je ogledal sarajevska industri-alna podjetja, kjer so ga hoteli uradniki naravnost nalagati o delavnih razmerah. Na srečo so jih delavci razumeli in so povedali sodrugu resnico. Imeli smo ob tej priliki, in sicer v nedeljo, 26. julija, tudi velik shod. To je pri nas nenaya- Konservativci — vsi nasprotniki socialistov so namreč konservativni — pravijo, da se mora ohraniti, kar je. A nikoli se ni ohranilo, kar je bilo. Vse, kar se je porodilo, je umrlo, kar je nastalo, je izginilo. Ako bi bili gospodje tako dosledni kakor se delajo» bi morali storiti nekaj strašno neumnega. če je namreč res vsaka revolucija «¡legitimna», torej nedopuščena, tedaj bi se morale naj* prej prekleti vse revolucije, ki so že bile in izbrisati bi se morali praktično vsi njih sledovi. Pa prevdaritc:, stric Matija, ki se z vsemi štirimi držite starega, kaj bi se tedaj moralo zgoditi! Hlače dol! Kajti nezakonite so; gospodarska revolucija jih je porodila. Ven iz hiše, ki je bog ni ustvaril, ne priroda sezidala! V prah ž njo. Proč z mesti in vasmi, s pljugora, s knjigami, z vozom, z domačimi živalmi! Smrt kulturi in civilizaciji! Nazaj v gozde, v puščave, nagi, brez orodja, ognja, strehe J Kajti samo tisto prvotno divje življenje divjega človeka je bilo legitimno; vse, kar je pozneje prišlo, je rodila revolucija! Sapo vam je zaprlo, striček? Le potolažite se! To se ne bo zgodilo, pa če bi nam tisoč fanatičnih prorokov začelo hvaliti blaženost «naravnega življenja». Toda sedaj bodite pravični. Oe je bilo doslej dobro, da je napredoval svet, tedaj vam mora biti všeč, da gre še naprej. In če so privatni kapitalisti v večnem izpreminjanju postali lastniki delavnih sredstev ter skoraj neomejeni gospodarji, vam mora biti prav, da izpremeni bodoči razvoj tudi to. Pa verjemite; Za glavo ne pojde. Ne plašite se strahov, ki jih ni! Dalje. den dogodek. Zborovalne pravice tukaj sploh ni, v hudi sili, ob stavkah i. t. d. si jo moramo vzeti. Shod je bil v gledališču in udeležba je bila sijajna. Zbralo se jc najmanj 1500 ljudi. Sodrug NSmec je dosegel s svojim govorom o razvoju in o namenih delavske organizacije velik vspeh. To je silno peklo klerikalce in neki Jošt je hotel motiti zbor z nesramnimi provokacijami. Tudi to se je najbrže zgodilo v sporazumu s policijo, kajti ko so zborovalci protestirali proti nesramnosti, je takoj policija udrla v dvorano. Ampak predsednik sodrug Šalamun o v ic je kmalu naredil red; Joštu je vzel besedo, N črnec je pa energično pozval poUcijo, naj se pobere. To se je zgodilo in shod se je v redu končal. Policija je lahko videla, da je delavsko gibaBje premočno za njene zvijače, pa tudi za njeno pest. Politični odsevi. Z volilno reformo za ogroki parlament uganjajo vladajoči Košutovci pravo sleparijo. Kakor znano, se je ogrska koal-cija, ko je prevzela vlado, zavezala vladarju, da vpelje splošno in enako volilno pravico. Doslej je vlada reformo samo zavla-čila, sedaj jo namerava popolnoma izdati. V Košuto vem listu «Budapest» piše poslanec Burdyan, da je že zagotovljeno, da se izvede volilna reforma na podlagi pluralnega zistema, ker si drugače madžarski element ne bi mogel zagotoviti vodilne vloge. Tudi je po zadnjem ministrskem svetu gotovo, da s6 vsa stvar še precej zavleče in da reforma ne bo takoj predložena, ko se snide parlament. To je popolnoma prosto izdajstvo. Treba je pa še počakati, kaj poreče delavstvo na Ogrskem. Tajni svetniki so postali ministri Fiedler, Ebenhoch, Gessmann, Pra šek in Georgi. Državni finančni minister Borian, kateremu so podrejene tudi bosensko-hercegovske zadeve, je na Severniku obiskal ministra za zunanje zadeve Aehrenthala, da se vsled izpremenjenih razmer v Turčiji posvetuje z njim o bosenskem položaju. Torej so vrhovni voditelji bosenskih zadev vendar postali nekoliko nervozni. Minister Gessmann potuje po Tirolskem. Ofi-ciozni listi pravijo, da je to uradno potovanje; krščansko-socialni minister hoče baje študirati razmere glede tujskega prometa. A za študiranje je to potovanje nekam čudno. Vrši se približno takole: Minister s svojim spremstvom se pripelje z vlakom ali pa z avtomobilom v kako mesto. Tam ga pričakujejo krščansko-socialni glavarji, nekatere uradne osebe, pa klerikalno ljudstvo z belooblečenimi deklicami, veteranci, godbo, mlaji, zastavami i. t. d. Eden ali več ljudi pozdravi ministra, ta se zahvali* tuintam gre na zajtrk, na kosilo ali na večerjo, če pa tega ni, pa smukne hitro z vlakom ali z avtomobilom naprej. V kakem lepem kraju se spočije in pozabava in to je ministrsko študiranje! Za nižjeavstrijske deželnozborske volitve so sklenile vse ondotne meščanske stranke za nekatere okraje kompromis s krščanskimi socialci. To se je zgodilo tudi n. pr. za mestni (privilegirani!) okraj Waydhofen ob Taji. Potem se pa ljudje čudijo, da klerikalci ne najdejo odpora v parlamentu! Kako naj se liberalci in nacionalci bojujejo s tistimi, ki so jim pomagali do mandatov? In vse to iz strahu pred socialno demokracijo ! Srbska skupitina je v prvem čitanju sprejela proračun za leto 1908 in razpravljala sedaj o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Na Turškem napreduje nekrvava revolucija, da je veselje. Čete so prisegle, da bodo varovale ustavo in da bodo sultanu zveste, dokler ščiti svobodo. Zares, če se bo stvar tako razvijala dalje, postane Turčija še vzor svobode starim ustavnim državam. Miadoturški krogi niso tako lahko* umni, kakor se je sodilo tupatam. L-jpe sultanove besede so poslušali, ampak zadostovale jim niso. Tudi njegova prisega na ustavo jih ni zazibala v spanje. Da je imel sultan okrog sebe same ljudi reakcionarnega mišljenja in ravnanja, se j m je zdelo za svobodo tako nevarno, da so na ves glas zahtevali njih odstranitev in nadomestitev z ljudmi, ki se jim lahko zaupa. In že so dosegli vspeb. Veliki vezir Said paša je demisioniral s celim ministrstvom; v sredo večer je sultan sprejel de-misijo. Pravi se, da bo Kiamil paša novi veliki vezir, češ, da uživa tudi pri Mladoturkih upanje, toda se ne vč, če bo sprejel ta poklic, kar so se Še pred kratkim odklonili vsi njegovi predlogi. Mladoturki zahtevajo na vsak način, da pride tudi kdo izmed njihovih zaupnikov v ministrstvo. Znamenito je, da odkladajo ustaši po Macedoniji orožje in se bratijo z Mladoturki. Njihovi voditelji svarč ljudstvo, naj ne posluša zapeljivih glasov iz Bul-garske in Srbije. Znani vodja ustašev Sandan-ski bo kandidiral za turški parlament. Sploh kaže vse, da ni med Mladoturki nič sovraštva do drugih narodnosti in ver. V Solunu so imele tudi turške žene shod in so zahtevale ravnopravnost z moškimi. Ta vest, če je resnična, kar je precej verjetno, je naravnost čudovita. Torej se turške žene bolj resno zanimajo za življenje, kakor —- slovenske ! Ruski konzul Pope v Tjentsinu na Kitajskem je bil v noči na 5. avgusta od nekega neznanca težko ranjen. Za vzrok zločina se ne ve. Ruska vlada, kateri se hodijo klanjat naši Hejslovani, nastopa proti največjemu živečemu Rusu, Levu Tolstemu, tako brutalno, da se sramoti pred vsem svetom. Zaradi njegovega članka «Ne morem molčati», ki smo ga tudi mi objavili v podlistku, so bili zaplenjeni in kaznovani vsi časopisi na Ruskem, ki so ga priobčili. Vsem mestnim zastopom je vlada prepovedala, prirejati slav-nosti ob Tolstojevi osemdesetletnici, ki je letos. Vseučilišče v Kazanu je imenovalo Tolstega za svojega častnega člana; naučuo ministrstvo je pa poslalo vsem vseučiliščem okrožnico, s katero jih poziva, da naj prezirajo to imenovanje, proti profesorjem kazanskega vseučilišča je pa vlada uvedla preiskavo. Francoska vlada, o kateri čenčajo naši klerikalci neprenehoma, da je «socialistična», je v resnici tako protisocialna in delavstvu sovražna, kakor vse, ki so bile pred njo, ali pa še bolj. V Draveilu so bili zidarji v stavki in Clemenceauova vlada je takoj poslala vojake nad nje. Posledica je bila seveda ta, da se je vnel boj med delavci in vojaki in na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih, Delavstvo v Parizu je bilo vsled tega prelivanja krvi skrajno razburjeno in je sklenilo, v znamenje protesta napraviti 24 urno splošno stavko. V ministrstvu so se celo posvetovali, ali bi razpustili strokovno delavsko zvezo in le ker so se prepričali, da s tem ne dosežejo nič, so opustili blazni namen. Angleški minister Asquith je na nekem banketu, ki je bil prirejen na čast delegatom na mednarodnem kongresu za svobodno trgovino, dejal, da se razširja misel vzajemnosti med narodi. Svobodna trgovina pomeni prijateljstvo narodov pa ga veseli, da se tudi v drugih deželah veruje v to idejo. Angleška gosposka zbornica, ki je najprej izpremenila nekatere določbe zakona o starostnem zavarovanju, je sedaj sprejela zakon tako, kakor je sklenila poslanska zbornica, ki se ni hotela udati gosposki. Avstrijski poslanci nimajo toliko korajže; če se stari gospodje v gosposki vbornici upro znižanju davka na sladkor, zlezejo meščanski poslanci pod klop, pa je konec litanije. Nekak mirovni kongres zboruje letos v Londonu. Kakor doslej, moramo tudi zanaprej smatrati vse take priredbe za komedije in kdor misli, da so kaj več, naj čita, kaj jc govoril angleški minister Asquith na banketu. «Na splošno razoroženje, je dejal, se ne more misliti, ker mora biti vsaki deželi njena varnost prva stvar. Vendar so pa tudi druga sredstva kakor vojna za rešitev mednarodnih nesporazumov, n. pr. razsodišča in mednarodni ugovori. (Kaj to pomeni, se je videlo v Haagu!) Nasprotno pa so trozveze in d voz veze miru pogo-stoma bolj nevarne kakor koristne.» Pa vendar išče angleški Edvard take zveze po vsem svetu! snfr M Prapor"] DomaČe stvari. Velikosrhska agitacija, s katero napolnjuje Rauchovo in po njem vse avstrijsko in ogrsko ofi-ciozno in poloflciozno časopisje svoja predala, je prav sumljiva stvar. Sumljiva namreč ne kot «zarota», ampak kot bojno sredstvo Rauchovega zistema in bosenskega klerikalizma. V Bosni je, kakor znano, vojno sodišče obsodilo več časnikarjev v dolgoleten zapor, baje zaradi veleizdaje. Sedaj pa odkrivajo Rauchovi vohuni neprenehoma take «zarote» po Hrvatskem. Ko je vladal Khuen-Hedervary, je bil, kakor znano, največji del srbskih poslancev v njegovem taboru in tudi Rauch, pravi posne» malec Khuenov, je upal nekaj časa, da jih vjame v svoje mreže, čeprav je sočasno računal tudi na Starčevicance, ki še srbskega imena ne trpe. Rauchu je izpodletelo in — čudovito! — od tistega časa so Srbi «zarotniki» in «veleizdajalci». «Razkrili» so velikansko, po mnogih deželah razširjeno «zaroto», ki je hotela delovati — horribile dietu! — z bombami. Človeka bi obšla kurja polt, če bere te grozovite istorije, v katere sta baje zapletena tudi poslanca Budisavljevid in Pribičevič. Ker se pa vendar še niso vsi ljudje skregali s pametjo, se vpraša, če se sme tistim «zarotnikom» res podtikati taka vnebo vpijoča traparija, da bi hoteli z bombami ustanoviti nekako vsesrbsko carstvo P Kdor pozna n. pr. Budisavljevida in Pribičevidi, se bo krohotaje nasmejal, da bi bila zmožna, le sanjati o bombah. Končno bi morala stvar zanimati tudi nas Slovence, kajti kdor snuje kakršnokoli jugoslovansko carstvo, šteje gotovo tudi na nas in vsekakor bi moralo biti tudi med nami kaj agentov kralja Petra. Ne verjamemo jja, da bi bilo med Slovenci kaj želje, priti pod to slavno žezlo, zlasti če pomislimo na imenitno kvaliteto prestolonaslednika. A kakor na ve na Slovenskem nihče o taki zaroti, izvzemši seveda vsegavednega «Slovenca», tako najbrže tudi na Hrvatskem ne v 6 nihče nič, razven Rauchovih vohunov. Žalostno je pa le, da igrajo taki krvoločni romani ie dandanes kako vlogo v politiki. To je tako, kakor je bilo v Turčiji — pred revolucijo. Za Primorje hoče torej avstrijska vlada resno skrbeti. Odbor, ki je bil spomladi sestavljen, da študira to vprašanje, je dovršil svoje delo in izdelal predloge, ki jih je potrdil ministrski svet. Uradni komnnikč izreka, da se imajo izvršiti večja in potrebnejia dela, manjša in manj potrebna ra zapostaviti. V prvi vrsti se je gledalo na ceste; na Goriškem se ima deloma na novo napraviti, deloma popraviti 34, v tržsškem teritoriju pa 28 cest. Glede železn;c ohljubuje vlada, da to podpirala financiranje tistih prog, ki so že da\no projektirane. Najobširnejši program ima vlada glede pošte, brzojava, telefona in avtomobilizma. Število poštnih postaj se ima pomnožiti za 35; brzojav se ima spojiti z glavnimi avstrijskimi programi in pomnožiti zveze; podpirati se imaji tako avtomo-bilne proge, ki ne dobe podpoie od dežele in občin; zlasti se misli na stalno avtomobilno zvezo Trsta z Opatijo in Reko ter Pazina proti Rabu. Vlada hoče podpirati kreditne zavode za obrt in hišno industrijo ter ustanoviti zavode za obrtniški naraščaj. V Cervinjanu, Gradežu, ob spodnjem teku Soče, v Sv. Križu, Barkovljah, Miljah, Kopru, Izoli, Strunjanju, Piranu, Perto Rozi, Sv. Lovrencu, Novem graiu, Valeti, Poreču in Rovinju, v Bir-barigi, Peroju, Fagani, Pulju, Verudi, Sv. Martinu, Moščunicah, Lovrani, Iki, Opatiji in Volo-ki, v glasnih mestih otokov Lošinj, Cres ¡n Krk se imajo izvršiti razna pristaniška dela. Izboljšati se imajo pomorske zveze z otoki. Ribolov se ima moderno urediti, zlasti lov sardel. Glede šolstva se obljubu-jejo štipendije in subvencije ter ustanovitev novih, zlasti strokovnih šol in potovalnih tečajev. Ves program se ima izvršiti v petnajstih letih Na pa-pirju^je vse to prav lepo, ampak treba bo počakati, kako bo v praksi. Goriški liberalci in klerikalci se kregajo zaradi komande v deželi. Razmere v tej kronovini so sploh take, da bi se v njej nabrali polni koši operetnih snovi. Večina prebivalstva v deželi in sicč.r zelo znatna več na je slovenska, večina v deželnem zboru je italijanska. Ergo bo tudi deželni glavar Italijan; imenovan bo zopt?t vitez dr. Payer. Politično je večina deželnega zbora liberalna, ampak namestnik deželnega glavarja bo klerikalec dr. Gregorčič. Imenovan bo, kakor se izrecno naglaša, vsled sporazuma klerikalcev in liberalcev. S tem pa satira še ni končana; slovenski klerikalci zahtevajo še eno mesto v deželnem odboru. Liberalci imajo v novem deželnem zboru devet mandatov, klerikalci šest. Pa je že tako: Kjer imajo klerikalci tako večino, da lahko ko-mandirajo, se postavijo neusmiljeno na stališče «pravice» t Toliko nas je, toliko si vzamemo 1 Kjer so v manjšini, pa takoj apelirajo na «politično dostojnost»: Večina ne sme zlorabljati svoje moči, ampak mora tudi manjšini priznati primerne pravice I Klerikalci torej zahtevajo še enega deželnega odbornika, liberalci jim ga nočejo priznati in prav lahko je mogoče, da bo deželni zbor nezmožen za delo takoj, ko se snide. Kranjske dopolnilne volitve za deželni zbor bodo baje meseca novembra in potem se ima vb >r sklicati meseca decembra, da reši proračun za p i-hodnje leto Mogoče, da je to vse res, vendar pa svetujemo sodrugom na Kranjskem, naj se ne zanašajo na dolgi termin, ki bi se prav lahko tudi skrajšal. Na Nižjem Avstrijskem je prišel razpis novih volitev povsem nepričakovano, pa bi se to lahko zgodilo tudi na Kranjskem. Treba se je torej pripravljati za volilni boj, dokler ni prepozno. Teroriiem, ki so ga začeli klerikalci uganjati po svojih časopisih, je že brez primere. V torek je imel krščanski «Slovenec» sledečo beležko: Kdo psuje. Pod tem naslovom bomo zimi ni priobčevali vse tiste «Narodove» somišljenike, ki z «Narodovimi» psovkami na naše telovadce kažejo svojo oliko. Na večer škofjeloške slavnosti je v Ljubljani klical: Čuki: trgovski pomočnik pri tvrdki C., A. J. Gospodu J. stori vsak somišljenik gotovo uslugo, ako ga v C -ovi trgovine ne nadleguje. «Slovenec» je bil seveda tako delikaten, da je imenoval celo ime uslužbenca in tvrdke. Namen je prozoren. Ustraši naj se trgovec in naj pritisne na pomočnika, v strahu, da bo bojkotirana trgovina, ki je njegova, ne pa pomočnikova. O brutalnosti takega maščevanja, ki nima prav nič opraviti z bojkotom iz gospodarske sile, ni treba izgubiti besedice. Ampak klerikalna nestrpnost kaže, aa je srednjeveška gospoda zelo nervozna in to je znamenje strahu, ne pa moči. Kdor se je zavedal, da je krepak, se ni nikdar ustrašil priimka. «Geusi» in «sansculotti» so bile psovke, ampak tisti, ki so jim jih prišivali, se niso namrdavali in čmerili, temveč so ponosni sami sprejeli ta imena. Dokler so klerikalci tako občutljivi, se jih ni treba bati. Za smrtno kasen se zopet z vso svojo krizo-stemsko zgovornostjo poteguje pobožni «Slovenec». Duševnim potomcem tistih, ki so uživali največjo slast, kadar so sežigali «krivoverce» in «copernice», se ni čuditi, če se jim sline ne cede po človeški krvi. Saj je bilo krščanstvo klerikalcev itak vedno na papirju. Ampak nekoliko neprevidno je vendar, če tako javno zatajujejo nauke pravega krščanstva, ki zahteva odpuščanje, usmiljenje in ljubezen so vražnikov. Gospodje imajo seveda z visoko politiko toliko opravka, da jim ne ostane časa za katekizem, sv. pismo in evangelije. Drugače bi bilo vendar hvaležno spomniti jih, kako je ravnal Kristus, kadar so ga izpraševali, kaj početi s kakšnim grešnikom. Tisti prvi kamen, ki naj ga pobere, Kdor se čuti nedolžnega, je pri klerikalcih že davno pozabljen. Ker pa ne vidijo bruna v svojem očesu, se zopet po stari navadi zaletavajo v socialne demokrate, češ, da slave politične umore v Rusiji in v Portugalu Ne glede na to, da je med političnim dejanjem v boju in med hladnokrvnim usmr-čenjem človeka iz oficialnega maščevanja precej velika razlika, je pa tudi velika la?, da bi socialni demokratje slavili kakršenkoli umor in če imajo pri «Slovencu» kakšnega človeka, ki zna Citati so-cialno-demokratične časopise, bi lahko vedel, da niso še nikoli pohvalili nobenega atentata. Seveda pa tudi niso tako oddaljeni od človeštva, da ne bi razumeli takih žalostnih dogodkov in jih tolmačili. Razumevanje pa je jako važna reč, katere pa klerikalcem primanjkuje, zlasti tedaj, kadar gre za nasprotnike in kadar blage duše nočejo razumet'. Sicer pa naj bi klerikalci tudi o atentatih raje molčali; če poznajo kaj zgodovine, bodo že veleli, zakaj. Trubarjev spomenik v Ljubljani bo postavljen šele prihodnjo leto. Samo temeljni kamen se položi 1»to?. Neka beležka, ki to naznanja, pravi: «Ker gospod Berneker ni mogel dovršiti spomenika v določenem času » Kdor to čita, bi mislil, da je kriv delavec-umetnik. Zato bi bilo dobro, če bi se bilo povedalo, da kipar ni mogel napraviti spomenika, ker ni dobil denarja. Na njega valiti krivico, ni plemenito. Notar Hafner v Kostanjevci je bil v Novem Mestu zaradi zavajanja na krivo prisego obsojen na tri mesece težke ječe. Stvar je v kratkem ta, da je Hafni r pri zadnjih občinskih volitvah izdal nekak letak z neokusnimi napadi na razne ko-stanjeviške prebivalce. Ko je pa stvar postala zanj nekoliko nevarna, je dejal, da ni razširjal listih letakov in da tudi ni po pošti prejel paketa, v katerem so bili. Namesto njega se je oglasil njegov pisar Sajovic, da je on po pošti dobil paket in da je on nekomu dal en letak Ko je bila proti Hafnerju prva obravnava zaradi razširjanja pamfletov, Sajovic sploh ni hotel pričati, češ, da bi mu izpo-vedba kot uslužbencu notarja lahko škodovala. Za vzkl.cno obravnavo se je pa premislil; odrekel se je pravici molčanja in je pričal, da je on dobil paket s pan,tleti ter ga razširjal. Vsled tega je bil Hafner oproščen. Pomagalo mu je pa tudi to, da je graščinski vratar Urban Zupančič, ki je opravljal tudi posle listonoša, na obeh razpravah izjavil, da se prav nič ne spominja, da bi bil tisti dan prinesel notarju kak paket z listki. Pozneje pa se je Zupančič skesal. Pravi, da je imel z notarjem neke npprijetnosti in da ga je tudi pekla vest. Šel je na sodišče in je tam povedal, da je pričal po krivem. Obtožnica pravi: «Zupančič trdi sedaj, da je le vsled prigovarjanja notarja Hafnerja in Janeza Sajovica obakrat neresnico govoril, ker se še sedaj prav dobro spominja, da je Male Hafner sprejel lastnoročno zadevno poštno pošiljatev, smeh tje en list prebral in mu enega kot «volilcu» tudi vročil. Zupančič obširno pripoveduje, da ga je pred prvim zaslišanjem najprej Sajovic in zatem še Hafner učil, odrOsno nagovarjal, da naj le reč>j pred sodiščem, da se za poštne razmere notarjeve ne briga in da o pamfietih ničesar ne ve. Vse kaže, da je ta samoovadba Zupančičeva popol nem resnična, ne glede na to, da je mož s tem korakom nakopal tudi sebi obilo nesreče. Tudi po štarica Saitz se temno spominja, da je tak paket tiskovin došel nekoč v poletju 1907 na naslov no tarja Hafnerja, razen tega pa je Zupančič izvod pamfleta, ki ga je v rokah imel, izročil takoj na prej Francetu Unetiču in mu še povedal, da je ta list dobil od «notarja». Zupančič se je samega ovadil šele dne 8. aprila t. 1. oskrbniku Ribitschu, govoril pa je že popreje večkrat, da lahko «ne* tarju» na noge stopi, če bi mu ta stopil na prste Ce se uvažuje, da je tudi Sajevic mnogim ljudem pravil, da ima žadevfie listke od notarja Hafnerja ter da jih razširja Vsled Hafnerjevega naročila, mora se zadobiti prepričanje, da sta Sajovic in Zupančič kakor svedoka pred sodiščem vedoma neresnico govorila. Ne glede na zadevno odločno trditev obdolženega Zupančiča je pa tudi že iz celega položaja jasno, da je Ivana Sajovica in Urbana Zupančiča z nagovarjanjem le Mate Hafner zapeljal h krivemu pričanju. Niti Zupančič, niti Sajovic v omenjenih slučajih nista imela povoda, da bi sama od sebe pričala po krivem. Saj je Sajovic že zdavnaj prestal svojo kazen radi prestopka po g. 23. tiskovnega zakona. Ako bi bilo pa vse, kar je Sajovic kakor svedok povedal, popolnem resnično, čemu je bilo Sajovicu potreba, da se je prvotno z ozirom na svojega službenega gospodarja skliceval na določbo §. 153. k. pr P — Po končani obravnavi je bil notar Hafner radi zapeljevanja h krivemu pričanju obsojen na tri, Zupančič in Sajovic pa radi krivega pričanja vsak na dva meseca ječe, K temu le nekoliko besed. Notar Hafner je znan klerikalen kolovodja in v svojih bojevnih sredstvih ni posebno izbirčen. Nismo škodoželjni} tudi najbolj zagrizenemu političnemu sovražniku ne privoščimo nesreče. Sploh ne želimo, da bi se vodil politični boj na kazenskih obravnavah. Ampak to je: Klerikalci se neprenehoma sklicujejo na to, da je samo klerikalno mišljenje garancija za moralo. Ta proces pa je nov dokaz, da so klerikalci vsaj tako krvavi pod kožo, kakor drugi ljudje in da klerikalizem ni zdravilo proti greh; ker kleri-kalizma ni brez hinavščine, so celo razni grehi zanj posebno vabljivi. Saj je tudi Liguorijeva morala nad vse sumljiva, kar se tiče svetosti prisege. Kdo ve, če ni ta morala zapeljala tudi klerikalnega nolaria? Stokronski jubilejni cekini se v kratkem izdajo. A ker se jih nakuje samo 10.000, jih dobe naiprej samo dvorski krogi in ministri. Potem jih dobe lahko tudi poslanci za papirnat denar, občinstvo pa, če jih bo še kaj, jih dobi samo za drug zlat denar. Delavci pač ne bodo imeli preveč skrbi s to rečjo. Mednje jih gotovo ne pride preveč. Bojkot podraženega piva se nadaljuje. Karte-lirane pivovarne že tarnajo in .žugajo», da zaprö. Tega jim sicer nihče ne verjame, ker svojega pro-fita ne bodo mefale v vodo, a dobro znamenje je to, ker kaže, da jih je bojkot zadel v živo. Č<* bi pa res zaprli svoje pivovarne, tudi ne bi bilo škode. Brez piva se tudi lahko živi, kdor pa misli, da ne more, naj se nič ne boji; pivo je kupčija in dokler bo tako, ga ne zmanjka. «Rdeči Prapor» je naše osrednje glasilo. Kot tak pa je premalo razširjen po slovenskih krajih. Zato se obračamo ponovno na V3e sodruge, ki čutijo potrebo, da se naš list kar najbolj razširi, da storč. kar se da za razširitev lista. Vsak sodrug se naj na list naroči in naj prigovarja, da se bodo naročili tudi njegovi tovariši. Dalje naj skrbe naši sodrugi, da bodo vse gostilne, kavarne in brivnice. kamor delavci zahajajo, naročene na «Rieči Prapor». Mi bomo v eni prihodnjih številk začeli objavljati imena vseh gostiln, kavarn in brivnic po Ljubljani, ki so naročene na naš list, tako da bodo sodrugi vedeli, kako je. Za Ljubljano pridejo gostilne po deželi, zlasti po industrijalnih krajih. — «Rdeči Prapor» se mora razširiti tako kot to zahtevajo interesi slovenskega delavstva. Zato, vsi na delol Znižane vstopnice za organizirane delavce za The Royal Wonder Bio» v Lattermanovem drevoredu v Ljubljani se dobe v prodajalni «Delavske tiskovne družbe» v Ljubljani, Dunajska c. 20. Umetnost in književnost. Naznanilo in prošnja! V prodajalni «Delavske tiskovne družbe» v Ljubljani (Dunajska cesta št. 20) se dobita še cel 1. in II. letnik «Naših Zapiskov». Vsak velja po 2 K 80 vin., nevezan. — Kdor pa ima 2. in 3. št. I. letnika, 3. in 5. št. II letnika. 7. in 12 St. III. letnika, 4. in 8. št. IV. letnika ter 3. in 4. št. V. letnika in jih ne rabi, naj bo tako prijazen, pa j dl naj nam proda, ker jih radi kompleti-ranja nujno rabimo. Načelstvo «Delavske tiskovne družhe» v Ljnbljani, Dunajska cesta št. 20. Društvom in posameznim sodrngom na znanje I Pri naročanju knjig za biblioteke naj se vedno ozira edino na «Delavsko tiskovno družbo» v Ljubljani, ki bo vsakemu poskrbela vse knjige, katere rabi. Zlasti se naj na «Delavsko tiskovno družbo» obračajo podružnice strokovnih organizacij, ker bodo v «Del. tisk. družbi» našle v vseh svojih knjižničnih zadevah tako svet kakor pomoč. Shodi. Shod pekovske podružnice v Ljubljani se je vršil v četrtek popoldne. Najpoprej so se izvršile nadomestne volitve v odbor. Za predsedn;ka je izvoljen sodr, Prhn6. Nato je poročal sodr. Piškur o blagajničnem stanju. Sodr. Anton Kristan pa je v daljšem govoru razpravljal pomen organizacije za pekovske delavce. Pojasnil je ustanovitev strokovnega tajništva in strokovne komisije v Ljubljani, razložil pravice in dolžnosti organizacij do iste. — Shod je izjavil enoglasno pristop v strokovno komisijo in sklenil prevzeti dolžnosti napram isti nasš. — Organizacija pekov se prav lepo razvija. Je sicer v Ljubljani še nekoliko pomočnikov, ki nočejo poznati organizacije, ali tudi med temi prihajajo posamezni do spoznanja, želeti je, da bi bili vsi pekovski pomočniki v organizaciji. — Redni mesečni shodi se bodo vršili vsak prvi četrtek v mesecu pri «Kroni» v Gradišču. Odborove seje pa vsak četrtek istotam. Začetek ob 2. uri popoldan. Ljubljana. (Železnifiarski shodi.) Stopet« deset ljudi je bilo v nedeljo na Železničarskem shodu na vrtu «Narodnega Doma». Tako jih je seštel častivredni «Slovenec». Dobro je, da razsipa pobožno glasilo take laži prav o tem shodu, na katerem je bilo železničarjev z vseh prog južne in državne železnice od Maribora do Trsta. Tako vsaj lahko sami spoznajo, kako resnicoljubna so «Slo-venčeva» poročila, Vsako sicer da Železničarji nimajo ne nedelje ne praznika in da jih je bilo tisti čas. ko je shod zboroval, več v službi kakor prostih. Toda udeležba je bila vendar zelo velika; kajti če so bili zasedeni vsi stoli na prostornem vrtu «Narodnega Doma» in je povrh še več ljudi stalo, nego jih je «Slovenec» sploh seštel, se sme pač brez baharije reči, da je bil shod jako dobro obiskan. Pozdravili so ga najprej zastopniki so- drugov iz zunanjih postaj, potem so bili izvoljeni v predsedništvo sodrugi Petri C, Škorjanecin Udovč in na to je sodiug Kopač poročal o zahtevah državnih železničarjev ter o konces jah vlade, ki hoče namesto zahtevanih 20 milijonov dt-voliti komaj osem railionov za uslužbence državnih železnic. O tem predmetu je govoril tudi sodrug Etbin Kristan in končno je podal sodrug Kocin ur izjavo glede laži državnega poslanca G o-stinčarja. S shodom sta seveda «Slovenski Narod» in «Slovenrc» enako nezadovoljna, kar je povsem v redu. Liberalni organ ne ve nič družeča, kakor zagovarjati Hribarja in Ryb?ra, ki sta glasovala za železničarski predlog. Ampak na shodu se je vendar utemeljilo, zakaj se imenuje ravnanje teh «liberalcev» neiskreno in če «Narod» zamolčuje to utemeljitev, tedaj dokazuje, da ga je zadelo in da ga ne more pobiti. Odkar je Hribar dobil upliv pri «Slovenskem Narodu», je ta raztrobil po vsem slovenskem svetu, da je Hribar duševni vodja jugoslovanskega kluba, da je bila ustanovitev tega kluba veleznamenita politična dogodivščina, da je izpodnesena Šušter-Šičeva veljava in da je namesto tega Hribar s svojim klubom dosegal največji vpliv pri vseh slovanskih strankah v državnem zboru, Ge bi bil Hribar čutil tisto ljubezen do železničarjev, ki jo sedaj razklada «Slovenski Narod», tedaj bi bila njegova dolžnost, poskrbeti vsaj v svojem klubu za to, da bi složno nastopil. Toda Ploj je glasoval proti Ellenbognovemu predlogu. Štrekelj tudi in vendar sta oba člana Hribarjevega kluba. Ge sta ta dva slovenska «liberalca» smela glasovati tako, se seveda ni čuditi, da so glasovali proti Ellenbognovemu predlogu vsi hrvatski poslanci, kar jih je bilo navzočih, dasi so tudi oni v Hribarjevem klubu. Hribar sam je pa tudi glasoval proti Ellenbognovemu predlogu o znižanju davka na sladkor. Hribar je pravi faktotum «slovanske vzajemnosti», on ima baje pri vseh slovanskih strankah največji vpliv, železničarji mu pa vendar niso bili toliko vredni, da bi bil porabil ta velikanski vpliv zaDje. Ali naj železničarji zato še prepevajo slavo Hribarju. «Narod» se že davno zaganja v sodruga Pit-tonija, češ, da ta ni glasoval za Ellenbognov predlog. Če se je to zgodilo, bi vsakdo lahko brez težav uganil, da je moral biti Pittoni iz tehtnih vzrokov v tistem času odsoten iz zbornice. Ves socialne-demokratični klub je složno glasoval za Ellenbognov predlog, kar je seveda čisto naravno; logično je torej, da socialistični poslanec, ki slučajno ni mogel biti navzoč, ne bi bil v nobenem slučaju glasoval proti predlogu svojega kluba. De facto je Pittoni imel takrat nujnega epravka za stranko, «Narodu» torej ne pomaga nič njegovo zavijanje. «Slovenec» bi rad bil duhovit in skuša, osmešiti shod. Kadar zbijajo taki štorasti duhovi «dov-tipe», bi se pa človek zjokal, ne pa smejal. O izjavi sodruga Kocmurja ne vč sploh ničesar povedati. Ali se boji, da bi njegovi bralci izvedeli zanjo? Oba lista se tudi čudovito potegujeta za čas* nikarske poročevalce, zlasti «Narod», ki se postavlja za «Slovenčevega» reporterja kakor za kakega mučenika. Z očitanjem nedostojnosti naj pa oba fina lista ostaneta lepo za pečjo, kajti tega blaga imata sama dovolj in preveč v zalogi. Ko je nekoliko ljudi začelo gledati tja, kjer je sedel klerikalni poročevalec, je sodrug Kristan sam odvračal zborovalce. Ampak povejmo vendar enkrat tudi to, da nima le žurnalist pravice do neke nezapisane imunitete, ampak da ima tudi shod pravico do poročevalčeve dostojnosti. A kaj uganja «Slovenec» ? Ali so tiste infamije, ki jih navadno objavlja o nasprotniških shodih in drugih priredbah sploh poročila? Nihče ne zahteva in ne Seli, da bi klerikalni list hvalil socialno-demokrati-čen shod 5 a nikjer ni zapisano, da bi morali socialisti oblačiti rokavice zato, da bi jih smel klerikalec tem bolj neženirano ometavati z blatom. Cim bolj se nasprotniki jeze nad našim shodom, tem bolj zadovoljni smo lahko mi. Vse jasneje se kaže, da se slovenski železničarji zavedajo svoje veljaVe, da se emancipirajo od nasprotnikov in to je najbolje jamstvo, da bodo zmagali v boju, če bo potreben. Raznoterosti. Moderna občina. Občinski svet v Marsilji ha Italijanskem je sklenil dati 5000 frankov onim delavcem, ki so vsled zatvorltve, tovarn od strani delodajalcev, ostali brez dela. j Sodfttg ItaVartte ii i vmm W Warns io briVui«, KJ«r }< na razpolago VaSc Kod ¿a ===== JIM Prapor"! The J{oyal Wonder Bio The graetest Bio-Theater of the world. večer predstava v Latermanovem drevoredu. Vsake tri dni nov spored. Izvleček iz vsporeda: 3 Slike s Španskega: Biltoborba na Španskem. Boj med tigrom in bikom v areni. St. Sebastopol. Uordon - Benettova avtomobilska dirka. Potovanje po Palestini. Umetniške slike iz Blo - Variete: Kaznovana nehvaležnost. Čudovite oprave. 3. Moderni valček. Za kulisami. Indijanci in Cow-Boyi. Maščevanja tihotapčeve žene. Čarobna hiša. Kakor ti meni, tako jaz tebi. Fantastiški balet. V barvah. — Vsak dan za nameček II. del cesaijevega jubil. izprevoda: Poklonitev otrok pred Njega Veličanstvom cesarjem Francem Jožefom v Schčnbrunnu. Začetek ob pol 9. ari zvečer. CENE : Loža za 4 osebe 6 K, fotelj 160 K, I. prostor 1 20 K, II. prostor 80 v, III. prostor 60 v, IV. prostor 40 v. Opomba: V pondeljek, torek in sredo bo nov spored znamenite Švice. Za mnogobrojni obisk prosita L. Geni, ravnatelj. SI. OavriČ, poslovodja. Delavci! V svoje knjižnice kupujte sledeče knjige in brošure, ki so v vsakem oziru zelo poučne: Dr. Ivan Prijatelj: „Prešernov spomenik". Cena 80 vin. Dr. Ivan Prijatelj ; „Drama Prešernovega duševnega življenja". Cena 40 vin. Dr. Fr. Drtina: „Vseučlliška ljudska predavanja". Cena 10 vin. H. Kirchsteiger: „Pod spovednlm pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K. P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K. Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin. , „Socialna demokracija In kme-tiško ljudstvo." Cena 10 vin. A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin. K. Marks in F< Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin. K. Kautsky: „Proletariat." Cena 30 vin. , „Kapitalistični razred." Cena 30 vin. A. Kristan: „O konsumnih društvih." Cena 20 vin. L. Wahrmund: „Katoliško svetovno nazl-ranje in svobodna znanost." Cena 70 v. S. Machar: „Magdalena." Cena 2 K. „Program socialne demokracije." Cena 4 vin. „Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin. „Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin. Kdor naroči več izvodov, :: dobi znaten popust. :: Vsa pisma se naj naslavljajo na H v Ljubljani na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa). Bdlno pravi Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali «/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. Thierry»vo centifolijino milo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam. po rečici, kislini, kailju, krču slabem teku i. t, d., 2 lončku S K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani iletiar Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od aektlaj slove'!. Naročila naj se naslavljajo na: 275 CcKarnar A. 7hi«rry V pregradi pri Rog. Slatini. 83-17 Zaloga večinoma po lekarnah. *y c&rruwiApo Miateri isti/o tl Delniška dražba združenih plvovaren Žalec In Laški trg v fijubljanl Telefon štev. 168« "Telefon Stev, 168. priporoča svoje Izborno pivo v sodcihhrsteklenicah. ZALOGA V SPODNJI dlSKI. 86-4 Msj*.1^ mM s1*?* i si H, Tfofcs !«. fi. * IimM«