Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto IX. Št. 13. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1? Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din 1940. Uprav n ištvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Naša javna dela V splošnem) velja' koit pravilo, da je stavbena pocljetnoist tista, ki (prinaša v dteželo blaginjo, am’ kjer se dosti zida, služijo ne samo delavci, temveč skoraj brez izjeme vsi ostali poklicih Ko je pred desetimi leti gospodarska. sitiis«‘ka povzro-(1 'a veliko brezposelnost, je večina1 držav imela *a edino uspešno sredstvo proti (emu zlu stavbeno de avnost. Zato iso tudi začele z velikimi javnimi s katerimi so marsikje postavili prave spomenike na to žalostno cloibo, kii nika kor še ni za'ključeinla, J udi spri. nas so ohlaslva sprevidela, da se moro s stisko zvezana brezposelnost uspešno pobijati le ? javnimi deli, ter iso v la namen poleg rednih kreditov začela zbirati še najrazličnejše fonde. . ak«/je naša. banovina vpeljala taiko imenovani ^ednostni, fond, v katerega1 morajo še danes prispevati 'predvsem delavci im nameščenc i. Država Pa je ustanovila postopno več raznih fondov. Iz-®aed teli 'so bili nekateri že vnaprej določeni za cisto posebna javna dela. O porabi vseli teh fondov se je že veliko govorilo, nekoliko manj 'pisalo. Danels se lahko reče. 4 se i° z 'denarjem, zbranimi na ta način, gospo-'»»»•Hjoe.j Ur ca pravega načrta. Vsii številni mrh J,oni so se porazdelili talko, da z njimi ni bilo napravljenega: nič pomembnejšega, kar bi se mo-- lo pokazati. Istočasna nadelava in popravilo velikega štei-V|la cest in javnih stauvtb na, raznih mestih pa samo ob sebi umevno, zahteva veliko število strokovnega osebja za izdelavo načrtov in nadzorstvo. Razumi ji.vo je potem, da se vedno boilj inmo-zi števalo stavbenega osebja in s tem povečuje 'ežija, ki prihaja v zmeraj večjo nesorazmerje s »tvarnimii izdatki. V tem pogledu bo čisto gotovo |C'ba sprememb in določiti vrstni red posameznih Dol Potrebi, potem pa za ta dela porabiti raz-•' ?zl'Jiva sredstva, tako da bodo čimprej končana re;!fr,0,CCrui svojemu namenu. Le na ta način mo-J I naložbe koristiti, našemu narodnemu go- zirn/ c V'U 'n S^' *al^° ,U(*' Prav za prav amorti-in -V 11,10 začeta dela pomenijo pa zgolj obre-enilev, za (katero ne vemo, kidaj nam bo sploh koristila. leta^es^01'n° ^e’ ibil«. Slovenija' sikozi vsa •a prikrajšana v pogledu javnih del. Prejemala k0v °niaj nekaj nad 3 odstotke državnih isdat-Za javne stavbe, medtem >ko jo istočasno Vabilo Naročnike, ki tega še niso storili, prosimo, da Čin. prej nakažejo naročnino. Kdor bi ne e Položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj P*e na za to določenih mestih številko našega pos nega čekovnega računa - 16.176 — in naslov: Prava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor položnico že ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še }° Je: Pridobi naj listu novega naročnika. Denar lahko nakaže tudi s poštno nakaznico. Ustre-*C!,° nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list 'l °gled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list z opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje P1'jatclje in znance na »Slovenijo«! dajala državi 14 odstotkov vseh svojih dohodkov. Gotovo tudi nihče ne bo oporekal, da so državne ceste v Sloveniji v sik rajno slabem stanju ter potrebne tlakovanja in preureditve. Poštene zveze s Su,sakom 'kljub vsem naporom še do danes nimamo. Zato bii bilo edino primerno, da gospod stavben i minister denar, nameni za obnovo državnih cest v Sloveniji in na ta način vsaj malo popravi krivico, ki se ji je delala. B. I. 1’osebnost sedan je vojne med Nemčijo in zali odn ima državama je, 'da. je bilo do pred neikaj 'dnevi glavno bo jišče na rusko - finskih mejah, luldi poglavitna pozornost je bila obrnjena tja gori. Pri tem je zlasti nenavadno io, da so isieer Rusi nekakšni zavezniki Nemcev iin da so Finci bili ' «aj tesni prijatelji zaveznikov, ki so samo še čakali njih nega klica na pomoč, da so bili pa vendar »uradno« Nemci in Finci na eni ter Rusi in zavezniki na drugi strani še zmeraj v nekakšnem »prijateljskem« razmerju. Tudi poselbnost celostnih vojn. Vse te nenavadnosti pa vendlar ne spremene dejstva, da so se v ti vojni bili na eni strani Finci tudi za koristi zaveznikov in da so po drugi strani Nemci morali želeti zmago Rusom. Ko so torej Finci nazadnje začeli podlegati ruski velikanski premoči in sklenili mir, je postalo takoj očitno, da mora stopiti vse vojskovanje med Nemčijo in zavezniki v novo stan je. Ne morebiti zaradi tega, ker bi se bilo razmerje sil na tej ali oni strani kaj spremenilo. To je ostalo isto, kajti na kakšno, pomoč I' inčev zoper Nemčijo zavezniki tako niso nikoli računali, in če zatrjujejo na drugi strani, da bo sedaj mogla Rusija Nemce vse bolj podlpiteti s surovinami, vedo zavezniki dobro, da bodo Rusi potrebovali mnogo časa, prtv den se izpolnijo vrzeli v njihnih zalogah, ki talko niso bile prevelike. Udarec pa, ki je bil za zaveznike brez dvoma 'hud, ko je morala Finiska sprejeti nasilne boljševiške zahteve, je več kakor izravnan z uspehi, ki so jih pokazala po številu in oborožbi tolikanj slabša finska krdela zoper noprožno gmoto rusike totalitarne vojske. Toida ikiljuib temu je ta mir vznemiril demokracije. Kajti bistvo demokracije je v tern, da ne more iti mimo nravstvenih vrednot, kakor so to pravičnost, svoboda, meddržavna varnost in zaveznost mednarodnih pogodb. Vse te vrednote so bile pa ravno v rusko-finski vojni in z ruslko-f inskim mirom grdo ipote(ptane. Zato je razumljivo, da so posegle demokratične množice vmes: mar je bilo res treba, da je Finiska podlegla, ali ni morebiti premajhna pripravljenost in odločnost zaveznikov zakrivila' finskega poloma? I litri mir med Rusijo in Finsko je gotovo tudi bol j ali man j zmedel strategične načrte zaveznikov in te postavil pred, nova vprašanja. Zamajali so se kabineti. Daladier je sploh šel, in tudi okoli Chamberlaina se govori o potrebni prenovitvi. Ljudstvu dbeh zavelznikov se zdi vojskovanje preveč narekovano po nasprotni strani, preveč pasivno. Če po pravici, je seveda lahko »overiti le tistemu, ki ima natančen pogled v razmerje sil. II. \ trajnost ruisko-fimsikegai miru seveda nihče ne verjame. In še manj v vrednost rusko-finske nenapadalne (pogodbe. Kakor prejšnje se bodo Rusi tudi te pogodbe držali natančno talko dolgo, kakor se bo to njim adelo. Besedolomstvo je v Spominjajte se tiskovnega sklada tednika »»Slovenije41 Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za tiskovni sklad našega tednika „Slovenije" ! celostnem svetu sploh postalo bistven del državne in meddržavne politike. In če Finci že prvi niso preveč zaupali, bodo sedanji še manj. Kajti navsezadnje tako nima drugega namena, k alko r da uspava njihmo čuječnost. Najvidnejši uspeh tega miru je za zdaj ta, da sta sklenili sosedi Finske, Norveška in Švedska, podvojiti svoje oboroževanje in da. sta obenem pomudili P inski, maj stopi z n jim,a v skandinavsko obrambno zvezo. Ta zvezni načrt je imel pa še drug nasledek: Rusija je namreč hitro protestirala zoiper njega. Pravice za tak protest sicer nima,. \ isto določilo v rusko-finski mirovni, pogodbi prepoveduje namreč samo Finski, da bi sklepala pogodbe, naperjene zoper Rusi jo. Taka pa zgoil j obrambna, torej zgol j zoper napadalca naperjena zvezna pogodba ni mogla biti. Ruski protest bi bil torej popolnoma odveč, če bi Rusija ne imeda nobenih napadalnih namenov zoper Finsko,, kakor je vlsaj ob sklepu miru slovesno zatrjevala. S protestom pa dokazuje, da ima nadaljnje napadalne namene zoper demokratični skandinavski sever, im dokazuje zlasti, koliko ceni sama mirovno pogodbo, ki jo je pravkar podpisala. In mimogrede: poleg obilnih skušenj zadnjih let je ta mirovna in nenapadalna pogodba nov ddkaz, dla ob totalitarizmu ne more biti več mednarodnega zaupanja in da zato sploh take pogodbe nimajo nobenega pomena in veljave. Ali mora biti konec celostnih sestavov ali pa konec zaupanja mod narodi. In načelo: komo komi,ni lupus (človek človeku volk), za katerega se sicer ne ve, če je res keda j popolnoma vel jalo, bo ob celostnem svetu gotovo popolnoma veljalo. III. Zavezniki bodo morali torej s tem računati. Računati zlasti z novim ruskim napadom na skandinavske države tisti hip, ki se bo zdel Rusom politično in strategično pripraven in ko bodio svojo silabo organizirano in vojen o vojisko spravili spet v nekakšen red. Vidi se tudi, da v prihodnje ne mislijo čakati, dla bi jih spet dogajanje prehitelo. Švicarski tednik »Die WeHwoche« trdi celo, da bodo postavili zavezniki, ko bo blokada okoli Nemčije sklenjena, Moskvo pred odločitev, naj preneha z dobavami Nemčiji, sicer jo bodo 'šteli za sovražnika. Ta dlan pa se bliža hitro. Še bolj razločno pa je govoril prav zadnje dni' francoski poslanik v Zedinjenih državah grof Saint Qnetim, ki je dejal, da bo Francija napovedala vojno Rusiji, če 'bi ta spet napadla kako nevtralno državo. S sklepom r uisk o - f imsk ega miru je prešlo ravnotežje ma Balkan, pa tudi na ves bližnji Vzhod. Tu pa niso samo zavezniki zelo delavni. Nemčija je zlasti v zadnjih tednih prenesla sem svojo di,-plomatiičmo in gospodarsko dejavnost. V Berlinu govore o trikotniku Moskva-Berlin-Rim, v katerega naj bi se razširila »os«. Govore s tem v zvezi tudi o »vzporednosti interesov« zvezanih celost- Na prelomu vojne Ljubljana, 29. marca nih drža v na Ba l kam u. Take vzporednosti sicer v resnici mi, še več se lahko reče, niso so še zlepa kalkšni interesi tako 'močno križali, kakor ravno interesi celostne trojice na Balkanu. Pač ipa je bil za Anglijo; in Francijo Balkan do zadnjega časa sploh bolj od rok, še gospodarsko se nista kdo ve kaj brigali zanj. Šele Bospor in kraji, vzhodno in južno od njega, iso ju bliže zanimali, zaradi Sueza,, to je poti v Indijo, ter Iraka in Irana, to je njunih petrolejskih vrelcev. Vzporednost koristi celostnih držav je torej trelba šele ustvariti. To jo sicer mogoče v neki meri in za neko dobo. Če jo Nemci dosežejo, bo to gotovo precej šem uspeh, ki jo bo pa tudi nekaj veljal. Toda naravno geopolitično nasprotje koristi bo ostalo skrito v vsej dognani in priznani vzporednosti. Vzroka dovolj, da ne bo noben del tega trikotnika rinil, čez glavo v tako vzporednost, že da si me zagradi pota. Kajti navsezadnje ve im čuti vsak, da je Balkan enota. Ve tudi iz zgodovine, da so vse delitve v tako imenovane »inte-resne sfere« med Rusijo, Avstrijo in Italijo naL zadnje pahnile pogodniike v svetovno vojno. Zato stvar tudi danes ne gre tako gladko od rok. Poučen je v tem pogledu sestanek obeh poglavarjev »osi« na Breminerju. Za poglavitno vsebino tamkajšnjili razgovorov so navajali mir na jugovzhodu. Ne verjamemo, da bi take vesti slonele na čem drugem kakor na domnevi. Poda ta domneva je osnovana na pravilni presoji strategič-nega in svetovnopolitičnega položaja, kajti ravno na vzhodu je dana največja mogočost, da se vojna razširi in za močnejšega ugodno konča. Zato pa mora Nemčija skušati, da tako razširitev prepreči, če bi pa že to ne šlo, da si vsaj pridobi zanesljivih pomočnikov. Toda, kakor že rečeno, stvar ji ne .gre gladko od rok. Na predvečer brennenskega sestanka so razglašali laski listi, da nima Italija vzroka, stopiti z Rusijo v kakšno tesnejše razmerje, češ da je pokazala finska vojna, da je Rusija z vojaškega stališča zaveznik brez vrednosti. Mir med Rusi in Finci; dla ima za Italijo samo ta pomen, ker je prvič preprečil za-zdaj nevarnost, da sc vojna razširi na vzhod in keir je nadalje s tem prenehalo stanje, da je zaveznik njene zaveznice, Nemčije, vzbujal ogorčenje vsega sveta;. IV. Za zaveznike pa je seveda očitno eno: kar njiihmim nasprotnikom ni prav, to mora biti zanje dobro. Povsod na vzhodu Sredozemlja stoje na straži. Povsod imajo ali naravnost zaveznike ali vsaj dobrohotne prijatelje, kajti vsi ti mali narodii vedo, da jim od zaveznikov ne grozi nevarnost. Mnogo bot j so pripravljeni kakor 1914. leta. Res, Rusija stoji danes na drugi strani. Zato pa stoji na tej strani Turčija. Njen zunanji minister jo prav zadnje dni odločno potrdil njene zaveze do zahodnih demokracij. Na tej strani stojita tudi Irak in Iran. Tudi sicer je sirategični položaj zaveznikov breizpnimcrno močnejši: Sirija, Libanon, Palestina, prej turške dežele, so zdaj v zavezniški posesti. Iz Indije, Avstralije. Nove Zelandije pa prihajajo dan za dnem nove vojske. Prav talko ne mislijo zavezniki zanemariti severnega vzhoda. Velika Britanija je odločena, da prepreči izvoz švedskega jekla skozi norveške ozemeljske vode v Nemči jo. Sicer se ji zdaj. ko se tali morski led, to ne bo popolnoma posrečilo, kajti Vzhodnega morja angleška blokada me do- sega. Toda izvoz bo Le otežavljen. Izidor Koši run: Pred novim koledarjem (Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.) Torek, 17. V. 1918. — Pri predstavi filma »Golem« v 'kinu »Sloga« v Ljubljani so »Stražarji« protestirali proti filmu. Akademika Čuješa je neki surovež udaril po nosu in mu zlomil nosno kost. Nato je dal zastopnik policije dvorano izprazniti. Tako poroča »Slovenec«. »Jutro« ima o tem nekoliko drugačno poročilo, ki poudarja zlasti pisanje nekaterih dnevnikov JRZ. Sreda, 18. V. 19)8. — »jutro« in »Slovenec« poročata o sporu med HSS in SDS v Splitu. »Jutro« objavlja poleg tega razmišljanja »Samouprave« na račun »naidstronkarjev«, katerim »Samouprava« ne priznava upravičenosti, češ »vsak pošten človek mora biti tudi politično opredeljen, zato naj se vsi opredelijo za JRZ« Četrtek, 19. V. 1938. — »Slovenec« poroča z Jesenic o slovesu tamošn joga dolgoletnega kaplana Andreja Križmana, ki je ‘bil imenovan za župnika na lepo faro Tunjice pri Kamniku. Ome- nja njegove velike zasluge za gospodarsko, kulturno im katoliško prosvetno delo v teku 11 let kaplanova n ja na Jesenicah. Odlikoval se je na vseh področjih: kot zaldrugar in gospodar, kot društven delavec, govornik in organizator, posebno močen in neizprosen v držanju načel in ravne črte, talko da so ga tisti, ki njegovi ravni črti niiso znali slediti, celo obsojali. Ko so nekateri omahovali in se na desno in levo solzili, je on zavihtel prapor ravno črte. Talko odhaja iz kraja duhovnik z voditeljskimi sposobnostmi. Petek, 20. V. 1938. — Iz zadnjega »Domoljuba« posnemamo: »Brž ko začenjajo nekatera društva hujskati proti tistim, ki' ne trobijo v njihov roig, kadar začno udje nastopati s surovostjo in z divjanjem nasproti drugim društvom, je tako društvo odigralo in zaigralo svoj namen in ni več vredno imena društvo«. — Zadnja »Samouprava«, glavna politična sestra »Slovenca«, razmišlja o bo silil Skandinavce, da zavzamejo stališče. Obroč bo postal spet tesnejši. V. Pri vsem tem pa postaja pritisk na nevtralne male države čedalje hujši. Kajti če je Nemčija za mir na vzhodu, kjer bi se premoč zaveznikov najlaže uveljavita, so pa zavezniki iiz istih razlogov za aktivnost nevtralcev, torej za vojno. Ko je Chamberlain pred angleškim parlamentom poročaj o Finski, je obenem opozoril majhne nevtralne države, da vse junaštvo vendarle ni moglo Fincev rešiti, ker >so pač 'bili in ostali sami. Se raizloenejši je (bil angleški vojni minister Oliver Stanley. Nastopil je kar najostreje zoper nevtralce, ki dele nauke vojskujočim se in ki se spotikajo, da niso bili zavezniki dovolj odločni, ko je šlo za pomoč Finski. Kajti ta odločnost bi se bila mogla pokazati samo s kršenjem nevtralnosti Švedske in Norveške. Staniey ima take očitke za kaj nevaren nauk. kajti zavezniki bi ga utegnili v bodočih primerih upoštevati. Dosedanja skušnja uči, da imajo tisti korist, ki ne spoštujejo pravic nevtralcev. Zato bi lahko tak nauk dobil tudi med Angleži ipo-s lušmi h učencev. Pripravlja se torej zaostritev in razširitev vojskovanja v velikanskem obsegu. In če ne nastopi kaj nepričakovanega;, bo še marsikdo, tudi zoper svojo voljo, potegnjen v vrtinec. jugoslovenstvu takole: »Enotnost jezika našega naroda opažamo vsak dan.... Če gledamo na nas narod kot na kulturno celoto, potem vidimo v tem oziru na ravnost, čudovito enotnost... Potrebno je, tla ise z energično pomočjo podpre vse tisto, kar pospešuje naše spajanje to zlivanje v eno na. vseh področjih narodnega, življenja«. — »Slovenec« omenja številne sestanke JNŠ po vrbaški banovini, »posebno odkar počiva Peter Živkovič v kopališču Rudlnica«. Na sestanku v Tuzli je trdil poslanec Ulalič, da je JNS v dravski banovini urejena tako ločno, kakor švicarska ura. — V Bel-gradu se napoti okrog tisoč delavcev iz lastne pobude z veliko državno zastavo pred stanovanje obolelega ministra za. socialno politiko in mu priredi prisrčne ovacije. Mainifčistainti so sestavljeni izključno iz udov Jugoraisa, delavcev državnih podjetij. Sobota, 21. V. 1938. — »Slovenec« posveti uvodnik »Sl epi vi svobodi«. — »Slovenski delavec« pa objavlja »delovni načrt«, ki pravi: »Slekli boUlO rokavice in razbili zajedavska gibanja. Zato na* samo veseli, da je zrasltla na jugu v takem poj' moivanju sorodna organizacija Jugo ra®, s katerim borno delali roko v rolki, v boju za naravne pravice neločljivo strnjeni ramo -ob rami. Naše katoliško stališče samo še bolj utrjuje borbo Jugoraisa in mn daje še nadnaravno poroštvo. Podjetje jc krava. Podjetnikova je in mora. živeti. Skupaj j<) bomo (ecil. kravo) varovali in skupaj si delili mleko in prirastek.« — »Samouprava« razpravlja o avtonomiji univerz, ki je precej prevelika. I razprave bo v prihodnjem tednu še poglobila. Sočasno bo uvedla v svoje vrste tudi rubriko osebnih napadov na dr. Mačka, kar bo pomenilo-da se je dr. Stojadinoviču vendarle posvetilo, da nai 'kak sporazum z dr. Mačkoni, ki bi ga on sklonil, ni upanja. »Slovenski gospodar« se bo tem1 napadom takoj pridružil is svojimi prispevki. Četrtek, 26. V. 1938. — V Belgradii se vrši zasedanje majožjih isodelavcelv dr. (Milana Stoja-dinoviča v glavnem oidlboru JRZ. Navzočim sta poleg drugih tudi dr. Anton Korošec in dr. Mih*1 Krek. Uspeh zasedanja je ugotovitev, da jc' »stranko JRZ osvojil ve® naš narod in da število strankinih pripadnikov kljub temu še vedno narašča«. Na lastno prošnjo je razrešen finančni minister Letica od dolžnosti blagajnika JRZ, sklenjeno pa je, da je treba imovino JRZ še pomnožiti. Dr. Miha Krelk je izvoljen za odposlanca glavnega odbora v glavnem odboru mladinske JRZ. Nedelja, 29. V. 1938. — Na shodu JRZ v Ja" godim i ugotovi minister pravosodja .Smucmov^' (ki je bil minister pravosodja; tudi za časa JN-S)-v imenu glavnega odbora JRZ, da »hrvaški narod že obsoja politiko dr. Mačka in pričenja verovat'1 v JRZ«. Ugotovitev je burno sprejeta. — Nai Su' šahu zboruje mladinska JRZ in islavijo govorniki dr. Miletič, dir. Rogič in dr. Bojam Pirc načela narodne enotnosti in delo vlade in obsojajo misel na federacijo. — Enake misli i razvija v »Vremenu« minister Jankovič. Torek, 31. V. 1938. — »Slovenec« poroča 'brez posredovanja Avale, da se je mudil to dimi v Bel-gradu predstavnik NSZ, Rudolf Juvan, in brusi pete, da bi vodilnim gospodom pri JRZ ponudil pristop N-SZ v — Juigoras. Ta napad pa je bi| v ožjem glavnem oidlboru JRZ hitro odbit. — ^ častno predlsedlnišfcvo mladiimisikega tabora v Ljubljani vstopijo dr. Milan Stoj aicfiino vic, dr. Anton Korošec, minister general Marič, teles n o vzgojni minister dr. Miletič in minister za stavbe dr. Miha Krek. — Med »Jutrom« in »Slovencem« se vname tradicionalna polemika zaradi evharističnega kongresa v Budimpešti. (Dalje prihodnjič.) Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920 (Nadaljevanje.) Sovražna oddelka se mam vsak od svoje strani približata na kakih 60 do 70 korakov. Na moje povelje smo na obe strani hkrati začeli hitro streljati iiz pušk in kričati.. Ko so vojaki streljali, sem jaz metali racine granate na sovražnika iz talke daljave, da so v začetku mislili, da smo se Slovenci utrdili tudi v hišah radgonskih Nemcev, iz katerih jih obmetavamo z ročnim granatami. Granate sem metal naprej in nazaj. Eksplodiran j e granat je posebno' v tlakovani Dolgi ulici močno odmevalo, pomešano z žvenketam jem razbitih okenskih šip, kar na napadalce ni ostalo brez vpliva. Drobci mojih ročnih granat iso jih spravili iz ravnotežja. Začeli so sc kriti in zakrivati ob zidovju hiš, uličnih ograj itd., da bi brez škode na zdravju in življenju prišli do moje straže. To jc billo za inas že pol zmage. Nasprotniki na obeh straneh so se ustavili ter iso nam vrgli le nekoliko granat, ki, mas niso dosegle, do boja na nož pa nii več prišlo. Brez pravega reda so 'se nato, stiskajoč se za zidovjem hiš, skušali umakniti na varnejši kraj, pri čemer iso bili za našo puške zapeljive tarče, in ni nam bilo težko ene kakor druge prisiliti v umik. Kakor od volka napadene ovce so ®e ostanki oddelka iz Dolge ulice porazleteli v njene stranske ulice in nazaj, napadalni oddelek od Titanovega mosta, in iz kolodvorske strani pa med stranske ceste, hiše im dvorišča. Od poražencev v Dolgi ulici je pri njihovem umiku zaostal ranjenec, za katerim sem kar isam poskočil, da ga ujamem. Brez vsake obrambe mi je prepustil orožje in brez vseh pomislekov mii je povedal, kar sem ga glede sovražnika izprašal. Rreklinjal je vse tiste, ki so ga zvabili v ta nepotrebni napad. Dal sem mu svojo obvezo, da si je obvezni rano ter mu svetoval, da se lahko v zaupanju v naše čete poda; proti naši Pistorjevi vojašnici, kjer ga bodo kot ujetnika zaprli, zraven pa mu dali potrebno pomoč. Kljub temu, ela smo zmagovito odbili vse sovražne napade na našo stražo, bi bili mi na tem kraju kvečjemu izpostavljeni vnovičnim nevarnostim nadimočnih napadov. Zato je bilo najbolje, če zavzamemo kako drugo pozicijo. Braniti most ali vhod v Dolgo ulico oziroma v mesto ni imelo več smisla, ker je sovražnik, ki. je prišel po drugih potih, že zdavnaj bil po vseh mestnih ulicah. Brez nadaljnjega sem sklenil, da preidem v protinapade, ki jih popisujem v drugih sestavkih. Kakšni so bili napadi mojega oddelka v Radgoni. Ko sem sklenil zapustiti okoliš Urayeve in Ko-doličeve hiše, sem vedel, da ni drugega izhoda, kakor da skušam sovražniku, ki ni imel |>ovsod povezanih bojnih črt, v njegovem boku in za nje- govim hrbtom povzročati škodo. Ozemlje, nai katerem so bili oblegovalci naše glavne trdnjave, konjeniške vojašnice, se mi je zdelo zato najbolj pripravno, šlo je za predmestje, napol mestnega-napol podeželskega značaja, ceste in ulice, kolikor se je še dalo govoriti o ulicah, bolj slabo ter le tu in tani nekoliko razsvetljenih, vmes pa grmovje, žive meje, cestni, vrtnii in dvoriščni plotovi tcvr nočni čas, vse to me je mikalo in vabilo- Svojo, po številu majhno iin zato bolj gibčno pat rolo sem neopazl jivo premikal med sovražne oddelke, ki ;so skoraj vso svojo pozornost usmerjali na našo vojašnico, ter jih od strani a lit Pa od zadaj bliskoma napadal. Še preden so se izne-nadeni sovražni vojaki zavedli, kako, kaj in od kod, so naše ročne granate izvršile svojo nalogo-Ker smo se hitro umikali iz kraja v kraj. menjavali pozicije in ponavljali podobne napade zopet na čisto drugem mestu, je sovražne poveljnike utrjevalo v mnenju, ela imajo v sredi svojih kolon rezerve precej močne in nevarne slovenske čete. Popisani naši napadi so nemško - avstri jsko glavne oddelke v rajonu, kjer smo nastopali. 1° je na ozemlju približno med1 Kodoličevo in Titanovo hišo, mostom, bolnišnico in kolodvorom, zbegali, vznemirili in pregnali, i,n kar je glavno, <>ic' žili njihovo obleganje Radgone in naše glaiv»‘ trdnjave, konjeniške vojašnice, ter s tem prinesi lep del k sovražnikovim porazom im iiz gubam, (Dalje prihodnjič-) Opazovalec Koncert Akademskega pevskega zbora ob 20 letnici slov. vseučilišča Kakor v »alko leto je zlbudil tudi lotos, oib -0letnici s! o venskega vseučilišča, koncert Aka-nfinisJkega ipevskegu zbora:, ki je bil v Ljubljani L. marca t. '1. v veliki dvorani hoteila »Union«, Lko zanimanje, da je bila koncertna dvorana Spolnjena do zadnjega: kota in da so 'bile vse '"stopnice prodane že več kot teden dni pred koneeritom. Res, da vise občinstvo pa tudi nekaj •poklicnih .glasbenikov, ki mislijo, da je glasbena tehnika in nenavadna, izumetničena oblika vse, vsebina ipa nič. ne razume globočine in širine dela dirigenta Franceta Marolta. Vendar pa široke množice nagonsko zajema Marolt s svojim pevskim zborom in s sporedi svojih koncertov tako. kot jiilt je komaj Matej Hubad, ko je izuril' Pred več kot štiridesetimi leti svoj pevski zbor "} v.obvladal vse takratno slovensko koncertno Občinstvo. Je pa Maroltovo delo za slovenstvo še Pomembnejše kot je bilo Hubadovo, ker Marolt sisteniatično odkriva slovensko glaslbeno ustvarjanje v preteklosti in ‘plastično podaja podobo flastbe, ki je zrastla iz naših tal ter išče im podčrtava slovenske prvine in isvojstva v nji. Zato hj Maroltovo delo 'pomembno ne le za slovensko glasbeno reprodukcijo, amipak 'tuldli za pravo in v rasiniei slovensko in s tem tudi edino izvirno glasbeno ustvarjanje pri nais. Ne mislimo še posebej poudarjati Maroltovega obsežnega dela v 'ovenski glasbeni folklori in neprecenljivo gra-v°, ki ga je v tem pogledu Marolt zbral in Znanstveno obdelal in ki bi ga uro ral vsak inaiš Mvarjaijoči muizik. če Ivoče res organično zrasti K slovenske duhovnosti, do kraja poznati, ker je T Maroltovo delo v Akademskem pevskem j °ru dokaz za resnico prejšnje: trditve. Aka-°niski pevski, zbor je ipa ipovrh /Jbor, ki je v zbo-p°'skem petju dosegel po prizadevanju dirigenta •anceta Marolta tudi absolutne tehnične višine. /u 'letošnji koncert Akademskega- pevskega zbora je zbral France Marolt skladbe iz čital-r!r dobe do Novih akordov, in sicer 2 zbora drabroslava Volariča (1863—1893), en zbor Jo-dpa Kocijančiča (1849—1879), en zbor Avgusta Lebana (1847—1878), tri zbore Fr. Gerbiča (1840 (>o 1917), en zibor Stanka Pirnata (1859—1899). dva zbora Amona Svetka (1875—1919), dva zbora Ju-41869—1910) in dve baladi Josipa ichla. V to dobo spada seveda tudi Anton Focr-! i mu |e P® Akademski pevski zlx>r že po-V(Ail samostojen koncert, pred vsem pa tudi lle-nlamin im Gustav Ipavic, katerih skladbe, ki so Po občutju in muzik at nosti močnejše kot pa ve~ (|na skladb, ki so bile na sporedu koncerta z ne H. marca t. 1. Marolt pa menda namerava Posvetiti Ipavcema poseben koncert. La tudi zadnji koncert Akademskega pevske-S'4 zbora je dokazal, da slovenska glasbena trata Jfdi v dobi, čitalnic in pred Novimi akordi ni Ha brez dehtečega cvetja. Bili so talenti, ki so Ve;zgodaj umrli kot n. pr. Volarič in Kocijančič, a bi mogli priti do čisto svojega izraza in po-P^biega razmaha, ko so stopili' komaj na prve vrhove poti, ki bi jih bila gotovo peljala veliko više, in ni dvoma, da bi se bili tuidi tehnično še veliko izpopolnili. To velja ne le za Volariča in Kocijančiča1, amipak tudi za Lebana' in Pirnata, saj je bilo njih podajanje, čeprav preprosto, pa glasbeno čisto in živo. Gerbičev »Rožmarin« je zajet 'poslušalce z vso močjo, prav tako Sachsov »Vzdih«, pa tudi Svetkov! isikladbi. Da .sta pa Michiovi baladi »Sokratova smrt« in »Atila in ribič« že po obliki mojstrski deli in da je Michl iz Aškerčevega besedita, ki bi se na prvi mah zdelo, da mu sipioli ni mogoče dati glasbenega izraza, napravil nekaj tako zajemijivega, Ikar !>i kakšen poprečni skladatelj gotovo ne zmogel, ni dvoma. Gotovo je pa tudi, da je Maroltovo podajanje vseh navedenih skladb precej drugačno kot je bilo podajanje dirigentov, ko so skladatelji, katerih zbore je pel Akademski peviski zbor dne 11. marca t. t., še živeli. Marolt gre za slogom* ki ga poišče in do konca izdela. Za to dobi vsaka skladba pri njem svojo jasno konturo in posebno oster značaj. Zdi se, da gre Marolt zadnje čase bolj v potankosti kot pred leti, vendar pa gleda vedno na glavno črto* Maroltova dirigentska zidava je jasna in pregledna1, me zabrisana in potlačena, ker se v zboru vsako leto pevci kolikor toliko menjavajo, je vodstvo zbora še težavnejše in ta okoilnost je vzrok, če je zbor na nekaterih mestih I I. III. t. L zvenel nekoliko manj čisto in skladno kot sicer. J. M. Izvirni nazori o svobodi Za velikonočno »Jutro« je napisal vseue. prof. dr. Rajko Nahtigal sestavek »Vrednost svobode«, v katerem beremo tudi tole izvirno misel: Danes po petindvajsetih letih pa svobodno razpravljalno o od nekdaj zaželeni naši slovenski avtonomiji . . . Moramo reči, da se nam taka svoboda preklicano malo vredna zdi, ki ob njej šele smemo razpravljati, če smemo in hočemo biti svobodni. Mi namreč razumemo svobodo tako, da smemo biti in smo tudi isvolmdni* in da nam ni 'treba za našo svobodo prav nobenega dovoljenja s kakršne koli strani, in da nam je seveda treba še manj dovoljenja za to, da smemo iiz lastnih sredstev im sil ustanoviti vse tiste kulturne, učne, socialne in druge zavode, ki se nam zde za naš narod, potrebni. Kajti narod, Iki teli pravic nima, ne more reči, da je svoboden. Mimogrede povedano smo tudi v rajniki Avstriji imeli od 1. 1848. naprej pravico, da razpravljamo o svoji svobodi, o zedinjeni avtonomni Sloveniji, o federativni Avstriji. V vseh sedemdesetih letih svobodnega razpravljanja o teh zadevah pa le nismo dosegli svoje narodne svobode, zato pa se tudi iin po pravici nismo čutili svobodne, in Avstrija je razpadla ravno zaradi tega, ker svojim narodom ni hotela dati svobode. 11 koncu bi g. profesorja še opozorili, da sicer danes res lahko bolj ali manj svobodno razpravljamo o slovenski avtonomiji, toda šele nekaj časa in največ po zaslugi Hrvatov, da ,pa je bil še pred nekaj leti vsakdo preganjam in kaznovan kot separatist, kdor je kaj takega storil, in da se je to godilo v tistih časih, ko so umski očetje »Jutra« gospodarili po Sloveniji. Še več, da v tistih časih ni bilo niti dovoljeno zapisati besede o slovenskem narodu, ki je zdajci postal nesvobodno pleme. »Vrednost svobode« za nas je in more biti pač samo v tem, da jo imamo, ne pa da smemo govoriti o njej. Tuja miselnost Glasilo narod nosoci ali stični h Nemcev za Slovenijo v Zagrebu se je nedavno pritožilo, da se je v Sloveniji po vojni pojavil rušilni bes proti nemškim kulturnim spomenikom. Dokaz je med drugim nekdanji avstrijski admiral Tegetthoff, katerega spomenik se je v Mariboru z javnega trga moral umakniti v zakotje neke hiše, kjer mu ha j e grozi propad. Nato nemško glasillo našteva admiralove zasluge za avstrijsko Dalmacijo, višek Tegetthofove veličine pa je bilo njegovo spoznanje, da bo prišla nekoč zedinjena Nemčija. Ker je Tegetthof izšel iz naše sredine in iz naše domovine« — bil je rojen v Mariboru —, se s takim početjem ustvairja sovražnost do nemške kulture v »naši domovini« po mnenju narodnosocialiističnega glasila v Zagrebu, Za nas Slovence in Jugoslovane sploh bi po jeremijadi tega glasila' pač moralo biti najbrž to merodajno, kar je Tegetthof storil imenitnega, za Avstrijo in v svojih slutnjah silnega za Nemčijo. Zatorej s Tegetthoffom nazaj na javni prostor v Mariboru! Mi sicer ne vemo, če je avstrijski admiral Tegetthof. ki je kot poveljnik avstrijskega brodovja sicer premagal Italijane na morju, zares tako imeniten in pomemben za Dalmacijo in s tem za Jugoslavijo, Iko je branil avstrijsko reakcijo pred mlado Italijo. Mnenja o tem bodo ostala pač ločena, in to še kako ločena. Mi admirala Tegetthoffa s 'stališča: državne svobode južnih Slovanov vidimo v isti zgodovinski vlogi, v kakršni je bil pred njim Radecky in zadnji za njim Boroevic. Da bi ti trije, če bi jim usoda dala moč v imenu tistih sil, v katerih službi iso bili, preusmerili 'tok dogodkov, bi prav gotovo Tegetthoff še stal na svojem mestu v Mariboru, 'kaj pa bi bilo s1 pozitivnim prinosom k ustvaritvi jugoslovanskega državnega programa po teh možeh — ne, o tem se pa res ne splača razpravljati pred prvim aprilom. Imeti nosilce avstrijske državnosti, predvsem tiste, ki so kakor Tegetthof kot svojo zamisel sprejeli Schwarzon-ber.gov vel on omski program pod vodstvom Avstrije kot predstavnike nemške kulture na naših tleh, zamoro samo miselnost takih ljudi, ki iso takemu programu v duši sorodni. Potem je treba, da se spoštljivo poklonimo še pred velenemško miselnostjo VVolfov, Teuflov in Neunteuiflov v rajnki Avstriji, Iki so imeli še radikalnejše slutnje, le da na račun — drugih narodov. Tanka nemška manjšinska plast v debeli skorji slovenskega, prebivalstva, ki obliva in preplavlja s svojo številčno premočjo nemške drobce med Slovenci, še vedno čuvstvuje in misli v tistem krogu, ‘ki imspirira zagrebško nemško manjšinsko glasilo, v tistem duhu, v katerem je nekoč Bartsch iizpeval »nemško bol« na siloven-skih tleh Slovenskih goric. Dokazov take našemu Knjige Cankarjeve družbe Slovenski politični problemi. Izbor iz spisov '• Antona Dcrniotn. Ur. Anton Dermota je bil med osrednjimi oseb-. "strni dobe, ko se je preživljal slovenski liberalizem m. je svobodoumni mlajši rod iskal novih potov. 1 Prišel prezgodaj, a prezgodaj je umrl, da bi bil '°gel vliti pokolenju, ki je prihajalo, novodoben Pov U1 na 'Panično im socialno dogajanje, katerih ozka tist'/a.n°st ®e 'Lines ni mnogim doumljiva. Zato se je sik ^'Lnmje dotaknilo samo nekaterih daljnovidnej-j° jTr.1 Večini ipa je splahnelo v plitvinah, v katerih jy °lj vidno brodil dr. Žerjav. ]>o v av^lie temu pa je tisti krog. kakor je bil majhen ra s "vibi, dal po svoji kakovosti našemu političnemu VeljA*11 svoje močno oznanvenilo. Njegov vpliv je bil Ved: neposredno, po njegovem javnem delu, še vse dvH1 ,pa posreden, ker je v marsikaterem pogledu kah Im*° P°Ltično raven s svojim delom v stran-razi 1,X Sibamjih, ki so mu stala blizu. In ne bo prav doumel nu^e debe, kdor njihnega dela ni preučil in /ato je bila hvalevredna misel, izdati izbor iz Der-otovih političnih spisov. In kdor jih bo bral. se ibo h "jihni aktualnosti. Slog njegov, včasih ne- A 'ko suh in včgsih nekoliko trd. je zmeraj jasen, in aZlt’ določen. Vzemimo na primer sestavek »Stari "(A ',<>V' 'Prograon« — mar ni napisan kakor za dane1!1 dni, ko še zmeraj nimamo nobenega narod-8i K« programa, in ko jih je še zmeraj med nami, ki nuC-C slede slovenskega kulturnega programa niso Jasnem. In če pravi Dermota, da nam nič ne po-V2^° junaške fraze in bratovske solze o slovanski temnosti, ko vendar vemo, da ravno v politiki ^Aunske vzajetpnosti ni (str. 50.), tedaj se človeku tisti ^°r d<1 bi bil ta jasni duh videl vnaprej vse gnilo jugoslovetnarsivo, katerega nosilec je že takrat odklanjal prav tako razločno kakor Ivan Cankar. Prav tako jasen in odločen je sestavek »Slovenstvo in jugoslovanstvo«, v katerem se razravnava z nekim Mešičevim predavanjem o vprašanju malega naroda. Ilešič je seveda delal reklamo za vrazovstvo m zato risal slovensko usodo črno na črnem. Dermota pravi temu in drugim črnogledem, ki so se zaverovali v statistiko in kvantiteto in prerokujejo pogin, našega naroda »bodisi v nemškem ali jugoslovanskem morju«, da »ostajajo na površju probleima in ga ne objemajo vsestransko«. Ti krivi preroki pa so si svoje pesimistično^ naizi ran je ustvarili iz knjig in ne iz narodovega življenja. Nasproti tem stapljačem, katerih na-ziranje imenuje materialistično, postavlja Dermota svoj 'idealistični optimizem: »Naš narod ne bo poginil, če se bo skrbelo za to, da se bo njegova zavednost, njegova kultura dvigala vedno više . . . Združitev slovenskega naroda s hrvalškiim ali celo spojitev z njim ima pa sploh za nemogočo, ker se jeziki ne razvijajo v smeri, da bi se približevali, marveč se celo diferencirajo (str. 85.). Podali smo nekaj misli iz nekaterih najaktualnejših sestavkov. Ni naša naloga, da navajamo vso mnogovrstno vsebino, ki jo nudijo na primer sestavki kakor »Masaryk in Slovenci«, »Naši socialni problemi«, »Slovenska inteligenca in proletariat«, »Piroti-učiteljska in farska gonja« in drugi. Kogar zanimajo, — in vsakega, ki jih ne pozna, lahko po pravici zanimajo, — maj jih vzame in prebere. Želeti bi ibilo h koncu samo še, da bi bil izdajatelj jezik prilagodil sedanjemu pravopisu. Mnrseljeza. Spisal Herman Wendel. »Mogočno pesem svobode« imenuje Leonid Andrejev marseljezo v svoji zgodbi, ki ji je tudi naslov »Mars el jeza«. Med jetniki na Novi Kaledoniji je to bilo, majhnem otoku sredi lihega morja. Svojo uso- do so prenašali mrko in uporno. Le 'eden je bil med njimi, cmerav, krmežljav od nenehnega joka, zanemarjen ves in umazan, brez časti in ponosu. Venomer je prosjačil za milost. Tovariši so ga prezirali in imenovali pujska. Ko pa je prišla njegova ura, se je zdajci vzravnal njegov duh in z njim se je vzravnalo telo. Mir mu je zasijal na Obrazu in samo za eno je še zaprosil tovariše: »Bratje, kadar umrjem, zapojte mi marseljezo!« Pretresla jih je prošnja, pretresla misel, in slovesno so mu obljubili: »Da, ko umrješ, ti zapojemo marseljezo.« In zapeli so mu jo. Navdušeno in uporno. Saj je v misli nanjo spet postal iz pujska človek. Za njimi so rožljali zaklepi pušk, in z bobnenjem je spremljal ocean njihno petje. Oni pa, jetniki, oni so peli marseljezo. Kako je nastala ta pesem in kedaj, pesem, ki bolj kakor katera koli druga vname človeka in ga potegne s seboj? Pesem, ki je postala in je še zmeraj narodna himna velikega naroda, ki pa so jo peli tudi drugi narodi, kadar so metali tuje jarme raz svojih pleč? Herman Wendel nam podaja »življenjepis« te pesmi. Da, pravi življenjepis. Saj ta pesem vendar, zložena je bila, ustvarjena, ljudje so razumeli njen pomen in namen, in začeli so jo peti, ipa jo pojejo do današnjega dne. Tako bi se vsaj zdelo človeku, ki je samo enkrat slišal in videl, — da, videl! — Francoze, kako pojo svojo pesem. Sicer je pesem vnela krog muzikalnih ljudi, ki jim je bila zapeta, takoj prvi večer. Toda še dolga je bila pot do priznanja, in navsezadnje — niti pesnik sam je ni spočetka kdo ve kaj cenil. Res so jo peli večkrat in takoj po nastanku francoski vojaki v Stras-burgu, tam, kjer je pesem nastala. Popolnoma za svojo so jo pa sprejeli šele vojaki marsejske narodne garde, ko so korakali v Pariz, da ga vžgejo s svojini revolucionarnim zaletom. Marsejci so nesli n a r odnokul t u rn emu bistvu neprijazne miselnosti, ki jo je pred vojno na Štajerskem spreml jal žalostni pojav Ornigovega Štajerci jamstva, smo imeli priliko videti v povojni dobi. zlasti po zar sedbi Avstrije in Češke, dostikrat. Todai Slovenci daneis nismo več osamljeni, isebe zavedajoči se srno del ozemlja južnih Slovanov, na katerem dozorevajo nove slutnje — za nas. —i— „Ne ubijaj!“ K itemu našemu sestavku smo prejeli z lovsko stra.ru .pričujoči dopis, ki ga radi priobčujemo, ker riše razmere stvarno. Sicer se mam pa zdi, da 'bi bilo veliko mam j spor okun j a, če bi bilo več pravih lovcev, to je takih, ki prvič znajo streljati in ki drugič ne streljajo, če me vidijo divjadi dobro in tako, da so si gotovi .smrtnega strela. Ured. V Vašem cenjenem listu je v št. 7. t. 1. izišel članek »Ne ubijaj«. V njem ima pisec popolnoma napačne pojme o lovu in razvija misel, da ne bi Brneli ubijati oziroma loviti srinjadi in drugih takih nezaščitenih, nezavarovanih živalic. Predvsem naj poudarim, da tisto zgodbo o srinah, ki so grele otroka tri dni in ga na ta način rešile smrti, noben lovec in noben človek, ki količkaj pozna naravo, ne verjame. Prizmam pa, da je najhuje pri lovu. vsaj za pravega lovca, ubijanje slabo zadete živali. D ivjad je sesitaven del narave, polja, gozda in planin. To divjad je treba držati v določenih mejah, da se ne razmnoži ipreveč na škodo kme- tijstva in gozdarstva. Kolikokrat slišimo in beremo o škodah, ki jih povzroča divjad na pridelkih. To se pa da omejiti saimo z odstrelom odvečnih kosov. Odsltrel divjadi pa še ni uničevanje, kakor to trdi pisec. Kdo pa skrbi za divjad v hudih zimah in naravnih ujmah, kakor pa lovec? Seveda se dobe lovci, ki streljajo in mesarijo vso vprek, vendar ti ne zasluzijo imena lovci, ampak vse kaj drugega. Tudi ne streljamo divjadi zato, da bi nam njeno meso služilo za preživljanje. Ker pa je izvrševanje lova šport, se pac bavijo tisti z njim, ki jim je to v veselje, kakor je drugim žogobrc, turistika itd. Vsak šport pa stane denar, tako tudi lov. Lov je celo eden najdražjih športov, od katerega ima korist kmet, obrtnik, mehanik in vsak drug človek, samo lovec nima nič, razen lovskega užitka. Če bi šlo samo za meso divjadi, bi si ga lahko kupil za mal denar in brez truda na trgu. Sicer ko bo kdo trdil, da krnet oziroma lastnik zemlje nima ni kake koristi od lova, vendar to ni res. Občina dobi od tega vsalko leto lepo visoto denarja za lovsko zakupnino, ki jo porabi za svoje potrebe, katero bi pa sicer morali plačati lastniki zemlje, to je kmetje. Sploh se pa šteje pri večini za'luksu s in nepotrebno stvar, privilegij »višjih«, to je bogatih slojev. Na žalost je to deloma res, toda ti so v položaju, da zmorejo vse stroške, ki so zvezani z lovom. Oni lahko povrnejo vSo škodo, ki jo je naredila divjad in plačujejo visoke zakupnine v korist oibčiiii in kar je še drugih takih dajatev. Na ta način se pa tudi drži pravilno ravnotežje nad številom divjadi in koristmi poljedelstva. O gospodarskem pomenu lova so pa izčrepno pisali že dobri in izvedeni gospodarski pisatelji. Kaj bo s počitniškimi narodnoobrambnimi tabori? Lansko leto nam je prinestlo zanimivo in važno ustanovo v narodnoobrambnem pogledu: počitniške dijaške tabore v narodno ogroženih krajih na severni meji. Te tabore je rodila potreba in duh časa. Važni pa iso iz dvojnega razloga. Mladi slovenski inteligenfti1, ki so pogosto iz meščanskih družin in tako že brez pravega neposrednega stika s slovenskim kmetiškim ljudstvom, ali pa so doma v narodno neog roženih krajih, kjer ne morejo dobiti prave predstave o nevarnostih, ki nam kot narodu grozijo, so na teh taborih spet prišli v živ stik z našim ljudstvom. Učili so so spoznavati težave^ ki ga tarejo, in dobivajo razumevanje za vprašanja našega podeželja, katera bodo nekoč kot uradniki, znanstveniki, literati in tehniki morali pomagati reševati in dajati' za to iniciativo. Drugič pa je važno, da s posredovanjem te,h taborov tuidi Ijiud-sitvo spozna, da se izobraiženistvo zan j zanima, da mu skuša po svojih najboljših močeh pomagati in ga osvoboditi težav, ki ga tarejo tako v gospodarskem, kakor tudi v drugih pogledih. To spoznanje mora zmagati v našem ljudstvu, ker edino Ob njem se bo razbila tuja propaganda. Na žalost pa letos, odkar se je razšel akademski narodni odbor, ni ničesar slišati o kakšnih pripravah za takšne tabore v letošnjih počitnicah, vkljub vsem lepim in širokopoteznim načrtom, ki so se rodili lani. Neznano nam je, če so tudi naša narodnoobrambna društva opustila delo na tem področju, ki je obetalo, da bo rodili o bogate sadove. Ali se je res tudi njih lotila malodušnost, ki se širi po naši domovini iz studencev, zastrupljenih od tuje propagande? Edino ta ima korist od naše zbeganosti in lagodne, brezdelno vdanosti v usodo, ki nam jo bodo pripravili drugi. Še vedno se ne moremo povzpeti do spoznan ja, da si moramo sivojo usodo ustvarjati sami. Počitniški dijaški tabori onstran naše severne meje štejejo na tisoče udeležencev in so odlično organizirani, delno kot naravnostim pomoč pri delu okoliškemu, prebivalstvu, kar je seveda odlično propagandno sredstvo. Vsa južna Koroška je poleti preprežena s takšnimi tabori. Zakaj bi mi ne zmogli tega, zlasti ker nam je še bolj potrebno? so hoteli, da je Jugoslavija razširjena -------------„ Potem so še tisti, ki sovražijo h rivalstvo pod vplivom bizantinskega sovraštva do rimskega katolicizma. Nadalje pripominja »!lrv,a:tski dnevnik«, da stoji sicer JRZ v besedah za sporazumom, v dejanju ipa ga ne podpira. Najsrečnejša zemlja v Evropi »Bunjevačke novine«, ki zastopajo politiko JRZ, postavljajo hrvaškim duhovnikom iz Bačke dr. Korošca za zgled, ki dia je tudi katoliški duhovnik, pa vendar sodeluje s Srbi. Potem pišej o še: Zato je bil doslej že desetkrat minister v Bel gradu, zato je tudi naredil iz Slovenije najsrečnejšo zemljo v Evropi. Stališče Arabcev v sedanji vojni »Neue Ziirclier Zeitung« prinaša dopis z »arabske strani« o stališču Arabcev do vojskujočih s0 držav. Med drugim piše: Vsi arabski narodi od Atlantskega oceanu do KaV' kaza in od S r edozemske g a morja do Indijskega oceana stoje v sedanji vojni na strani .demokracij. Mali zapiski Semensko žito so jedli Nemški dnevnik »Westfalische Zeilung« pO'l roča. da so v zadnjem času večkrat ljudje pO'1 rabili semensko žito za hrano. To žito je pa namočeno v neko posebno tekočino, ki naj ga na- : redi imunega zoper bakterije in je zato za}}Tt' , no neprimerno. V bolnišnici v Dortmundu lezi te več oseb, ki so zaradi uživanja takega zl'a 1 zbolele. Brezposelni na Angleškem Angleži so v zadnjem času zvišali podpore svojim brezposelnim. Njili število se sicer v zadj njem času bolj irt bolj zmanjšuje. Oženjenemu brezposelnemu je bila zvišana podpora od 24 n® 26 šilingov na teden, kar znaša v našem denarji* 286 dinarjev. Prav tako so se pa povišale podpore za otroke brezposelnih, namreč od 6 na 6.5 šiling3 za otroka, to je v našem denar ju na 71.50 dinarjev. Pri tem je treba še pomisliti, da. je večin8 življenjskih potrebščin na Angleškem cencjsff kakor pri nas, posebno sladkor, mast, čaj itd. Srbi in sporazum »Ilrvatski dnevnik« piše o srbskih strankah, ki so danes skoraj vse zoper sporazum. Razlogov je več. Po številu najslabši, a po vplivu najmočnejši so tisti, ki jim je sporazum vzel mogoeoist, da si na razne, zmeraj nedopustne načine kopičijo bogastvo, in ker je po drugi strani sedaj tudi nanje prišla vrsta, da prispevajo za državne potrebe. Bili so zmeraj največji domoljubi. Za svojo domovino, veliko Jugoslavijo, so bili pripravljeni žrtvovati vse, toda iz tujih žepov. Drugi so zanesen jaki. li ne vidijo, da so Srbi, že celo pa Srbi jan ci, manjšima v državi in da ta manjšina ne more vladati vse države. Ne vidijo, da je hrvaško vprašanje nastalo ravno zaradi tega, ker Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kfjf največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričan1 Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in pi’1' jatelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov-To zato, da list tvarno podpro in pa da se slo* venska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku F treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novi*5 plačujočih naročnikov, da ne omagamo. Uprava tednika »Sloveniji Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljani1, to pesem skozi Francijo, od njih jo je sprejela vsa francoska vojska in po njih je debila tudi svoje ime: pesem Mansejcev. Po restavraciji 1815. leta je seveda pesem pirišla v nemilost, deportacijo na Poprove otoke je tvegal, kdor jo je zapel. Kljub temu in gotovo tudi nekaj prav zaradi tega je ostala pesem živa, im če je bilo že besedilo zavrženo, so vžigajoči napev igrali včasih celo pri procesijah. Vsi poskusi, izročiti pesem pozabljenju, so izjalo-veli. Ostala je živa v ljudskih srcih in tako je pod »meščanskim kraljem« Ludvikom Filipom spet donela povsod, kjer so se zbirali Francozi. O vsem tem nam pripoveduje Herman Wemdel. Wcndcl je nam Slovencem znan: v številnih sestavkih je ziasti v »Prager Bresse« do svoje smrti pisal o ir ras in naših kulturnih zadevah, zmeraj s priznanjem in ljubeznijo. Znan je tudi po svoji knjigi »Iz južnoslovanskega risorgimenita«, v kateri je v obsežnem poglavju opisal in skušal približati naša narodna in kulturna prizadevanja tujemu bralcu. Irt če se morebiti tudi kdo ni zmeraj do zadnjega ujemal z nji,ni, eno mu je moral vsak priznati: pošteno voljo, da do-žene resnico. A zraven tega še veliko pisateljsko sposobnost, da poda svoje misli v jasni, pregledni, duhoviti obliki. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1940. Poleg običajne koledarske vsebine, poleg krajših leposlovnih in poučnih sestavkov ima koledar tudi več sestavkov, ki bodo zanimali povprečnega bralca in izobraženca. Talko na ipirimer potopisni odlomek lani umrlega češkega pisatelja Karla Čapka »O Angležih«. Kulturno zanimiv je sestavek »Srečanje z Aškercem«. Pisec, Torte Maček, takrat točaj v restavraciji pri Maliču v Ljubljani, nam opisuje Aškerca, kalkor ga je mogel opazovati kot gostilniškega gosta, in podaja povrh prav realističen izrez iz podobe tedanjega našega življenja in naših razmer. Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Marsikateri talent je ostal zakopan za vedno, ker ni bilo nikogar, ki (bi gabil pomagal dvigniti. Mnogi so se razvili in uveljavili šele v poznejšem življenju. Učitelji bi bili morali biti pravi čudodelniki', da bi se bili mogli posvetiti pri tolikem številu učencev vsakemu posameznemu z vso potrebno skrbjo. Ni šlo drugače, pouk je moral biti urejen na tekoči trak: kdor je pazil in ujel, dobro; kdor ni pazil in je zamudil, njegova škoda. Često zadostuje, da se razmaje en sam vijak, v kolesju zathrešči in stroj se ustavi. Zgodilo se je pogosto, da je zavrl en sam nemirnež ves mehanizem pouka; kaj čuda potem, ce je učitelj vzrojil. Treba je pomisliti: pol ure razlage, pol ure izpraševan ja — na enega učenca ni odpadlo niti pol minuite, če je šlo sicer vse v redu. Sicer ne spada sem, vendar si ne morem kaj, da ne bi omenil, da po mojih vtiskih dnevna časovna razporeditev učnih predmetov ni bila smotrna. Prvo uro zjutraj vedno računstvo. Gotovo zelo važen, toda za otroka tudi najbolj nezanimiv predmet. Zelena miza misli: zjutraj je otrok prespan in spočit, torej najbolj dojemljiv. Prav, če bi teorija bila vedno v skladu z življenjem. Lahko bi nanizal goro dokazov zoper ta nazor. Zavest, da nas čaka že prvo uro mrcvarjenje s težkimi drobci in desetinkami, je težila naš korak; jutranja pot v šolo ni bila nikoli brez .grenke primesi. Nekaj časa so misli sledile pouku, brž ko se je pretrgala nit, so zbežale drugam. Prva ura je bila vodno najdaljša. Spočitost še ni prožnost, gibčna je poslala misel šele pozneje. Računanju je sledil ne dosti manj suhoparen predmet: slovnica. Učitelji so jo pač skušali na- rediti zanimivo, kolikor se je dailo. V tem' sta bil® prava mojstra Razinger in Žumer; znala sta usta" viti tekoči trak, da smo si ga Jahko ogledali da' risal »Šolski oikoliš« s tušem v barvah, novost, k1 smo jo ogledovali učenci1 z najrvečjim zainimanjefl1: Mnogi so ga skušali prerisati; prej dolgočasili zemljevid je postal na mah zanimiv, pa tudi boU| razumljiv. Šolska zbirki* učil je obsegala prece j dobri'1 učnih pomočkov: rudnin in kamenin, raznih s®' men, geometrijskih oblik, aparatov za fizikaln15 eksperimente i. p. Zraven precejšnje knjižnic naj bodo omenjene še zbirke raznih preparirani živali, globusov, .stenskih zemljevidov in podo za pouk v zgodovini, prirodopisu itd. Imel st”11! precej natančen pogled v vse, ker som, pomag11. Arniču popravljati obrabljene predmete, koli ko* so spadalH v kartonažno stroko. I redlzadinje let sva delala vse velike počitnice. V četrtem razredu so dale stenske table Ppj vod, da sem opazil nasproistvo med učiteljem 1 ^ katehetom. Na steni je visela1 podoba, pred sta Ijajoča Kristusa, .spreminjajočega vodo v vin1* Zraven le smo obesili učenci dve ali tri pod*"’ domačih živali, ki j i h je bil prinesel učitelj f, pouk iz prirodopisa. Naslednjo uro prinese teliet novo podobo. Že je podstavil stol, da •> obesi, ko obstane. »Fej, tako bogoskrunstvo!« •>,, vzkliknil srdito. »Živalske podobe zraven bozj^.j Snel je »Kristusa v Kani galilejski« in ga obe- z novo sliko daleč proč. (Dalj'