Prihodnost Stare Ljubljane
V tajništvu krajevne skupno-sti Stara Ljubljana smo se s tovarišem Mihom Kapeletom, tajBdkom sveta krajevne skup-nosti, pogovarjali o nekaterih posebnostih tega predela naše občine in o smeri razvoja v sledečem  petletnem  obdobju.
»Krajevna skupnost obsega predvsem področje starega mestnega jedra. Od fcod tudi njeno ime. Velik del zgradb je zelo starih, najstarejše so bile zgrajene celo v 14. in 15. std-letju. Na območju krajevne skupnosti stoji tudi največja anamenitost Ljubljane in ob-enem največji spomenik naše nemamosti — Ljubljanski grad. Razumljivo je torej, da je večji del zgradb v naši kra-jevni skupnosti pod spomeni-škim varstvom.
Hiše so stare in dotrajane. Poseben problem so na primer podstrešja, saj ponekod streš-na konstrukcija čaka le še do-bro mero snega, pa se bo zru-&ila. Prav tako je kanalizacija podedovana še od srednjeveške Ljubljane in danes niti zdaleč ne ustreza kolikorfcoliko so-dobnim zahtevam. Enako je z elektrionim omrežjem in s sta-novanji. Vsaka rekonstrukcija ali temeljitejša obnovitev pa bi zahtevala ogroonna sredstva. Odbor za prenovo pri mest-ni samoupravni stanovanjskd skupnosti je spozaial, da je to pravzaprav mestnd problem. Samoupravna stanovanjska sfcupnost sedaj najema kredit v znesfcu dve milijardi starih dinarjev za invesbicijsko vzdr-ževanje hiš, vendar Je to dol-goročni program. V na&lednjdh
petih letih pa je predvidena prenOTitev nekaj najbolj dotra-janih hiš, kar pa je pravzaprav le kaplja v morje.
Naša tiiia želja je, da posta-ne Stara Ljubljana turistični del mesta. Staro mestno jedro že sedaj privlači mnoge tujce, ki potujejo skozi Ljubljano. V načrtu imamo, da bomo celo-ten predel zaprli za motorni promet. Nekaj ulic je že zapr-tih, Opažamo, da so si jih Ljubljančani prisvojili kot do-brodošla sprehajališča. Mnoge hiše so tako grajene, da je v pritličjih možno ureditd različ-ne lokale. V poštev pridejo predvsem obrtne in uslužnost-ne dejavnosti ter gostinski lo-kali. Tako imamo trenutoo re-gistriranih 167 obrtnikov, bo-disi zlatarjev, urarjev, fotogra-fov, frizerjev in mnoge druge drobne obrtnlke. Primanjkuje pa predvsem elektro in vodo-vodnih instalaterjev. Prav tako je na območju krajevne skup-nosti kar precejšnje število go-stinskih lokalov, v naslednjih petih letih pa se jih bo odprlo še nekaj. Vzrok tiči, tako me-nimo, predvsem v posefonem vzdušju, lci ga nudd staro mest-no jedro.
Vsi lokald, ki jih daino v na-jem, imajo točno določeno na-membnost. To določi občinska skupščina skupaj s svetom kra-jevne skupnosti. Namembnost lokala pa mora obvezno po-trditi tudi Zavod za spomeni-ško varstvo. Bress njegovega soglasja lokala ne moremo iz-datd v najem. Praiv tako da za-vod soglasje k notranji uredi-tvi lakala. Najemnak lokala je
dolžan prdspevati k vzdrževa-nju hiše, v kateri je lokal. Za-nimivb je, da trenutno obstaja veliko povpraševanje po atelje-jih. Ti so obddajno na podstreš-jih. Najerhndk ateljeja tako ure-di praktično celotno podstreš-je.
Ureddti moramo tudi stano-vanjske probleme. Mnogo l.iudi stanuje v neprimernih prosto-rih, ki niso niti sanitarno niti higienično zadovoljivo urejeni. Tako nameravamo presehti pri-bldžno 1300 ljudi v primerne prostore. Prav tako namerava-mo izprazniti večino za lokale primernih pritličdj. Tako bi do-bili dosti hiš s poslovnlmi pro-stori do prvega nadstropja. Se-veda pričakujemo, da bodo organdzacdje in posamezniki, ki bodo te prostore uporabljali, tudd primerno ureddli in če bo potrebno tudd sanirald objekte. V bodočnosbi pa upamo, da se bo večina hiš obenem s pre-ureditvijo prdključila tudd na toplovOdno omrežje in na pld-novod, kd se bo napeljal tudi na Ljubljanski  grad.
Upamo, da bomo naše načrte uspeli uresničiti. Morda to ne bo ravtio v desefcih letih Ver-jetno bo trajalo dal.i 5asa. Ven-dar se zavedamo, da lahko le na tak način krajevna skupnost Stara Ljubljana doživi prepo-rod. Mestno jedro ne sme umretd, ne sme postati kup ru-ševin, Kl bi bil -vsem v napoto. Postati mora žlv spomenik, kraj, kjer se bodo laiiko t-ujci seznandli s preteklastjo in tudi s sedanjostjo našega niesta. Po-stati pa mora tudi območ.ie, kjer se bomo lahko sprehodili, ne da bd nas ovdrali avtomobil:, in tudi kraj, kjer bodo našle svoj prostor delavnice, gostilni-ce in kavarndce, skratka po-stati mora kraj, kd ne bo le turdstično zanimiv, temveč tudi primeren za sprehod in oddih. Priznati morate ,da Ljubljana nekaj  takega tudi  potrebuje.«
Bogdan Jugovič