Leto LXXI Štev. 80 a V Ljubljani, v petek, 9. aprila I943-XXI Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina m esej no 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podrožnical Novo mesto, SEOVENE Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka U dneva po praznila. S (Jredntitvo tn apravat Kopitarjeva t, Ljubljana, g teki j učna pooblaščen k a ca oglaSevanje Italijanskega ln tujega 5 Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva k, Lnbiana. | izvora: Unione Pnbblicita Italiana S. A. Milana | Telefon 4001 4005. g Abbonamenti: Mese 18 Lire. Eatero. mete 31 50 Lire. Edi-cione domeaiea, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10.650 per gll abbonamenti, 10.349 per U in-•erriont. Filiale« Novo mesto, Concesdonarta eselrniva per la pnbhTlclta di pimemenz« Italiana ed «stera: Unione Pubbliritu Italiana S. A, Milana Vojno poročilo it. 1048 V Tunisu se bitka nadaljuje 10 nasprotnih letal uničenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : V Tunisu osno sile v trdih obrambnih bitkah junaško vzdržujejo močan sovražni sunek, ki sc je raztegnil na severni odsek bojišču. Bitka sc nadaljuje. Italijanski in nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili 8 letal. Včeraj popoldne so sovražni štirimotnrniki metali razdiralne iu zažigalne bombe na Palermo in povzročili lažjo škodo na nekaterih stavbah na periferiji; žrtev ni. Dvoje letal, od katerih je bilo eno zadeto od naših lovcev, drugo pa od protiletalskega topništva, je treščilo v morje blizu Capo Gnilo iu Mon-g e r b i n o. Tolažilno delo kneginje Piemontske Madrid, 8. aprila. AS. Španski tisk na široko poroča o dobrodelnem delu kneginje Piemontske za vojne ranjence in za prebivalstvo, prizadeto po letalskih napadih že od začetka vojne sem. Listi naglašajo njenega altruističnega duha, njeno prijaznost in resen pogum, s katerim opravlja svojo tolažilno delo, ne ozirajo se na nevarnost bombardiranja ter je zato vedno bolj priljubljena in so zato še veča vdanost italijanskega ljudstva do kraljevske rodbine. Zatišje na vzhodnem bojišču Krajevni sovjetski napadi na kubanjskem bojišču in ob Doncu zavrnjeni i Hitlerjev glavni stan, 9. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je vladal v splošnem inir. Posamezni sovražnikovi napadi na kubanjskem mostišču iu ob srednjem Doncu so bili zavrnjeni. Na tuniškem južnem bojišču nndijo nemške in italijanske čete z veliko premočjo napadajo čemu sovražniku žilav odpor. Sovražne oklepne silo. ki so prodrle, so bile v ogorčenih borbah zaustavljene, njihovi poskusi za ohladitev pa izjalovljeni. Nove postojanke so bile zanedene po načrtu. Na srednjem in severnem odseku tuni-škegn bojišča je bilo brezuspešnih več sovražnikovih napadov z velikimi izgubami zanj. Ilitra nemška bojna lr'ala so včeraj napadla za vojno važne cilje na otoku Wight iu na augle-ški jugovzhodni obali. N Stockholm, 8. apr. AS. Iz Londona poročajo: Posebni »Timesov« dopisnik v Rusiji pravi v poročilu o vojaških dogodkih na donješkem odseku, da je postal na tem odseku položaj za sovjetsko armado precej nevaren. Sovjetsko poveljstvo jc v 6krbeh, ker je nemški pritisk iz dneva v dan močnejši, čeprav se še ni začela velika ofenziva, ki jo pričakujejo sovjetski vojaški krogi. Berlin, 8. apr. AS. Na vzhodnem odseku ku-baniskega mostišča so nemške čete po trdih bojih odbile napad sovjetskih oddelkov, ki jih je podpiralo močno topništvo. Neki romunski bataljon je z nenadnim protinapadom hitro popravil položaj na nekaterih mestih, kjer so se številne sovjetske sile pojavile v nemških črtah. — Nadaljnji boljševiški ofenzivni sunki so se zlomili pred prvo obrambno črto, medtem ko je precizni ogenj nemškega topništva rušil sovražne obrambne naprave. Na sever-. nem koncu istega odseka 60 Sovjeti tudi napadali I v dveh skupinah, pa jih je odbilo nemško topništvo. I Milano, 8. aprila. AS. Včeraj zjutraj 6e je vrnila v kasarno Minoni zastava 5. alpinskega polka, ki so jo prinesli s seboj z vzhodnega bojišča. Zastavo, ki nosi več odlikovanj za hrabrost, so sprejeli na postaji oblastniki in dostojanstveniki, častniki in vojaki lega polka, številna zastopstva z društvenimi znaki ter zastavicami, vojni pohabljenci in bojevniki ter krajevne fašistične skupine. Zmagoslavno zastavo jc poveljnik ► ■ I Pc!et »Donitzove ofenzive« Berlin, 8. aprila. AS. Včerajšnje nemško poročilo o potopitvi 14 trgovskih ladij potrjuje, da se pospešeno in z velikimi uspehi nadaljuje Donitzo-va ofenziva. Zato je Hitler tudi jiodelil novemu velikemu admiralu Donitzu najvišje nemško vojaško odlikovanje. Največje zadoščenje za zmage osnih podmornic so nezadovoljstva in vedno večje skrbi v sovražnem taboru. Ameriški in angleški politiki so sredi zelo zapletenega in nevarnega položaja in nimajo več tolikšnega optimizma kakoi prej. Prej so pred javnostjo zakrivali resnico o potopitvah, sedaj pa so to taktiko spremenili. Z novo taktiko je začel ameriški mornariški minister Knox. Pred tujimi časnikarji je govoril o strašnih pomorskih izgubah združenih narodov v mesecu marcu ter o težavnosti »Times« svari pred optimizmom Nikake sličnosti ni med letom 1918 in med sedanjim položajem Slovesen sprejem slavne zastave 5. alpinskega polka ozemeljske obrambe izročil zastavonoši, mlademu r>odr>oročniku, sinu Eksc Gariboldija, ki poveljuje italijanskemu ekspedicijskemu zboru. Potem ko so jo pozdravili oblastniki in so ji izkazali vojaško časti, so jo ponesli po ulicah, okrašenih s trobarvnimi trakovi ter pozdravnimi napisi. — Sprednj je korakal poveljnik polka, za njo pa so stopali oddelki častnikov ter vojakov, ki so se vrnili z ruskega bojišča, ljudje pa so jo obsipali s cvetjem in živahno ter toplo pozdravljali. Pred vojašnico jo bil razvrščen bataljon, ki je zastavi izkazal časti in poveljnik jo s ponosnimi besedami pozdravil generala Reverberiia. poveljnika tridentinsko divizije, poveljnika polka ter hrabro vojake, ki so se vrnili domov. Odmevalo je močno vzklikanje Kralju in Duceju. Po kratki in resnohni slovesnosti jo general Reverberi v spremstvu častnikov položil Iovorjcv venec pred spominskim kamnom v čast padlim vojakom tega polka ter pred spomenikom alpincev v bližini. Navzočni so bili mnogi sorodniki padlih in obred jc zbudil splošno ganjenost. Hrabrost italijanskega bojevnika v Rusiji so povzdigovali tudi z resno, vojaško svečanostjo v karabinjerskl vojašnici. Navzočni so bili divizijski general 1'aslrcngo in mnosri višji častniki ter vojaki. ki so se vrnili t. ruskega bojišča, med katerimi je bilo tudi več pohabljencev in ranjencev. Poslušali so ganljive besede, ki jih je naslovil nanje poveljnik legijo. Posebno je poudaril, kako veliko zaslugo so vsi imeli v trdih bojih z boljševiškimi četami. Potem jo še povzdignil sijajno hrabrost bojevnikov vseh vrst orožja, ki so vredni nadaljevalci velike slave. Nato so zapeli nekaj domoljubnih pesmi. vojskovanja proti podmornicam. Ni čuda, če so Knoxove besedo vznemirile Angleže bolj kakor Amerikance. Po zemljepisnem položaju se morajo Angleži bolj bati nemških torpedov. Reuterjcv pomorski sodelavec jo sporočil, da bo \Vinston Churchill v kratkem angleškemu ljudstvu osvetlil sedanji položaj 7 ozirom na pod-morniško vojno Kakor je znano, se je doslej vedno previdno izogibal tega kočljivega vprašanja. V Berlinu naravno z zanimanjem pričakujejo, kako se ho izgovarjal stari ponarejevalec, s čim bo skušal pomiriti nemir svojih vedno bolj ogroženih so-narodnjakov, ki se ne boje toliko za veličino svojega imperija, kakor za nujno preskrbo, da bodo lahko nadaljevali s svojimi zloglasnimi petimi kosili. Berlin, 8. aprila. AS. Ob 25. obletnici vojne na- , povedi Združenih držav centralnim silam bi radi anglosaški propagandisti odkrili mnogo sličnosti med položajem leta 1917—18 ter med današnjim položajem. Tako govore o cesarju Viljemu, o Tir-jiitzu, Ludendorfu, Itbndenburgu in drugih nemških odličnikih, ki pred nemško zgodovino nosijo veliko odgovornost, ker so podcenjevali vojaško moč Združenih držav. Zanimivo pa je, da londonski list »T i mest svari pred takimi poskusi. Zgodovinske primerjave so vsekakor 6i>odbudue. tako piše. lahko pa ustvarijo mnogo slepil. Sicer pa ni resničnih podobnosti med tedanjim in sedanjim položajem. Pripomniti je treba, da je bila marca leta 1918. premagana nevarnost nemških podmornic, d očim se jo marca letošnjega leta začela šele kazati vsa njihova moč. Po- Letalski napadi na Finsko v prvi vojni zoper Rusijo Kopenhagen, 8. aprila. AS. Po uradnih podatkih na finski razstavi, ki se je začela v Ko|)en-hagenu, je Finska med prvo svojo vojno proti Rusiji, leta 1939., prestala 1823 letalskih bombardiranj, pri katerih je bilo na njeno ozemlje vrženih vsega 70.000 zažigalnih in eksplozivnih bomb, ki so pobile na stotine ljudi iu napravile ogromno škodo. Hud potres v Čileju Buenos Aires, 8. aprila. AS. Poročila iz Či-leja pravijo, da je med tamošnjim prebivalstvom bilo zaradi predvčerajšnjega silovitega jiotresa več desetin mrtvih in na stotine ra- ujeilill. . - •! A C T) . ... Buenos Aires, 8. aprila. AS: Po zadnjih poročilih iz Čileja je potres naredil znatno škodo tudi v Santiagu. Številne zgradbe, med njimi tudi palača vojnega ministrstva, so bile poškodovane. Skoda je precej večja, kakor se je spočetka mislilo. Število mrtvih in ranjenih še ni bilo ugotovljeno. Vlada je poslala v najbolj prizadete kraje mnogo letal z zdravniškim materialom. Ameriški dolgbvi Lizbona, 8. apr. AS. Po Rooseveltovi poslanici ameriškemu kongresu o finančnem položaju v Združenih državah posnemajo, da sc bo, konec linančne-r>a leta 1942-43 dne 30. junija t. 1. ameriški državni dol<* povečal za 62 milijard dolarjev. Po predlogih za finančno leto 1943-44 ee bo ta dolg /opet povečal za 76 milijard. Tako bo znašal 30 junija 1944 dolg Združenih držav 211 milijard do:arjev. Naročajte »Slovenca«! mladi leta 1918. je Viljemova Nemčija dosegla višek, dočim Nemčija s svojimi zavezniki v sedanjem položaju v svojem vojaškem razvoju še ni na najvišji točki. Res je, da je Sovjetska zveza še na nogah in da je zelo močna in trdna. Res pa je tudi, da v Evropi ni niti enega anglosaškega vojaka. Aprila leta 1918 pa je bilo v Evropi že nad milijon Amerikancev. Zaradi tega ne smemo biti pesimisti. nadaljuje angleški list, moramo pa poznali resnični položaj in v skladu z njim ravnati. Vsekakor se moramo zavedati, da bo borba še zelo dolga in zelo trda. Ta članek je bil hladen tuš za anglosaške pro-pagandiste, ki pa ee zato nič manj ne igrajo z rožnatimi napovedmi. S temi napovedmi hočejo pripraviti razpoloženje za medzavezniško konferenco, ki jo je sklical Eden, da bi na njej obravnavali vprašanja miru in vprašanja bodoče podobe Evrope in sveta. Ta čltaek bi sc torej moral zdeti kakor kamen, vržen v golobnjak zunanjega ministrstva, če bi ne vedeli, da jo isti list poudaril, kako je treba pripravili rešitev raznih vprašanj in da se ne sme pozabiti Churchillov.! izjava, »da bo hitler-jevska Nemčija na tleh leta 1944. ali mogoče 1945.c Kako si angleški propagandisti zamišljajo bodoči red, je napisal konservativni poslanec Craigh Henderson v Edenovem listu »Yorkshire Post«: Ker je po Iioosevellovib besedah stopila vojna v osvobodilni Stadij, moramo najprej rešili nemško vprašanje. Govorimo jasno: to vprašanje moramo rešiti brez usmiljenja. Zahtevati pravičnost za nemško ljudstvo, bi bil zločin. Pravičnost zaslužijo le narodi, ki ljubijo in hočejo mir in no Nemčija, ki je vedno ljubila in hotela le vojno. Nemško ozemlje mora biti zasedeno od zavezniških vojak za celi rod. Trajanje zasedbe bo odvisno od časa, potrebnega za prevzgojo nemškega ljudstva, ki se bo končno naučilo pomena dveh bistvenih besed: humanost iu civilizacija. Urez dvoma eo Angleži najbolj »sposobni: za takšno prevzgojo nemškega ljudstva. Veliki mufti obiskal Hrvatsko Zagreb, 8. aprila. AS: Veliki jeruzalemski multi Hag Amin el Husein je obiskal nekaj krajev na Hrvaškem, kjer mu je muslimansko prebivalstvo priredilo navdušen sprejem. Po kratkem bivanju v Zagrebu jc vel. mufti zapustil Hrvaško. Japonska ofenziva v Indiji Tokio, 8. aprila. AS: Poročilo cesarskega glavnega stana pravi, dči so japonske sile v začetku marca začele z ofenzivo proti dvema angleško-indijskima divizijama blizu indijske meje ter so uničile glavnino sovražnih sil na obalah reke Mayu. Poročilo dodaja, da se nadaljujejo boji za uničenje ostankov anglo-indijskih divizij. Gospodarsko zasužnjenje Irana Ankara, 8. aprila. AS. V Iranu so Ainerikanci pri pogajanjih za trgovski sporazum naleteli na odj>or zaradi svojega prizadevanja, doseči po|)olno nadvlado nad celotnim gospodarskim življenjem Irana. Združene države zahtevajo od Irana kot protivrednost za svoje usluge hipoteko na rudnike ter euliozemska in pomorska prevozna sredstva. Iranski odpor skušajo Ainerikanci preprečiti z grožnjo represalij ter z obljubo posojila za stabilizacijo iranske valute. Angleži tolažijo Stalina Lizbona, 8. apr. AS. Angleži so morali brez protesta zaradi 6\ojega polutanskega zavezništva sprejeti podtalno propagando komunistov v Angliji. Tako je postal boljševiški Jud in bivši podpredsednik v sovjetskem zunanjem ministrstvu, zdaj predstavnik agencije TASS Rothstein, predsednik zastopnikov zunanjega ti6ka v Angliji. Očividno hoče angleška vlada v dokaz svojega podložništva Stalinu odpreti vsa angleška vrata pred kremeljskim despotom, da bi 6e mu dobrikala in ga potolažila. v\. Protijudovsko gibanje v Angliji Berlin, 8. aprila. AS. Casopi6i se bavijo s pro- , sleparjenjem na vseh področjih polagoma začeli - , a «... . _ I ' '_________. . - 1 ! „ 1 : TI n .] .. U .. .. .. «-» .A nr»f\#lilA r,/t/l (i t' ti o tli/*«« 17 tijudovskim vprašanjem v Angliji in s protiju-dovskim gibanjem, ki po mnenju berlinskih dnevnikov dobiva vedno večji obseg. Li6t »Volki-scher Beobachter« piše: Londonski list »Nevvs Chronicle«, o katerem je znano, da imajo londonski judje nanj velik vpliv, je s svojimi zadnjimi članki v korist judovskih beguncev v An-giiji podrezal prav v osje gnezdo in skuša sedaj najti pot za primeren umik. Nemški list meni, da je to le spreten manever, ki naj bi zavaroval jude pred naraščajočim gibanjem, ki se opaža po vsej Veliki Britaniji, kajti judje so sc tudi v tej državi s svoiimi zločinskimi posli in s svojim Podtajnik stranke obiskal bombardirane kraje v južni Italiji Reggio Calabria, 8. aprila. AS. Po nalogu ministra Vidussonija je podtajnik stranke Carlo Scorza v spremstvu zveznega tajnika iz Reggia Calabria obiskal kraje, ki so jih napadla so-vražna letolu. ter se pogovarjal 7. ranjenci, se zanimal za njihovo zdravje in jim razdelil v Ducejevera imenu podpore, določene od stranke. Potem ko se je poklonil pred spomenikom padlih za revolucijo, ie v liktorski hiši poslu-šul poročila pokrajinskih oblastnikov in voditeljev krajevnih bojevniških organizacij ter odvisnih društev. Nur. sv. Scorza je v imenu tajnika stranke dal navodilu glede nalog, ki jih bo treba opravljati. Pri poročuuju jc bil tudi prefekt in vse se je razvijalo v toplem vzdušju in popolni /uvesti dolžnosti, ki jih imajo v sedanjem času vsi Italijani, posebno pa še ljudstva južne Italije. Zagrebški župan v Rimu Rim, 8. aprila. AS. Predsnočnjim jc prispel v Rim zagrebški župan Ivan \Verner, ki bo gost Rima nekaj dni. Na postaji ga je sprejel rimski guverner s podguvernerji in drugimi oblastniki. Včeraj je gost z guvernerjem odšel v kraljevsko palačo, da bi se vpisal v dvorne knjige, nato p? odšel v Pan-Iheon, na grob neznanega vojaka, pred svetišče v l iktorski palači in položil venec pred spomenik padlih fašistov. Nato je bil »prejet na Kapitolu. razgaljati. Podobno se je zgtMlilo nedavno tudi v Ameriki. To jo razlog, zaradi katerega je imenovani angleški list smatral za potrebno izreči v svojem članku zmerno kritiko judovskega življa. Čeprav so bile te ugotovitve še tako zmerne, so bile v očeh prizadetih še vedno prestroge in 60-daj se je oglasila cela vrsta listov, ki je začela braniti in pomilovati uboge preganjane jude rekoč. da bi smeli tedaj, ako so govori o krivdi, krivdo pripisati ne angleškim Judom, pač pa ju-dom. ki so pribežali iz Nemčijo. S podobnimi predmeti se bavi tudi list >B«rsen Zeitung«, Turški zunanji minister poroča o položaju Ankara. 8. npriln. s. Parlamentarna skupina turške ljudske stranke sc je včeraj sešla in poslušala poročilo zun.mjegu ministra o mednarodnih dogodkih v zadnjem tednu. Poslanci so ministrovo jioročilo odobrili. Angleški kruh Rim, 8. uprila. s. Londonski »Times« od dne 23. marca (stran 3. 5. stolpcc) prinaša dopis iz Tripolisu in pravi, da je prebivalstvo do 13. marca tam dobivalo po 50 gramov kruha na dan. Zdaj ga dobiva 120 gramov. Kruh na kurtf: se prodaja po 16.50 lir kg, na črni borzi je dosegel že ceno 120 lir, zdaj pn se je cena ustalila pri 70 lirah. Sladkor sc na črni borzi pro-daja po 100 lir kg. Anglosaške letalske izgube Rim, 8. aprila. AS: Od 1. do 7. aprila so osne letalske sile skupno s protiletalsko obrambo sestrelile v Italiji, Sredozemlju ter Severni Afriki 97 anglosaških letal. Angleški cinizem Rim, 8. apr. AS. Neki laburistični poslanec je vprašal angleškega zunanjega ministra, če je angleški poslanik pri sveti stolici res izrazil obžalovanje angleške vlade, ker je bil pri angleškem letalskem napadu ubit škoi v Reggio Calabria. Edeu je odgovoril, da je ta novica neosnovana in da angleška vlada nima kaj obžalovati. «Pojx>lodi Roma > pravi, da ta izjava zopet potrjuje angleški cinizem. London ne obžaluje ničesar, kajti njegovi letalski napadi na civilno prebivalstvo so polni humanitarnih čustev. Izjava novega grškega ministrskega predsednika Atene, 8. aprila. AS: Zaradi odstopa profesorja Logothctopoulosa je postal novi grški ministrski predsednik dr. Jean Kallis, bivši grški zunanji minister. Člani nove vlade so mu položili prisego v navzočnosti atenskega metropolila. Ko je novi ministrski predsednik prevzel oblast, je dal zastopnikom tiska izjavo, v kateri je predvsem poudaril komunistično nevarnost, ki grozi evropski civilizaciji; borba, Iti so jo začele osne sile, hoče uničiti to nevarnost. Nadalje jc izjavil dobesedno: »Grško ljudstvo se zaveda, da je bila nevihta, ki je besnela nad našo državo, nesrečno izzvana od tistih, ki so zanemarjajoč svoje svete dolžnosti, vsilili našemu svobodnemu narodu tiranski režim. Ta režim nas je potegnil v vrtinec, čeprav bi lahko modra in pametna vlada obdržala Grčijo izven vojne.« Novi predsednik vlade je zaključil svojo izjavo z oklicem na grško ljudstvo, naj ohrani red in disciplino. Kako dobivajo angleški listi poročila iz Rusije Carigrad, 8. aprila. AS: Izvedelo se je, da je agencija TASS imenovala svojega posebnega dopisnika pri zavezniškem glavnem stanu na Bližnjem vzhodu, ki bo opravljal tudi boljševiško propagando. V zameno jc morala Moskva dovoliti nekaterim angleškim časnikarjem bivanje v nekaterih krajih biizu vzhodnega bojišča, kjer morajo bili skupno z drugimi tujimi časnikarji, akreditiranimi pri vrhovnem sovjetskem poveljstvu v nekem umazanem hotelu ter posnemali za svoje liste vojna poročila iz preventivno cenzuriranih kolon v boljševiških listih »Pravda« in »Rdeča Zvezda«. Odpor proti Rooseveltu Buenos Aires, 8. aprila. AS. Iz Wa6hingtona se je izvedelo, da je predložil senator Vandeberg kongresu predlog z.a prepoved, da ne 6ine biti nihče preko dveh zaporednih štiriletnih dob predsednik Združenih držav. Vandeberg zastopa državo Michi-gau, ki je že odobrila tak predlog. Konrad Veidt umrl Budimpeita, 8. aprila. »Pester I.loyd« poroča, da je v Los Angelesu umrl znani filmski igralec Konrad Veidt. Bil ie 50 let slar. Zadnje čase sc je posvetil izključno drami, r Visoki komisar predseduje seji pokrajinskega odbora za preskrbo in cene Ljubljana, 7. aprila. | bistvenim sestavinam današnje prehrane najSirlih , , . ,...,,.,., • , , , slojev prebivalstva. Blagodejnost tega ukrepa bo V vladni palači je Visoki komisar predsedoval ; dolovno ljudstvo. Ta je zdaj dobil za seji pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe, za razdelitev in cene industrijski hizdelkov in poljskih pridelkov in razdeljevalne službe. Pri tej priliki je pred obravnavo vprašanj, ki so bila postavljena na dnevni red, Ekscelenca Gra-zioli govoril o gospodarskem 6tauju pokrajine. Glede prehrane je ugotovil, da 6e je normalno razvijala preskrba in razdeljevanje racioniranih pred- metov, poudaril pa je, da so nastopile težave pri preskrbi z mesom, mlekom, v premnogih primerih pa tudi pri sadju in zelenjavi. Istočasno je objavil, da je dal pristojnim organom navodila, da se te nevšečnosti, ki 60 nastale zaradi posebnega položaja v pokrajini, čim prej docela ali vsaj delno odpravijo. Glede mleka je sporočil, da bodo izdani zelo strogi ukrepi, da bi se zagotovilo mleko otrokom, bolnikom in starcem, kakor tudi bolnišnicam in zavetiščem. Kar zadeva sadje in zelenjavo, so se pospešila dela za vključitev pokrajine v narodni načrt za razdeljevanje sadjarskih in vrtnarskih pridelkov, da bi se tako zagotovila dobava blaga iz pridelovalnih krajev. Zaradi dobave mesa bodo pomnoženi dogoni živine tudi v manjših krajih, da se bo doseglo število 40%, kakor velja v ostalih delih Krajevine za oddajanje živine, v veljavi pa bodo ostala vsa določila o kakovosti glav, ki jih bo treba na teh do-gonih oddati. Clede nadzorstva nad Živili in nad cenami najvažnejših življenjskih potrebščin je Visoki komisar izjavil, da bo poostren nadzor po za to določenih uradnikih, da bi tako iztrebili sramotno 'črno borzo«, ki po svojem delovanju najbo j škoduje manj premožnemu ljudstvu. Pri teh ukrepih oblasti pa morajo z vnemo sodelovati vsi potrošniki in vse ljudstvo, ki mora no samo odklanjati blago po višjih cenah in večjih količinah, kakor jo oblastno določeno, marveč brez usmiljenja naznaniti krivce, da bodo prejeli pravično kazen. Odbor Je potem obravnaval razna vprašanja na dnevnem redu: cene najvažnejših življenjskih potrebščin. razdelitev živil, urejevanje priključkov na plin, izdelavo tipiziranega pohištva, pridelovanje in trgovanjo ter razdeiltev lesa. Po ukrepih Visokega komisarja, Izdane za znižanje davkov in pristojbin za najvažnejše življenjske potrebščine, so žo bile znatno znižane cene v nadrobni prodaji nekaterih potrebščin, ki sc obil-nejo trosijo, in sicer: testenine od L. 4.15 na L. 3.90; riž od L. 8.15 na L. 2.70; olivno olje od L. 15.80 na L 14.70; maslo od L. 28.90 na L. 28.40; mast od L. 18 na L. 17. Manjša znižanja so bila določena še za nekatero drugo potrebščine, dočim je bila v zvezi z narodnimi cenami malo zvišana cena sladkorju od L. 7.90 na L. 8.25 in mleku od L. 2.20 na L. 2.50 za liter. Znatno bolj znižane pa bodo v zvezi z gor-sTtjimi odredbami Visokega komisariata cene oblačilom. za katere znašajo' znižani davki in pristojbine na leto 10 milijonov. Glede lesa pa je bilo urejeno tako. da bo poveljstvo gozdne milice skrbelo za pridelovalni načrt do 31. marca 1944-XXU, natančnejše odredbe pa bodo medtem izdane za dovršitev del. Navzočni so se priglasili k besedi pri raznih vprašanjih, ki so jih obravnavali. Ob zaključku razgovora je Visoki, komisar po novno poudaril, da je treba cene za življenjsko potrebščine izenačiti z cenami po drugih pokrajinah v Kraljevini, podobno kot jo urejeno glede davkov. • • • če se ozremo na talne sklepe odbora za preskrbo in cene, moramo v prvi vrsti poudariti zni-ianjo cen riiu, testeninam, olju, maslu in masti kot Služb, objava Nogometne zveze št. 1 V nedeljo: Mars : Ljubljana. — Zveza jc razveljavila kvalifikacijsko tekmo med Mladiko iu Tobačno tovarno. 1. Proteste, ki so tehnične narave, je treba vložili pri sodniku, ki jo vodil tekmo, najkasneje 15 minut po preteku tekme. Istočasno je treba pla-čati tudi protestno pristojbino. Utemeljitev naj se dostavi v Zvezino pisarno v teku 48 ur po odigrani tekmi. Vse ostale vrste protestov je treba vložiti v teku 24 ur po preteku tekme v Zvezino pisarno. 2. Protestne pristojbine: I. razred 50 lir, II. razred 30 lir, rezerve in mladine 20 lir. B. Prepovedano je odigravanje prijateljskih tekem, ki časovno konkurirajo tekmam L in 11. razreda. Prošnje za odigravanje prijateljskih tekem je vložiti najkasneje do srede. 4. Prošnji Dopolavora Tobačne lovarne za znižanje dosmrtno prepovedi igranja igralcu Plečko Zvonetu so delno ugodi. Zaupnik CONI-ia je odobril znižanje kazni na dve leti neigranja in ima igralec Plečko pravico nastopa dne 5. oktobra 194;!. " 5. Protestu SK Mladike proti potrditvi kvalifikacijske tekme Mladika : Dopolavoro Tob. tovarne, ki se je bila odigrala dne 4. aprila t. 1. in se je končala z izidom 4:2 v korist Dopolavora Tob. tovarne, se delno ugodi. Razveljavlja se omenjena tekma, ker igralec Dopolavora Tob. tovarne Plečko Zvone še ni imel pravice nastopa. Določa se odigravanje nove kvalifikacijske tekme za nedeljo, dne 11. aprila ob 10 na igrišču Ljubljane, v prireditvi Zveze. Protestna pristojbina 50 lir se vrne SK Mladiki. V slučaju, da se konča normalna tekma neodločeno, se odigra podaljšek 2 X 15 minut če je tudi ta neodločen, se vrši žrebanje v polic deljek, dne 12. t. m. v pisarni Zvezo ob 17. P. Zaradi kvalifikacijske tekme sc zamenja razpored prvih dveh nedelj tako, da bo L razred začel s tekmo Mars : Ljubljana 11. t. m. ob 16 na igrišču Ljubljane in U. razred s tekmo: Korotaii : Vič. Kraj in čns bosta objavljena naknadno. 7. Izreka se na podlagi sodnikovega poročila ukor igralcema Dopolavora Tob. tovarno Nagodetu Slavku in Nagodetu Dragu. 8. Pozivajo so gg. Ogorelcc, Novak Ludvik in Sotler, kakor tudi g. Perhnrie Stane. Slogi' nakazal prispevek 10.000 lir, drugi prispevek pa šoli. Prispevek trgovcev In obrtnikov Podpornemu zavodu Želeč dati svoj prispevek k obsežnemu udej-stvovanju Pokrajinskega podpornega zavoda pri Visokem komisariatu za mesto in pokrajino, sta združenji trgovcev in obrtnikov prt Pokrapnski zvezi delodajalcev poslali Ekscelenci Visokemu komisarju znesek 62.550 lir odnosno 5295 lir za podporne namene. ^^^^^ ^^^ Pogreb prečenskih žrtev Novo mesto, 7. aprila. Pred dnev: so izkopali v gozdovih za Hmeljni-kom pri Novem mestu žrtve komunistov iz Prečne, t. i. župnika Komljanca, brata Lojzeta in Toneta Muiglja ter Pašiča Lojzeta. Trupla ei je ogledala komisija pc* vodstvom okrajnega sanitetnega referenta di Korbarja ter ugotovila huda mučenja. Župnik Komljanc je bil eden prvih duhovnikov, ki so padli od zločinske roke komunistov. Oba Mar-glja sta bila kristalno čista in idealna faata. oba člana Katoliške akcije. Pogreb žrtev je bil veličasten. Vodil ga je proš) Cerin iz Novega mesta ob številni asistenci okoliške duhovščine. Pogreba so se udeležili polkovnik Mirabella v zastopstvu voja: ške komande, tajnik okrajnega komisarja Varini Giueeppe v zastopstvu okrajnega komisarja, politični tajnik Varini Alfio, gvardijan frančiškanskega samostana v Novem mestu, vsi okoliški župniki ter nad 2000 ljudi iz Novega mesta in okolice. Pogrebi partizanskih žrtev, ki so prave manifestacije in javne obsodbe komunistov, so brez dvoma najglasnejši opomin iriorilcem, kam 60 zašli s svojim zločinstvom. Delovanje mestne šolske poliklinike v 1.1942 Socialno zdravstveno zaščito šolske dece na področju mesta Ljubljane vršita državna šolska poliklinika in mestna šolska poliklinika. Prva ifna pod nadzorstvom dijake meščanskih, srednjih in njim sorodnih šol, medtem ko ima mestna pod nadzorstvom vso ljudskošolsko deco. Pod njenim nadzorstvom je 18 osnovnih šol s 4950 do .">000 šolarji. V šolah opravljajo mestni zdravniki sistematično in kontrolne zdravniško preiskave. Ob priliki obiskov po šolah imajo zdravniki kratke zdravstvene nagovore ter so na razpolago šolskim vodstvom, učitetjstvu in staršem z zdravstvenimi nasveti in navodili. Mestna šolska poliklinika ima svoje prostore v I. nadstropju Mestnega doma; tukaj se zdravijo obiskovalci osnovnih šol ter dobe po predložitvi ubožnega listka socialnega urada nakazana tudi brezplačna zdravila. Zdravstvene nasvete dajejo ne glede. na premoženjske razmere staršem iz socialno močnih slojev in tistim, ki so zavarovani v raznih zavodih za socialno zavarovanje. Rezultate zdravniških pregledov v šolah in ordinacijah zapisujejo zdravniki leto za letom v zdravstvenem matičnem listu. Tako izpolnjeni zdravstveni matični listi se po prestopu ljudskošolsklh otrok v meščanske ali srednje šole izročo Državni šolski polikliniki ter služijo za podlago zdravstvenega nadzorstva nad otrokom tudi v ča6U šolanja na srednji Soli. V lotu 1942. Je bilo izvršenih na šolah 4858 zdravniških pregledov. Skupno je bilo preiskanih 2424 dečkov in 2834 deklic. Kljub izrednim rnz-tnerani je zdravstveno stanje osnovnošolsko deco šo zelo ugodno. Uvedba šolskih kuhinj za 6lnbo hranjene otroke, ki so bile ustanovljene na pobudo Visokega komisariata in kjer dobivajo otroci tečno in izdatno hrano, kaže že svoj blagodejni vpliv na zdravstveni, razvoj socialno šibkih slojev. V mestni šolski polikliniki je bilo lani izvršenih zdravljenj 1903, obsevanj z višinskim 60iicem 1413, drugih ILzikaličnih zdravljenj pa 82. Zaradi kontrole stanja bolezni pljuč jo bilo poslanih na 1'rotituberkulozni dispanzer 512 otrok. V 83 primerih je bilo ugotovljeno stanje, ki je zahtevalo stalno nego in kontrolo, stanje, ki bi zahtevalo tudi šolanje v posebni gozdni šoli, ki je pa Ljubljana še nima. Brezplačno zobozdravljenjo je bilo nakazano 252 otrokom, brezplačno ortopedično zdravljenje v orlopedični telovadnici društva sAtena« pa 155 otrokom. Mestni zdravniki so ob vpisovanju v prvi razred osnovne šole preiskali 1011 otrok. Skupno je bilo v letu 1942. izvršenih 9207 zdravniških pregledov in zdravljenj po zdravnikih mestne šolske poliklinike. Uradni razg'asi Maksimalni cenik št. 6 za zelenjavo in sadje uvoženo v Ljubljansko pokrajino, veljaven od 9. aprila l'J18-XXL i (Številko v oklepajih veljajo za cene na drobno.) tesen 9.50 (10.70); beluše 8.P0 (10.40); kar-fijola 3.20 (3.70); korenje očiščeno 3.20 (4); čebula 2.40 (3); kopre 3.20 (3.S0); solata 3.20 (3.90); špinača 3.20 (3.90); zelena 4.55 (5.05); pomaranče la (Moro—Tarocco) 8.35 (9.35); pomaranče tla 7.35 (8.35); limone la (15 cm obsega) 355 (4.35) (komad 0.45); jabolka la (n. pr. Zlata parmena) 8.35 (9.55); Orehi Sorrento 20 (30); orehi navadni 21.50 (25). Raztegnite* obveznosti peseka Člen 1. Obveznost poseka, odrejena z naredbo z dne 8. maja 1942-XX st. 87. se razširja nadalje na zemljiške pasove po 150 m širine ob obeh straneh naslednjih cest: 6t. Jernej—Šmarje—Pleterje za celo progo; St. Jernej—Orehovica—Mokro polje za c. progo; Ratež—Brusnice za celo progo; Cikava—V. Slutnik—Gaberie za celo progo; Novo mesto—Gotna vas—Težka voda—Sela pri Jugorju—Suhor—Sv. Anton—Metlika za celo progo; črmosnjice—Stopiče—Orchek—Dolz za c. progo, Crmošnjice—Št Jošt—Hrušica za celo progo; od križišča kota 035 cesta, ki gre čez predel Ugljarica do kote 089, za celo progo; Rakilna—Brezovica—Gor. Preserje—Pcdpeč za celo progo; Podpcc—Jezero—Podkraj—Tomišelj za c. progo; Ligojna—Horjul— Zaklanec— Dvor za c. progo Borovnica—Vrhnika—južna «tran ceste, samo v odseku med Ribičem in Pritiskom za c. progo, križišče Gorenja vas—Grintavec za celo pro^o; Mala gora—Poloni—Stari log za celo progo, Velike Lašče—M. Slevica—Sv. Gregor—Sodra-žica—Vagovka—Hrib za celo progo; Laze—Ivanje selo za celo i>rogo; Planina—Unec za celo progo, Grahovo—G. Jezero—Stari trg za celo progo; Turjak—V. Lipljenje—Sentjurje za celo progo; Velike Bloke—Lužarjl—Karlovica Mala Slevica za celo progo; Zagradec— Anibrus—ŽvirJe za celo progo. Člen 2. Na način, v mejah in v rokih, določenih v naredbi z dne 12. februarja 1943-XXl št. 20, se mora izvesti posek zemljiškega pasu do stika s pasom po navedeni naredbi, tako da poteka čez ozemlje občin: Šinihel-Slopiče—RadaloviSI-Metlika—G radne— Adlešičl—Vinica—Stari trg ob Kolpi—Mozelj—Fara v smislu planimetričnega načrta, ki ga določi in poočiti vojaško obluslvo na način iz prej navedene naredbe. Člen 3. S posekom iz prednjega Člrna 2. pridobljeni les morajo lastniki, kolikor Je za to prikladen, obdelali v partijah po merah, ki jih določi vojaško oblaslvo, kateremu sc morajo te parlije tudi ponuditi v nakup. Člen 4. Nespremenjene veljajo za obvozni po- | sek pasov po tej naredbi določbe, zu kršitelja teh -pa kazni iz naredb z dne 8. maja 1912-XX št. 87 in z dne 12. februarja 1W3-XX1 št. 20. Določitev obveznih prispevkov v prid Zavodu za zadružništvo Ljubljanske pokrajine za leto IM3-XXI/XXII 'Za leto 1943-XXI/XXII se obvezni prispevek iz »t. 1 člena 5. naredbe z dne 30. aprila 1942-XX št. 82 o ustanovitvi Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine določajo v enaki višini kakor za leto 1942-XX'XXI, in sicer: a) 100 lir za vsako zadrugo, b) nadaljnji prispevek j™L 0.30 za vsakih 1000 lir donosne naložbe pri vseh kreditnih zadrugah oziroma zneska opravljenih poslov pri drugih zadrugah. Nikakega prispevka ne plačujejo zadruge za vzrejo živine, za Izkoriščanje pašnikov in za izposojanje kmetijskih iu stavbenih 6lrojev. Kova občinska igrava v linvm mestu Z odlokom civilnega komisarja v Novem mestu je bil po pooblastilu Visokega komisarja razrešen dosedanji občinski odbor v Novem mestu. Z odločbo Visokega komisarja so bili imenovani: za župana dr. Polenšek Marjan, zdravnik v Novem mestu; v sosvet pa: Dolenc Ivan, gimnazijski direktor; inž. Absec Matija, ravnatelj kmetijske pokrajinske šole na Grmu; Paučič Jože, posestnik; Medic Ivan, posestnik in tovarnar; Andrej Agnitsch, posestnik-obrtnik; Prijatelj Ivan, posestnik-trgovcc; Kobe Julij, posestnik-trgovec; Osolnik Ivan, posestnik-gostilničar; Mayer Ivan, postajni načelnik; Mirtič Ivan, mizar; Šonc Viktor, zasebni uradnik; Klemenčič Franc, delavec; Vrhov-. nik Valentin, zidarski mojster. Prva seia novo-imenovanega sosveta bo 8. aprila ob tri četrt na tri v navzočnosti Visokega komisar;a, ki pride ta dan na uraden obisk v Novo mesto. Zaplemba imovine upornikov Zaplenja 60 vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Koiaka Draga živ. Karla in živ. Bezlaj Katarine, roj. dno 3. junija 1905 v Ljubljani, biv v Ljubljani, cesla V. linia-nueln III. št. 17, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjeno upornikom v Ljubljanski pokrajini. Zaplenja se vsn premična in nepremična imovina, brez izjeme, iaslnina upornika Turka Dragu-tina nezn. očeta in Antonije Turk, roj. 26. julija GOSPODARSTVO Jugovzhodni zavod v Bcaotkah. V okviru trg. visoke šolo v Benetkah bo kmalu začel poslovati nov zavod za jugovzhod in Levanto. Zavod naj bi v prvi vrsti vzgajal trgovce za itnlijansko gospodarsko ekspanzijo v jugovzhodni Evropi ter v Levanti po zaključku vojne. llraniluica v Triesteju izkazuje za lansko, 100. lelo poslovanja povečanje vlog od 290 na 325 milij. lir. Čisti dobiček znuša 2.01 milij. lir (za 1941 2.05(5 milij. lir). Od čistega dobička se nakaže 1.40(5 milij. lir rezervnemu skladu, ki je dosegel že 21.5 milij. lir, 0.003 milij. pa se porazdeli v razne dobrodelno svrlie. Likvidacija bivše jugoslovanske Poštno hranilnice. Kot smo žo poročali, so 6e podali te dni hrvatski zastopniki na Dunaj zu ureditev premoženjskih vprašanj bivše. Poštno hranilnice. Pri telil so obravnavali tudi vprašanja, ki so s tem v zvezi v Srbiji. Načela za likvidacijo so bila dogovorjena žo inni, njih praktična izvedba pa bo omogočena zlasti zaradi tega, ker imajo vso udeležene države svoje poštne hranilnice, ki so enakega ali sličnega značaja, kar omogoča lahek prevzem računov. Zaradi tega je tudi likvidacija Poštne hranilnice bolj napredovala kot likvidacija Državne hipotokarne banke in Priv. agrarne banke, zlasti slednje v zvezi z vprašanjem kmetskih dolgov. Iz gorenjskega trgovskega registra. Vpisano so bile naslednje tvrdke: Josip Koman, trgovina z žeieznino, Radovljica, Matija Rauniker. izdelovalec slamnikov in čepic, Domžale, Franc Berton-celj, valjčni mlin, Domžale, Franc Jaklič, zaloga piva, škofja Loka. — V zadružni register pa je bila vpisana Kmetijska nakupna in prodajna zadruga Lom-Sv. Katarina pri Tržiču. Iz nemške avtomobilske industrije. Znana delniška družba Bttssing' NAG za avtomobilsko industrijo sc je sedaj pretvorila v družbo z omejeno zavezo, katera je prevzela tudi del poslovanja družbe AEG. Kazni za prekrške oskrbovalnih predpisov Okrajni civilni komlsarlat v Novem mestu jo Izrekel naslednje ka7.nl: Za nedovoljeno zvUanjc ccn: Mibelčlč Anton, trgovec, Novo mesto. Trdinova U. 400 tir; Ovničck Alojzij, trgovce, 2al>in vas 2, 300 lir; Sililo Marija, gospodinja, Hrušica 17, obO. Šiuihel-Stopiče. SO lir; Ccsnr Josip, čevljar, llršljin 10. ob«. Sinlliel-Stoplčo, 200 lir. Za nedovoljen nakup raclonlrnnlh živil po zviSa-nl ceni: lldovift Terezija, gospodinja. Ljubljana, Lou-čnrska 5, 50 lir in zaplenitev blaga; Gregorič Josipina, (ior. Brezovica 28, obč. St. Jernej, 50 lir iu znpleuitov ''''"""ža skrivno klanje: TleZoIari Marija, kmetica. Vet. Brusnice II, 150 lir Iu zaplonituv blaga; Košark Frančiška. gospodinja, Ločonska 1. 100 lir in zaplenitev blaga; Grcgur Antou, kmet, Gor. Straža, obč. Prečna, 500 lir. Zr nedovoljen nakup In zakol prašiča: Bučar Ana, uulakarieB. Gor. Straža 28, obu. 1'rcčna, 500 lir. Za prevoz žitaric brez dovolJenjH: Gorišek Ivau, kmet.. Ostrog 2. St. Jernej, 350 lir ln zaplenitev blaga; Keeetj Pavla, gostiiničarka, št. Jernej 13, 250 lir iu zaplenitev blaga; Koneitja Anton. Novo mesto. Trg Littorio G, 50 lir in zaplenitev blaga; kastelio Josipi-na, Arkova fi. 50 lir in zaplenitev blaga; Rtfelj Petrina, ljubljanska 10, 50 lir in zaplenitev blaga: Vukšl-iiič Marija, Vrbovčeva 11. 500 lir ia zaplenitev blagu; Gregi Ana, Novo mesto, 50 tir in zaplenitev blnga; Turk Josip, trgoveo. Trg sv. Katarino 4, 50 lir iu zaplenitev blaga. Za neredno vodenjo registra prejema In odjema: Priiatelj Ana za tvrdko Pauser, Tre Littorio, 300 lir; Kastolic Etlmund, trgovec, 1000 lir; Strumbelj Antoni-ia. Vavta vas, Smihel-Stoplče 100 lir; Strumbelj Viktorija, trgovka, Vavta vas, 150 lir. Za mletje žila brez dovoljenja ln neredno vodenje mlcvskega registra: Seidl Kratic, Trg Littorio, 250 lir globe in zaplenitev blaga. Za opuSčeno prijavo nakupa živine: Počervina Viklor. Gor. Struža 2. Siniliol-Stopiče, 100 lir; ltarovee Rudolf, Gorenja Straža 3, Smikel-Stoplče. 100 lir. Za nedovoljen nakup racioniranih živili Tomazin Marija, fet. Jernej, 100 lir in zaplenitev blaga. Za prodajo mesa na prepovedan dan In neredno vodenje registra o nakupu In prodaji: lirastar Ivan, mesar, Smiliel 10, 100 lir globe. prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Petelina Stan-ka-lvana pok Andreja in Frančiške Peršin, rojenega 20 januarja 1924 v Kamniku pri Preserju, biv. tamkaj na št. 50. dijaka, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanjo imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Zapleilja 6e vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Encerja. 4lojza živ. Franca in pok. Ivane Mohor, roj. 18. jui. 11KJ3 v Kamniku, biv. tamkaj nn št. 59, delavca, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se jio členu 7. in v izogib kazenskih odredb po Členu 8. naredbe z dne G. nov. 19I2-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki zgoraj navedenih upornikov, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbo Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini Napoleonov trg 7/11, stvari, ki jih imajo in doigove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgo- 1913 v Preserju, biv. v Podpeči št. 1, delavca, v • vani znesek tudi le deloma plačati, Koledar Petek, 9. aprila: Marija Kleofova, sveta žena; Tomaž Tolentluski, mučenec. Sobota. 10. aprila: lizekiel, prerok; DomniJ, škof in mučenec; Apolonij, niučenec. Zgodovinski paberki 9. malega travna: I. 1864. se je rodila v Paviji slovonska pisateljica Pavlina Pajk. Po Stritarjevem iu Tavčarjevem vzgledu je Pajkova skušala ustvariti žensko povest iz meščanskega življenja. V njeni no-velistiki vidimo, kako se trudi, da bi dala slovenski slovstveni izraz življenju malomeščanstva m podeželskega plemstva. Ker pa sta bila ta sloja v našem narodnem življenju tujca ter se je pisateljica sama precej pozno naučila slovenskega jezika, ni mogla ustvariti nobene žive osebe in podobe. Povrh je še neugodno vplival na njeno slovstveno delo mož Janko, ki ga je usmerjal v lažno romantično smer. Tudi nemška provinc.ialna novelistika je morila njeno precejšnjo nadarjenost, ki se kaže zlasti v upodabljanju ženskih značajev in usod. Pisateljsko pot je začela s krajšimi spisi v »Soči«, nadaljevala v »Zori« z lir-skimi pesmimi, ki so izšle v posebni knjigi leta 1878. Potem jo bila najzvestejša delavka pri celovškem »Kresu« in v »Ljubljanskem Zvonu t ter »Domu in svetu«. V »Odlomkih iz ženskega dnevnika: (Zora 1878.) se jasno pozna oblikovni kot tudi vsebinski vpliv Stritarjevega Zorina. Od novel se odlikujeta po lepi zamisli »Roka in srce« (Kres 1881.) in »Očetov tovariš« (Kres 18S4). Veliko skrb jo posvetila Pajkova točnemu podajanju okolja. Več lepih poučnih ljudskih povesti je napisala za Mohorjevo družbo — I. 1939 jo Italija zasedla Albanijo; kralj Zo-gu je zbežal, narodna skupščina jo ponudila krono Viktoriju Emanuelu III. in njegovim naslednikom. Italijanski vladar je ponudbo sprejel, pustil pa je Albaniji značaj samoupravne države, ki je združena z Italijo v personalni uniji. Z združitvijo Albanije z italijansko krono ie dosegla Italija svoj stari cilj, dobili trdno oporo tudi onstran Atlantske ožine in spremeniti Adriatico v italijansko morje. Novi grobovi -}• Lojzika Guzelj. Dne 1. aprila jc v Skotji Loki za vedno zatisnila oči 66-letna ugledna ga. Lojzika Guzelj iz znane škofjeloške rodbine. Blago rajnico, ki zapušča soproga in dva sinova, so pokopali na pokopališču v Skofji Loki. + Dr. Ignacij Malnerič. Po mučni bolezni je umrl v ljubljanski bolnišnici ugledni odvetnik in posestnik v Črnomlju, gosp. dr. Ignacij Malnerič. Zemski ostanki blagega rajnika bodo prepeljani iz mrtvašnico ljubljanske bolnišnico v petek, dne 9. t. m. popoldne v Črnomelj, kjer bo v soboto pogreb na tamkajšnje pokopališče. -j- Justina Pogibov. V Ljubljani je umrla po dolgem trpljenju mati in gospa Justina Pogibov roj. Pirnat. Blago rajnico bodo pokopali v petek, 9. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. " "f- Ana Zalar. Pri svojih skrbnih hčerkah je po daljšem trpljenju lepo pripravljena odšla v večnost 87-lctna mati in' gospa Ana Zalar Raj-nioa je mati gdč. Anice Zalarjeve, dolgoletne uslužbenke v trgovini Ničman Blago pokojnico bodo pokopali v petek, 9. t. m. ob pol štirih popoldne iz kaoelice sv. Petra na Žalah. + Nose Marija. Umrla je Nose Marija. 80 let slara, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Pogreb t k) v petek ob pol 3 iz kapele sv. Antona na 2alah. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožalje! Peta postna pridiga provivišenega gosp. knezoškota Dr. (<1 r « g o r I j it It o i m a n a ho v petek, 9. aprila, ob pol 8 zvečer v stolnici. Pred pridigo bodo ob %7 litanije ln ob 7 sveti krlžev pot s petjem. Verniki, pridite, da se ob toplih besedah svojega nadpastirja vživimo v tolažbo velike skrivnosti Skrivnega razodeuja. »PRAVLJICE« (II. del) slavne češke pisateljice Božene Nemcove dobite po vseh knjigarnah in trafikah! — Proslava hrvatskega državnega praznika. V soboto 10. t. m. bo tudi v LJubljani proslavljena druga obletnica ustanovitve Nezavisne Državo Hrvatske. Ob tej priliki bo ob tO v stolnici maša-zahvalnica. Po maši se bodo povabljeni od-ličniki vpisali v spominsko knjigo konzulata. V nedeljo, dne 11. t. m. ob 11 bo sprejel konzul tukajšnjo hrvatsko kolonijo. — Maša zadušnica zu pokojnim Debevcem Petrom bo danes v potek, ob 7 zjutraj v corkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju sv, Frančiška. Frančiškanska prosveta vabi, da se te sv. maše udeležijo člani in prijatelji pokojnika v čim večjem številu. — Izredno nizko stanje barometra. Letos prvič je barometer dosegel izredno nizko stanje. V četrtek zjutraj jo po zapiskih meteorološkega zavoda barometer dosegel 749.0 mm, kar je splošno velika redkost. Od sredo na četrtek je padel za 11.1 mm. V četrtek zjutraj je bilo precej oblačno. Črni oblaki pa so se pozneje razgrnili. V sredo je bilo popoldne nekoliko hladneje od prejšnjega dne. Dosežena je bila maksimalna dnevna temperatura +12.4° C, v četrtek jutranji minimum +3° C. Zanimivo je, da jo bilo letos v treh mesecih le 15 deževnih dni, ko je padlo za 187.6 mm dežja. Najdeievnejši je bil februar s 126.7 mm, reven jo lili Januar z 31.5 mm ln še manj moker marec z le 29.4 mm dežja. Vsak mesec pa je imel le po 5 deževnih dni. Letošnji marec je bil izredno suh, deževalo jo najprej 7. marca, nato pa zadnje 4 dni konec marca. Lani jo bilo sicer v treh mesecih kar 47 deževnih dni, toda manj padavin. Bilo je le 169.3 mm. Prav suhi so bili prvi trije meseci Icla 1938, ko jo v 17 dneh padlo samo 120.6 mm dežja. Zelo mokri so bili prvi meseci leta 1911. ko ie v 46 dneh padlo 303.3 nun dežja. — Velikonočni pozdravi. Uredništvo »Slo-vcnca« je prejelo pismo, ki ga pošiljajo Martin Gregurka, doma z Vrhnike, Jamnik Anton iz Št. Janža na Dolenjskem in Vitomir Čebular iz Ljubljano — Bežigrad. Vsi so vojni ujetniki tn pošiljajo za veliko noč uredništvu mnogo pozdravov ter želijo vesele praznike vsem svojim prijateljem in znancem doma. Upajo, da sc jih bo kdo spomnil za praznike. Naročili to tudi nekaj izvodov »Slovenca«, ki ga jim je uredništvo ie poslalo. Prav posebej upajo, da jim bo kdo kaj pisal. So v ujetnttkem taborišču v Nemčiji, in sicer: M. Stammlager XII D, Trier, — Grugurka ima St. 17148, Jamnik 105099, Čebular pa 58147, — PREMOfl IV DRVA na nova nakaznice pri tvrdki ? GOR IVO«, Karlovška 8. (Lastnik I-ojze Jerančlč ml.) — Vmlnn kreša da izborno solato. Po jarkih in potokih raste pri nas precej vodne krese, ki se je zaradi zadnjih toplih dni bohotno razrasla. Temnozeleni, sočni in gladki listi dajo prav okus-1 no solato, ki jo pri nas vse premalo cenijo. KuSa ima sicer nekoliko oster in grenak okus. kot radič. a je silno zdravilna in so posebno priporoča ljudem s slabo krvjo in z bolnimi pljuči. Otrokom prežene gliste. Za solato so posebno primerni listi in listni vršički, ki rasto pod vodo. Pripravimo jo z oljem In limonovim sokom. Šolala vodne kuše poživi delovanje želodčno in črevesno sluznice, jih očisti in obnovi. Zato so uspešno rabi pri boleznih, ki izvirajo iz razkraiene krvi, tako n. pr. pri škorbutu, krvavenju kože, lenem črevesu in tuberkolozi. Odlično pomatra tudi pri kožnih izpuščajih vsled bolno krvi. Uživajmo torej več vodne kuše, dokler je še mlada in mehka. — Nesreče na deželi. Na Ježici stanujoči železniški ključavničar. 40 letni Janez Kušar je padel in se poškodoval po glavi. — V Stični so se otrori igrali. Kamenje so metali s pračo. Neki deček pa jo po nerodnosti s kamnom zadel posest ni ko veua sina, 12 letnega Ludvika Glavana v glavo. Poškodba je huda. — Karel Gornik, 45-letni kočar v Ribnici je padel in si zlomil desno roko. — V levo roko so je vsekal 10 letni sin posestnice Jože Zupančič v žužemherku. — Posestnik. 44 letni Anton Kavčnik v l»gu pri Brezovici jo padel z drevesa in si zlomil levo roko. Na vrtu je obrezoval sadno drevje. — Padla jo in si zlomila levo nogo 14 letna hčerka posestnice Danica Kovačičeva v Velikih Laščah. Z Vrhnike Zahvala plemenitim darovalcem. Rodbina Kunstcl z Vrhnike jo darovala v počastitev spomina in mesto cvetja na crob blagopokojnega g. dekana Burnfka znesek 1000 lir za občinske reveže. — V isto svrho jo daroval gospod Mihael Tomšič, posestnik In Indttstrijee z Vrhnike znesek 300 lir. — Občina se obema darovalcema iskreno zahvaljujo tudi v imenu podpiranih. Iz dela in življenja - odi iu in ia m Z Gorenjskega Lep uspeh razstave v Kamniku. Do 3. Kupujte lepe »P R A L J I G E « Božene Nemcove! aprila je obiskalo umetnostno in obrtno razstavo v Kamniku že 4000 gledalcev. Obiskal jo je tudi general Brcnner, ki si jo je ogledal v spremstvu okrožnega vodje Pilza. Slovo vodja krajevne skupine. V Sv. Katarini pri Tržiču se je poslovil krajevni skupinski vodja Hubert Miiller. Gorenjski tednik pohvalno poudarja, da je z domačimi fanti vred odšel k izpolnitvi vojaških dolžnosti. Skozi celi dve leti je vodil krajevno skupino z največjim uspehom in v splošno zadovoljstvo. Na poslovilnem zborovanju je oddal posle novemu skupinskemu vodju s pozivom, naj tudi v bodoče celokupni štab skupine prav tako pridno in vestno sodeluje in stremi za napredkom krajevne skupine. Za dodeda-nje delo se mu je zahvalil in izrekel priznanje namestnik okrožnega vodja iz Radovljice. V zvezi s tem je krajevna skupina v soboto zvečer priredila vsem obveznikom odhodnico pri Krvinu. Odhodnico so obiskali prav lepo obvezniki in njihovi domači. V ponedeljek pa so se v polnem številu odpeljali mladeniči na skupno zbirališče v Kranj. Smrtna kosa. V Žireh je umrl Hieronim Ko-govšek. V občini Brezje so umrli: Ana Grilc iz Brezij, Neža Langus iz Pcrašice, Ana Kalan iz Itd., Po težki bolezni nam je nenadoma umrl naš ljubljeni soprog, sospod očka, brat, stric dr. Ignacij Malnerič odvetnik in posestnik v. Črnomlju Zemskl ostanki blagopokojnega bodo prepeljani lz mrliške veže ljubljanske Splošno bolnišnice v petek, dno 9. aprila 1913 popoldne v Črnomelj, kjer bo v soboto, dno 10. tfprlla, pogreb na tamkajšnje pokopališče. Črnomelj, Ljubljana, Osljek, Padova, dne 8. aprila 1943. Globoko žalujoči: Jadviga, soproga; Milena, Milan in Nikolaj, otroci; Marija in Vida, sestri; dr. Martin in Adolf, brata; ter rodbine: Malnerič, Gostiša, Bajuk in Kristan. - Posavca, Rozalija Kleindienst iz Dobrega polja. V občini Bohinjska Srednja vas: Jožef Rašen iz Studora, Jožef Mulej iz Nomna, Margareta Zalo-ker iz Gorjuš in Avgust Korošec iz GorjuS, V kamniški občini so umrli: Terezija VerlinSek iz Kamnika, Franc Kcmperle iz Podgorja, Fr*nc Vinšek iz Tunjic, Luka Pangeršič Briš in Jožef Hacc iz Vrhpolja. S Spodnjega Štajerskega Zimski tečaj je bil zaključen na poljedelski poklicni šoli na Luisinem dvoru pri Rogaški Slatini konec marca. 30 mladih kmetov sc jo tri mesece nepretrgoma učilo vsa vprašanja kinetskega gospodarstva. Prav tako pa so se izobraževali svelovnonazorno in usposobili tako, da bodo mogli delati za zdrav kmetski stan. Zaključno izpite, ki so jih prestali vsi tečajniki, je poslušal tudi okrožni vodja Dorfmeister iz Celja. Pomoč preobremenjeni kmetici. Graška »Ta-gespost« poroča o zglednem primeru, kako je treba podpirali preobremenjene kmečke žene, da pri oskrbovanju kmetije ne omagajo. Južnotirolska prešeljenska družina Baclimann je na naselitvenem območju na Spodnjem Štajerskem prevzela v občini Bizeljsko, tik ob državni meji kmetijo. Družinski gospodar je pod orožjem in je dobil lani na jesen samo nekaj dni dopusta, toliko, da jo lahko kmetijo prevzel. Od prvih dni naprej mora torej njegova žena sama voditi vse gospodarstvo. 2e samo to, kako se je lotila dela in koliko je doslej neumorno in pridno dosegla, kaže vso njeno sposobnost za obmejno kmetico. Ker pa ne bo mogla marsikaterega ukrepa, šo manj pa poljskih del za pomladansko obdelavo izpeljati, zlasti, ko bo treba opraviti nekatera dela tudi za nadaljna leta v vinogradu, je upravitelj pokrajinskega posestva na Bizeljskem, g. Gekeler prevzel boter-stvo nad Bachmannovo kmetijo, ki meri 19 ha On bo tudi pomagal, da bo njeno gospodarstvo napredovalo. Srbski uredniki v Gradcu. Kot gostje tiskovnega oddelka pri predstavništvu vlade so minulo nedeljo prispeli uredniki vodilnih beograjskih časopisov v Gradec. Povabljeni so v Nemčijo in so se v ponedeljek odpeljali naprej proti Berlinu. Na poti si bodo ogledali tovarniške obrate, v katerih so zaposleni srbski delavci. Ncvarcta padec. Pri dolu na brzojavnem drogu je padel 27 letni telegrafski delavec Anton Ci-gola, uslužben pri telegrafskem uradu v Mariboru in doma iz Dornave pri Ptuju. Cigoli so je odtrgal pas med delom, zato je omahnil vznak, medtem ko so mu noge spočetka ostale pritrjene ob i drog zaradi zob hodulj. Trenutek nato so se tudi TA GA NAGOVORI: >KAM PA, PLAVA-CEK, KAM?r. >S PISMOM GREM NA KRALJEV GRAD, PA SEM ZAŠEL. ALI MI MORETE POKAZATI POT IZ GOZDA?« > DANES NE PRIDEŠ VEC IZ NJEGA. OSTANI PRI MENI k MLADENIČ JO UBOGA. KO STA NAREDILA NEKOLIKO KORAKOV, ZAGLEDA PRED SABO LEPO HIŠICO, KAKOR DA JE ZRASTLA IZ TAL. "T m Otroci — Starši Izšla je krasna mladinska legenda Pastirthova nebesa ki Jo je napisal Jože Tomažič, s slikami opremil pa Joie Brrnnrk Povest je posebno priporočljivo branje — mladim in odraslim — za velikonočni čas 50 strani, 50 slik Broš L 8 —, kart. L 11'— Lgudsha hnngarna v Ljublfanl Pred škofijo 5 • Miklošičeva cesta 5 nogo odtrgale in Cogla je strmoglavil 10 m globoko. Rdeči križ iz Maribora ga je prepeljal z zlomljeno hrblenico in drugimi notranjimi jioškod-bami v bolnišnico v Gradcu. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 621elna zasebnica Tement Roza, posestnikov sinček Franc Gaber iz Škofje vasi, 35 letna služkinja Rezi Konj-šak, ki je službovala pri družini Maks Samec na Pobrežju. Doma je bila iz Luč. Drobna ljubljanska kron!ka Naznanite sobe! Mestno županstvo šo vodno zlasti v sredini mestu uujuo potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov. Kdor koli ima kako primoruo sobo. naj jo takoj naznani mestnemu odprnvništvu v sobi št. 23 v III. nadstropju maglBtratuoga poslopja za Itobbovim vodnjakom. Na XII. simfoničnem koncertu bo prva točka, ki jo bo izvajat liaš odlični simfonični orkester, Verdijeva predigra k oneri Siciljnnsko večornlce. Ta predigra je ena izmed najboljših Verdijevih prediger sploh, ima polno prelopili melodij 111 izredno bogato, slikovito Instrnmentacljo. kar jo močno usposablja za uvod k velikemu simfoničnemu koncertu. Polog Verdija 30 nn sporedu šo Cnjkovskega 5. simfonija 111 dva Slovanska plesu Dvornka. Tudi ta koncert bo vodil nnš inteligentni lil Izrodilo verzi-rnni dirigent. D. M. Sijtmee. Koncert bo v ponedeljek. 12. t. 111.. ob pol 8 zvečer v veliki unlonski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbeno Matice. V nedeljo, 11. aprila, oh 7 »večer bo frančiškanska prosveta ponovila Skrbinškov mlstortj »Zmaga luči« v frančiškanski dvo rani. — Režija MIlan Skrhlnšck. - Vstop GledaliS?o ilco si zaradi velikega zanimanjapreskr-predproili na dan predstavi S lto prodaji v trgovini Šfillgoj iu o prt dnevni blagajni. »Praznik cvetočih češenj«, dan veselja, ljubezni in mladosti, » tudi praznile smrti. Komaj spočotn ljubezen mora umreti, dn so izbrlSe stari greli. Njih žrtov, Jasi velika iu težka, jo zaman, saj jo žrtov ljubezui silnojša. Kako kruta je včasili litra usede, bomo videli v Klabundovl drami »Praznik cvetočih češenj«. Delo, ki pritegne s svo.io lepoto vsakega. Predstava bo v nedeljo, 11. aprilu, ob pol 7 zvečer. Opozarjamo na pred-prodajo, ki bo v nedeljo od 10—12 in dvo url pred predstavo v društveni pisarni, l'e-trarkova 12-1, desno. Trije drzni vlomilci obsojeni. Nn okrožnem sodišču so bili pred malim kazenskim senntom zaradi zločina vlomne tatvino obsojeni trije drzni vlomilci, ko so lani od avgusta do 7. docombra trikrat pri belem dnevu vlomili v Ziliortovo trgovino, ki so nahaja v Prešernovi ulici ob vrtu frančiškanskega samostana. Vlomilci so odnesli za 22.820 lir čevljev, moških in ženskih uoguviu ter razno perilo. Vlnmljati so med opoldanskim odmorom. Bili so obsojeni: trgovski pomočnik, ,13 letni .ložo Prhaj na 1 loto in 4 mesece, Mihael Sili, 47 letni šofer, lm 1 loto in 8 mesecev ter Ivan Mlklnvčič, 40-lotnl delavce, na 2 leti in 4 mastteo robljp. Zndn.il kazni ni sprejel in jo prijavil pil-ziv zaradi previsoko kazni. roizvedovanja Nekdo jc w»četrtek, 1. aprila, ponolilne nn Zabili IzguBll listek, ki jo dokazilo, da jo znnul ljubljanski urar neko njegovo stvar prevzel v popravilo. Ker bo lo s tem list I kom mogel lastnino pri urnrju spet dvig-' niti je najditelj listek Izročil našemu uredništvu. kior ga laslnik dobi. Kdor ga je jz-I gubil, naj so oglasi pri uredaiku novičurju. Opera: Petek, J aprila: Zaprto ... . Sobota. 10. aprila, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Opereta Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelj«. 11. aprilu, ob 10.30: »Sirota Marko«. — »Obuti maček«. Trirodltov GILL-a. — Ob 18: »Tliuls«. Izvon., Ceno od 28 lir navzdol Ponedeljek, 1J. aprila: Zaprto. Leliarjeva opereta »Zemlja smehljaja«. Oporu ponovi to opereto v soboto, dne 10. t. m. oh 18 izven abonmana Vlogo princa Souhonga pojo ta večer g. Sladoljev, ostala zasodbu običajua. n r a m a : Petek, J. aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 10. aprila oh 18.3U: »V času obiska- ■Oh«. Premiera. Kod Premiorski. Nedelja. 11 aprila ob 13: »V času nlilska nja«. Izven. Cone od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: »Prava ljubezen«. Izven, Znižano ceno od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 15. aprila: Zaprto. K. Gregorln: »V času ohlskan.la«, osem postni o Jezusovem poslanstvu. Posamezne prlzoro nn ndrn veže bralec s čitanjem iz evangelija. Dejnnjo jo pestro, spremljajo ga fanfaro, pozavno, pelje — kompozicije prof. Toinca. Glavne osebe Igrajo: Marijn — Starčeva, Jezus — Gregorin. Janez — Verdoulk, Slmon-1'aler — Bratina, Juda Iz Karijo — Nnkrst. Veliki duhovnik - I". Kovič. Poncij Piint — ris-ok. stotnik Petrontj — Dretiovec, ' gladiator iz Galijo — 1'otokur, Veronika --I SimOičeva. rabi (JamaUel — PrcBctmk. V r.stnlih vlogah sodelujč cclotnl drnmskl ansambel. pomnožen s številnimi komparzl. Delo režirn avtor 13. Gregorin. SceiiBko glasbo vodi prof. Sturin. Naznanila FRANČIŠKANSKA DVORANA. Nedelja, U. aprila, ob 10.30: Marljnnska akademija pod pokroviteljstvom prevzv, ir. fko'n dr. (iregorlja Itožmuna. Nov pester spored. — Predprodaja vstopnio v trgovini Siillgoj, Frfli,čiškan«ka ullcn. ROKODELSKI ODER. Nedelja. 11. aprila, ob pol 7 zvečer: Izvirna drama »Praznik cvetočih češenj«. Delo, ki 3 svojo lepoto pri-tegno vsakogar. Vstopnico bodo v predprodaji v nedeljo od 10—12 I11 dvo uri pred predstavo v društveni pisarni, 1'elrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno. | FRANČIŠKANSKI ODKU. Nedelja. 11. aprila, oh 7 zvečer: »Zmaga luči«. misteri.i. I Spisal In režija Milan Skrblnšek. Vstopnico' v predprodaji v trgovini Sfiligoj in ua dnu predstave pri blagajui frančiškansko dvorano I RADIO. Petek, ». aprila: 7.30 Pesmi in nnnevi — 8 Napoved čusn, poročila v Italijanščini - 12.20 Ploščo - 12.3» Poročila v slovenščini - 12.45 Luhkn Ulusbn - 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega pov iljslv-i ObnroWuil. sil v slovenščini - 13.12 Orkester vodi dirigent Oalllno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo, glasba za godalni a.J/a.u. — 14.Pisnim crlnslm — 15 Poročila" v slovenščini — 17 Napoved časn, poročila v italijanščini — 17.10 EIAB-jov kon- cert na Kr. zavodu ta romansko študije: prenos Iz llonomijevo dvoruno. zbor in or-kosler vodi Eec. Mons. borenzo Poro«i — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanku Lehen — 19 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasim — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnovnih dogodkov v slovenščini — 20.40 lia-dio za družino — 21.25 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo. pi-sana glasba — 22. Koncert čelista Benodetlu Muzzacuratijn — 22.45 1'oročlla v Italijan. LEKARNE. Nočno službo lmnin lekarne mr. lSakarčič, Sv Jakoba trg 9: mr. Humor, Miklošičeva o. 20. in mr. Murmayer. Sv. Petra cesta 78. Letošnje »ŠMARNICE« ki jih je spisal dr. Tvan Ahein, so izšle. Dobite jih pri Pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo št. 1, 1. nadstr., ali pa v Ljudski knjigarni. Smarnice so tiskane tudi na boljšem papirju in vezune. Te boljšo bodo v prodaji čez nekaj dni. S. S. VAN DINE: 40 Umorieni Kanarček ;Preveč daleč greš, prijatelj. Zakaj bi ga moral obdolžili umora?« Vance jo vstal in zazehal. -Pojdiva, Van, v muzej, da si oglodava egiptovsko enotnosti.« Na vratih pa jc obstal in vprašal: »Kaj pa naš možakar iz Boontona?« Markham jo pozval Swackerja. »Bom že poskrbel. Pridi okrog sedmih v klub, če to veseli. Stražnik bo prišel tja in tudi Cloaver bo prišel pred večerjo.« iKo sva zvečer prišla z Vancejem v klub, je Markham že sedel na svojem starem mestu. Poleg njega je sedel neznan moški kakih štiridesetih lot, zagorel, živahen, ki pa jo bil videti precej \ zadregi.« >Phips, prometni stražnik iz Boontona, ki je pravkar dospol semkaj, nama ga jo predstavil Markham. Cleaver mora priti vsak trenutek. Z nekom ima tukaj sestanek ob pol osmih.c Vance si je pritegnil naslanjač. »Upajmo, da bo točen.« »Tudi jaz upam,« je dejal Markliam. »Mislim liu samomor, ki si mi ga obljubil.« s Naša usoda jo zgubljena, naše upanje jo samo še žalosten obup,« je zamrmral Vance. Kakih deset minut pozneje je vstopil Cleaver Za hip je obstal pri vhodu, nato pa je vstopil v dvorano, kjer smo ga čakali. Nikakor ni inogel neopazno mimo nas. Zadržal se je za hip in nas prijazno [»zdravil. Markham mu Je stavil nekaj brezpomembnih vprašanj, nakar jo Cleaver odšel dalje. »Ali je to gospod, ki ste ga ustavili v ponedeljek zvečer?« jo Markliam vprašal stražnika. Ta jo bil videti zmeden. »Precej mu je podoben, vendar pa ni on!« Zmajal je z glavo. »Ne, nikakor ni on. Tisti, ki sem ga ustavil, ni bil tako velik, pač pa bolj debel.« »Ali sle o tem prepričani?« »Seveda, gospod. Gotovo se ne molim. Mcški, ki sem ga ustavil, je hotel razpravljati z menoj, nato mi je hotel dati nekaj denarja, da bi ga pustil pri miru. Moja svetilka ga je zelo dobro osvetlila.« Takoj po tem razgovoru je Markham stražnika odslovil. »Moj Bog!« jo vzdihnil Vance. »Mojo brezpomembno življenje se mora še nadaljevati. Zares žalostno je to! Ne preostane drugega, kakor da me šo nadalje prennšaš. . Povej mi, Markham, komu je podoben , Cloaverjev brat?« »Brez dvoma je bil on!« je priznal Markham. »Videl sem že tega brata. Ni tako visoke postave, pač pa bolj debel .. Tega nikakor ne morem več prenašati. Takoj hočem končati to zadevo s Cle-averjem.« llolel jo vstati, a Vance ga je prisilil, da je zopet sedel. »Nikar ne bodi nepotrpežljiv. Cleaver ne misli še tako kmalu oditi. Treba je še prej uredili nekaj drugega. Lindquist in Mannix vzbujata še prav posebno mojo radovednost.« Markham pa se ni hotel podati. »Zdaj ni tukaj niti Mannixa niti Lindquista, medtem ko je Cleaver tu. Had bi vedel, čemu je lagal.« »To ti prav lahko povem,« je odvrnil Vance. Hotel je, da boš mislil, da je bil o polnoči v ponedeljek med gozdovi v New Jerseyu. To je vse.« »Tvoja trditev priča o tvoji veliki bistro umnosti. Upam pa, da no misliš resno, da bi Cleaver bil morilec. Morda mu je o vsej zadevi kaj znano, a ne morem si ga predstavljati kot davitelja.« »Zakaj pa no?« »Nikakor ne predstavlja nravi tip. Zdi se mi nemogoče, tudi čo bi imel dokaze, ki bi pričali zoper njega.« »Ah! Psihološka sodba! Izključuješ Cleaver-ja, ker se ti zdi, da se njegov znučaj ne sklada s položajem. V tem primeru pa se nikakor ne strinjam s teboj. Ta strastni igralec z ribjimi očmi ima v sebi neko nesluteno moč zla. Kar pa so psihološke teorije tiče, pa sem popolnoma istega mnenja Glej, Markliam, zdaj priznavaš to teorijo; ko pa sem jo uporabljal jaz, si se nor čeval iz mene. Ali bi ne šli na skodelico Čaja?« Odšli smo v dvorano palm in sedli za mizo poleg vhoda. Vance je naročil čaj, Markham in jaz pa črno kavo. Sedeli smo molče in poslušali orkester, ki je igral neko skladbo Cajkovskega Markliam je bil utrujen in malodušen. Vance pa je bil ves prevzet od skrivnostnega dogodka ki ga jo tako zelo zanimal že od vsega početka. Se nikdar ga nisem videl tako zamišljenega. Sedeli smo že kake pol ure, ko je vstopil Spolsvvoode. Ustavil se je pri nas in spregovoril nekaj besed, na kar ga je Markham povabil, naj prisede. Tudi on je bil videti zaskrbljen. »Komaj si upam vas vprašati, gospod Markham,« je dejal nekoliko v zadregi. »Kako je z mojo zadevo?... Ali obstoja možnost, da bom klican kot priča?« »Možnost je še vedno ista kot prej,« je odvrnil Markham. »Položaj je do zdaj se vedno uo-spremenjen.« >Knj pa oseba, ki ste jo osumili?« »Se vedno jo nadzorujemo, a zaenkrat je še prosta. Upamo, da se bo kmalu nekaj zgodilo. — Domnevam, da želite, da vam šo nekaj časa ostanem na razpolago, kaj ne?« »Čo vam je Io mogoče . •.« Spotsvvoode je nekaj časa molčal, nato pa je pristavil: »Nočem, da bi kdo mislil, da so izogibam vsake odgovornosti; vendar pa ali ne bi zadoščalo pričevanje telefonista v zvezi s plesalkino vrnitvijo in njenimi klici na pomoč? Ali je res nujno, da pričam tudi iaz?« »Sam sem že mislil na to in bodite brez skrbi, da vas bom klical le v skrajni nujnosti.^ Videti je bilo. da se je Spotssvoode ob teh besedah čutil olajšanega. »Zelo ste ljubeznivi, gospod načelnik. Kako rad bi vam izkazal svojo hvaležnost.« Po kratkem obotavljanju je še dostavil: »Domnevani, da vam ie še nemogoče da bi uslišali moji željo, da bi smel še enkrat videti stanovanje... Vem, da so vam zdim nespameten in sentimentalen.. A to dekle je predstavljalo v mojem življenju neknj, kar si ne morem iztrgati iz srca... Morda me ne razumete... saj se niti sam ne razumem...« (Kt. U-li IilNO SliOCaA Velika ljubezenska drama v vclefllmu »Patrizia« ^ z najboljšimi francoskimi lsralci RAIMU, JOSETTE DAY In FERNANDEL. - Zaradi velike dolžino filma dnevno samo 3 predstave Prlčetek predstav ob 14. — Konce ob 21.30 IEU KINO MATICA 12-4 Dnevno ob 13.20 film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src »Don juan« Adriano Rimoldl, Ellena Zaresci, P. Stoppa. Dnevno ob 17.30 in 19.30 velezanlmiv In najsodobnejši film ljubavno-krimlnalno vsebino »Zadeva Styx« Napeti prizori, ples... V glavnih vlogah: Viktor do Kovva, Laura Solari, Margit Symo rEI* KINO UNION Pretresljiva zgodba, Ul jo no bosto pozabili »Žrtev velike ljubezni« V gl. vlogah : Assla Noriš ln Plero Lulll... PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30, ID.30: ob nedeljah ln praznikih: 10.30, 15.30, 17.30, ID.30 Umrla je naša mama in teta, gospa Zalar Ana lepo pripravljena in večkrat previdena 8 sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb blagopokojne in nenadomestljive mamice bo v petek, 9. t. m. ob pol 4 pop. iz kapelice sv. Petra na 2alali. F a n i in Anica, hčerke Inserirajte v »Slovencu"! Po dolgem trpljenju nas je danes za vedno zapustila naša ljubljena mama in sestra, gospa Justina Pogibov ro'. Pirnat Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 9. aprila 1943, ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, 7. aprila 1943. Žalujoči rodbini Pogibov in Kepec Mali oglasi | SUažteg j Bclie: Postrežnico l S—14 ilnovno pprej-laem. Hajžolj, 13eethov-iiova ulica IG. (b Radio Kupimo rabljene radio-u;i:irate ali vzamemo v r;n un 7.a nove pri tvrdki 1'Ilir-JPS RADIO — D. Ziimšek, Ljubljana, Ulica 3. maja St. 6. IpvSo-fflotin j »DKW« 200 ccm najnovejšega modela — malo vožen, »RUDGE« 500 r.cm, za 6.500 lir naprodaj. Ogled: 10—12 in i — 1 v tovarni Zatoker. Tržaška ccsta 40. (I Mrčes (uši, stenico, bolho Itd.) zanesljivo uničite b »TOXlN« praškom. Dro-gerija Kane, Židovska 1. Krmilna pesa večja količina, naprodaj. Kogov.sek Marija. Kam-nogorlSka 26, Dravlje. Kole za drevesa dobite pri Kmetijski družbi, Novi trg št. 3. (1 kSit Konjski hlevski gnoj prodam. Na.slov v upravi »Slovenca« pod 2363. Brezove metle dobite pri »Gospodarski -/.vezi", Uleivvcisova cesta St. 23. (1 Dne 1. aprila nam je umrla v Škof j i Loki naša ljubljena in nenadomestljiva žena, mama, babica in sestra, gospa Lojztka Guzelj v 66. letu starosti. K večnemu počitku smo jo položili dne 5. aprila na pokopališče v Škof ji Loki. Za njeno dobroto naj ji po dolgem trpljenju da Bog večno plačilo! Ljubljana, Škofja Loka, dne 8. aprila 1943. Josip Guzelj. soprog; dr. Vladimir in Milan Guzelj, sinova, in ostalo sorodstvo Fižolove prekle dobite v skladiščili Gospodarske zveze v Maistrovi ulici 10. CnŠfi EQIPI13l35KESfl PBDKRflMR U. Mi oni »To njegovo početje je blazno,« so med seboj mrmrali. »Kupovati žito? Za koga? Nihče (Lines ne kupuje žita in četudi bo pozneje ta obilnost prenehala, bo vendar v Egiptu zadosti /ilu za nekaj let.« Faraon je vse mimo gledal. Na koncu sedmega leta so bile žitniee prenapolnjene. Osmo leto so vsi pričakovali leline. čeprav ne izredno rodovitne, vendar take, du bo moči /iveti. Toda Nil ni prestopil svojih bregov in lii bilo mogoče sejati. Bilo je še nekaj žita v Egiptu. Cene so zato vidno rastle in že prvo leto jc bila usoda re-vežev strašna. Zato so se vsi zanašali na bodoče leto. Po taki suši se sme pričakovati izredno bogato letino, toda nobeno leto ni bilo pričakovane poplave. Nil ne samo, da ni prestopil bregov, marveč mu je začelo primanjkovati vode. V nubijskih gorah ni dezevalb pozimi. Pomanjkanje je bilo splošno in lakola je pritisnila z vsemi strahotami; žita ni bilo nič v?6 v Egiptu- Jedli so, kar so napaberkovali tu in tam. Ko ni bilo prav ničesar več, ko so pojedli zadnjo koreninico, in zadnjo miš, so se shujšane in sesiradane množice postavile pred i araonovo palačo in ga s tožečimi glasovi ponižno prosile, da jim da kruha. Ponižno so gn prosili vsi, tudi stari Jožefovi nasprotniki in največji sovražniki vlade Iksos, kajti lakota jc bila strašna. Faraon pa je odgovoril lačnim množicam: »Pojdite k Jožefu in storite vse, kar vam on poreče.« Jožef veli odpreti žitniee in začne prodajati žito po najvišjih cenah. Hotel je izkoristili to priliko, da obogati državno blagajno in omogoči Apapiju, du vzdrži velike izdatke vlade in da začne s kako tovarno, s katero bi se prikupil Egipčanom, ki so ostro grajali tuje vladanje, ker niso kazali nobenega gradbenegu zali ima n j a. Kupovali so vsi; todn v nekaj mesecih ni imel nihče več denarja. Kovanci so postali zelo redki in so ae vsi vrnili v državno blagajno. Ko ni imel nihče več denarja, so sestradani ponižno prosili Jožefa: j Daj nam kruha, ako nočeš, da vsi od lakote poginemo pred teboj, ker nimamo denarja.« Tedaj se je odkril pravi semitski duh in izreden trgovski dar podkralja: »Faraon ne daruje, marveč prodaja in biti mu morate hvaležni, da hoče odpreti svoje žitniee. Lahko bi jih imel zaprte in vas pustil od lakote umreti in sicer upravičeno, ker ga no ljubite. V svoji brezmejni dobroti dovoljuje, (la plačate žito s svojo živino. Pripeljite semkaj svojo živino iu v zameno vam bom dal kruha.« Jožefov odgovor ni ugajal; toda sila kola lomi. Da ne umrjejo od lakote, so pripeljali čuvajem žitnic ?voje konje, osle, govedo, ovce in v zameno so dobili žito. Toda tudi živina so je naglo manjšala. Še kak teden, pa jim bo ostalo prav malo uli nič. In potem' Bo moral podariti sestrodunim žita. Tudi ako bi odslej dalje zastonj dajal žito, bi bila zadeva odlična. Jožef ni dobil samo denar, ki ga je potrošil za gradnjo žitnic in nakup žita, marveč je nopravil ogromen dobiček, vsaj štiri ali petsto od sto; povrhu še vso živino. Faraon se ni imel nad čim pritoževati. Ali bo pruv, ako da žito zastonj? Ali bi se ne dalo še kuj dobiti od ubogega ljudstva? * A * Jožef se je posvetoval o tej zadevi s svojo ženo. Asenct je bila srečna. Jožef ji je posvečal vso svojo ljubezen. Nekaj izrednega v Egiptu je bilo to, tla si ni vzel še druge žene, marveč je tej poklonil celo svoje srce. Njej ni bilo treba deliti domačega gospodinjstva s tekmico, zato so jo zavidale njene prijateljice- Vsi^ so jo blagrovali zaradi moževe ljubezni. Celo Amenertais se je zbognla z njo; ni se mogla ustavljati prijazni prikupnosti stare tekmice. Jožef jo je bil vzgojil v svojem duhu. Ona je obrnila hrbet egipčanskim bogovom in častila edino prnvegu Boga, Boga Sabaot, Boga Abrahama. Izaka in Jakoba, čigar ime je neizrekljivo; in bila je vesela nove vere Asenct je podarila Jožefu dva sinova Prvorojencu je dal ime Mnnnso, to jo tisti, ki mu pomaga pozabljati daljno očetno hišo. za katero sc je bal, da jc ne bo nikoli več videl: drugi pa se je imenoval Efraim, to je drugo-rojeni. _ 'i Oba dečka «tn bila slast staršev in sta obe tnln toliko dobrega. Ta (lan sta sedela oba roditelja vedra pod lepim mostovžem svoje palače, medtem ko sta se dečka igrala blizu njiju pod skrbnim materinim očesom. »Ubogi Jožef! Koliko se trudiš!« vzdihuje Asenct iu gladi s svojo temno roko moževo glavo. »Zares ne počivam na cvetju, toda rad se ukvarjam z delom, da pokažem na ta način Faraonu svojo hvaležnost in obvarujem lakoto ubogo ljudstvo.« »Saj vendar vidiš, da žanješ od njih samo nehvaležnost.« »Predobro vem!« reče Jožef trpko. »Tvojo odločbo, ko zahtevaš živino v zameno zu žito, zelo grajajo.« »Pusti jim govoriti, draga! Oni ne razumejo mojega namena. Utrditi hočem prestol faraona. ki mi je dobro storil, in pridobiti zanj srca Egipčanov.« »Ali misliš, da ga bodo bolj ljubili, ako jim odvzameš živino?« »Sedaj ne potrebujejo živine; ni treba ne ■irnti, ne mlatiti: zato morajo biti Faraonu hvaležni, da v času splošnega pomanjkanja vdržu-je njihovo živino.« »Vzdržuje jo zato, ker je njegova. Ko bo pa pomanjkanje minulo, kako bodo orali iu prepeljevali življenjske potrebščine, ako ne bodo imeli živine.? »Kdo pa pravi, do bodo ostali brez nje?« »Ni to prvikrat, da na nekaj »ličnega na-migavnš. Ne razumem te,« reče žena. »Me boš pozneje razumela. Upam, du bom 'zpeljal svoj načrt, ker morum vso stvar še dobro premisliti.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: InL Jože Sodla Urednik: Viktor Cenčic